Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki pelek, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo lefojza Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodaja jo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran i< 80'— Vt strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5 — strani K 2'50 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 2. V Ptuju v nedeljo dne 10. januarja 1915. XTI. letnik. Svetovna Vojska. Ruska ofenziva v Galiciji, v Karpatih in na Poljskem povsod vstavljena. — Pred oblegovanjem Varšave. — Položaj ruske armade jako neugoden. — Naši vojaki so med božičem čez 12.000 Rusov vjeli. — Na Srbskem se pripravljajo novi dogodki. — Belgrad zopet obstreljevan. — V Adriji so naši mornarji dosegli lepe uspehe. — Na severnem Francoskem vsi napadi združenih nasprotnikov odbiti. — Turki so dosegli v Kavkazu odločilno zmago nad Rusi. Rusom 86 vkljub njih velikanski premoči slabo godi; to priznavajo danes celo že angleški in francoski listi. Z neštetimi četami hoteli so prodreti čez Karpate in se združiti z obupanim našim sovražnikom na joga ; obenem so nameravali preploviti vso Galicijo, zavzeti Przemyal in Krakovo in potem nastopiti obljubljeno pot proti Dunaju in Berlinu... To so bile ruske nakane! Ali kako krvavo so se prevarali! Kakor železni zid vstavila je naša armada prodi-rajočo az'jatsko premoč ob Karpatih in v Galiciji. Pri Przemyslu so prišli že drugič do krvavih glav iu Krakova je danes takorekoč iz največje nevarnosti. Obenem pa je slavna nemška armada pod feldmaršalom Hindenburgom na Poljskem udarila z naravnost nedoseženo ener-jo po Rusih, jih vrgla nazaj in spravila v beg. Ko te vrstice pišemo, se je morda že pričelo oblegovanje poljsko ruske prestolice Varšave. Ruska premoč gotovo še ni zdrobljena ; ali zmagoviti polet Rusov je vstavljen in brez upanja so nBdaljni njih boji ! Iz Srbije pretekli teden ni dospelo važnejših novih poročil. Neka uradno še nepotrjena vest pravi, da je bil Belgrad zopet bombardiran. Vsekakor je pričakovati, da se pričnejo na jugu v kratkem odločilni dogodki, ki bodo štrli ožab-nost napihnjenih kraljemorilcev. Vesele vesti prihajajo tudi od naše v Te-getthcffovem dubu vzgojene hrabre mornarice. Velikanski bojni in admiralni parnik jCourbef francoske flotilje bil je od enega naših podmorskih čolnov dvakrat torpediran in se je tudi potopil. Kakor smo mi na nemško, tako smejo tedaj tadi naši zvesti zavezniki na malo a hrabro avstro-ogrsko mornarico ponosni biti. Tndi na morju je navdušenje za pošteno stvar več vredno nego vsa premoč. ftigantovski boji na severnem Francoskem, ki jih bije nemška armada zoper združene Francoze, Belgijce, azijatskoafričanske divjake in ljudožrce ter Angleže, niso dospeli še do nobene odločitve. Vendar pa napredujejo Nemci polagoma v železni svoji eneržiji; vse obupane nasprotniške napade so z lahkim zavrnili. Do odločilne zmage, pri kateri je bilo več tisoč Rusov vjetih, dovedlo je turško orožje v Kavkazu. Povsod prihajajo torej v novem letu lepe vesti. Upajmo, da bede to leto tudi zaželjeni mir po slavni zmagi naših, nemških in turških armad prineslo. Bog z nami! * * * Boji ob Bzuri in Ravvki. Sicer je položaj na Poljskem neizpremenjen. Berolin, 31. decembra. (Kor. ur.) Wolf- fov urad javlja : Veliki glavni stan, dne 31. decembra: Vzhodno bojišče: Položaj v vzhodni Prusiji in v Poljski, Eeverno od reke Visle, je neizpre- menjen. Ob reki Bzuri in vzhodno od nje boji še trajajo. V okolici Rawe napreduje naša ofenziva. Na vzhodnem bregu reke Pilice je položaj neizpremenjen. Berolin, 1. januarja. (Kor. urad.) Wolf-fov urad javlja : Veliki glavni stan, dne 1. januarja dopoldne. Vzhodno bojišče. Na vzhodno pruski meji in na Poljskem je ostal položaj neizpremenjen. Močna megla je ovirala operacije. Vrhovno armadno vodstvo. Koliko Rusov je bilo vjetih na Poljskem ? Berolin, 31. decembra. (Kor. ur.) Iz velikega glavnega stana je izvedel Wolffov urad : Naše na Poljskem se boreče čete, so vjele pri zasledovanju, ki se je razvilo po bojih pri Lodzu in Lowiczu, nad 56.000 sovražnikov in vplenile mnogo topov in strojnih pušk Celotni plen naše, dne 11. novembra v Poljski za počete ofenzive, je torej narastel na 136 000 vjet-nikov, nad 100 topov in nad 300 strojnih pušk. Odbiti ruski napadi v Karpatih, pri Gorlicah in Zaklycynu. — Izpred Przemysla. KB Dunaj, 31. decembra. Uradno se razglaša dne 31. decembra opoldne: Včersj so razvijali Rusi živahno delovanje v Bukovini in v Karpatih. Naše čete se drže ob reki Suczawi, v gorenjem obrečju Czeremosca, dalje vzhodno na Karpatskih grebenih, v dolini reke Nagy Ag, pri Ok6rmei6, kjer se je včeraj zopet z velikimi izgubami ponesrečil sovražni- _ 2 - Stratichill'ova frreneioa is zelenjave povzroči nanKlinHnn flftt.l*Alii!A. moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu HOO»IlUtlllU pUlfl 6UI1«*. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ====== romarje itd. ===== *U kov napad, severno v gorenjem obrečju Latorcze in severno gorskega prelaza Uszok. Zapadno od tega prelaza nima nasprotnik, ki je tu ustavil svoje prodiranje, nobenih Karpatskih prehodov v svojih rokah. V prostora Gorlic in severo-vzhodno od Za-kliczyna smo povsodi odbili včerajšnje in tudi v pretekli noči nadaljevane srdite ruske napade. Ob Nidi je vladal mir. Dalje proti severa napreduje zavezniški napad. Pred Przemyslom so dognali, da so bile ruske patrulje oblečene v avstro-ogrske uniforme. Sovražni častniki in moštvo, ki se poslužujejo te nedopustne vojne zvijače, nimajo več pravice do ugodnosti mednarodnih zakonov in običajev. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. Novoletni govor grofa Tisze. Važne politične izjave ogrskega ministerskega predsednika. Budimpešta, 1. januarja. (Kor. urad) Kakor običajno, je sprejel tudi letos na novega leta dan ministerski predsednik grof Tisza člane vladne stranke, ki so mu izrekli svoje častitke. Na nagovor strankinega predsednika grofa Khuena Hedervarya je odgovoril grof Tisza v daljšem velepolitičnem govora, katerega glavne misli so naslednje: Proti monarhiji naperjene aspiracije južnega soseda in agresivnost ruske politike so zakrivile sedanjo vojno. Nas zadene morda ta edina krivda, da smo bili preveč potrpežljivi in da smo pripuščali, da so nam nevarne aspiracije vedno bolj naraščale. Ni res, da smo provzročili vojno za to, da se nam ne bi bilo treba čez par let vojevati pod neugodnejšimi okolnostmi. To vojno nam je marveč vsilil sarajevski atentat. Vojna je izbruhnila. Presenetili smo sovražnike a svojim mogočnim nastopom in dokazali toliko življenske eneržije, da se je čudil celi svet. Seveda tudi mi smo doživeli presenečenja : sovražnik je takoj od začetka postavil v boj močnejše sile, kakor smo pričakovali. Poleg sijajnih zmag se je večkrat tudi pojavila vojna situacija, ki nam je preprečila sadove naših zmagovitih uspehov. Napredovali smo, pa morali smo se tudi umikati. Boj na severnem bojišču še vedno ni prinesel odločitve, akoravno smo si priborili šanse, ki nas navdajajo z upanjem v končni uspeh. Bolestna presenečenja tudi na južnem bojišču niso izostala. Naše čete so se morale iz Srbije umakniti. Dragi prijatelji, ne boli me toliko strategična neugodnost položaja — saj bodemo ta nedostatek skoraj zopet popravili — temveč boli me predvsem to, da je morala naša sijajna, z lovorjem zmage ovenčana armada, ki se je tako uspešno borila z odličnim, nadmočnim sovražnikom, ki je premagovala vse težkoče z bajno požrtvovalnostjo, izgubiti v očeh sveta svojo slavo, ker se je od nje zahtevalo naravnost nadčloveške čine. Moje srce krvavi pri spominu na to krivico, če pomislim, da je usoda oropala našo armado na tako nepravičen način zasluženih sadov. LISTEK. (Po cenzuriranih poročilih). Kdo Šteje ljudstva . . . »Sedaj se nahajam v taborišču vjetnikov v S. V nedeljo, dne 15. novembra 1914 sta došla sem dva transporta vjetnikov. S prvim transportom je prišlo nad štiristo Francozov, skoraj sami starejši ljudje, z drugim je pa prišlo okoli petsto mož in sicer Iadov, Turkosov in Zuavov. Med njimi so bili tudi ranjenci, ki so jih pripeljali na dveh vozeh v taborišče. Večina vjetnikov je prispela naravnost z bojišča (Niuport-Dixmuiden). V pondeljek, dne 16., ob 9. je pripeljal poseben vlak 1000 Rusov, nekaj Francozov, med njimi dve ženi. Ženi nista v taborišču, marveč so ji oddali v civilne zapore, ker sta baje opravljali špionažo. Ta transport je prišel iz Lilla. Sedaj je v taborišču 3100 vojnih vjetnikov in sicer naslednja ljudstva: Francozi, Belgijci, Angleži, Rusi, Turkusi, Zuavi, Iadi, afriški jezdeci in senegalski zamorci, razen teh je pa tudi mnogo civiln h vjetnikov. Dalje je prišlo semkaj okoli 200 beguncev iz Izhodne Prusije z vsem imetkom; ti prebivajo v mestni telovadnici. Možje, žene in otroci so nudili sliko gorja. Človeku srce groze zatrepeče, če vidi te obžalovanja Toda mi nimamo nikakega povoda biti ma-lodušni. Naši vojaki vršijo svojo dolžnost. Ce bodemo vsi svoje dolžnosti tako izvrševali, kakor armada, potem se monarhiji ne more ničesar zlega zgoditi. Min. predsednik povdarja na to popolno solidarnost Nemčije in Avstrije v vseh vojaških in političnih vprašanjih. »Pred nekaj tedni sem se o tem osebno prepričal. Potoval sem v nemški glavni stan na inicijativo zunanjega ministra, ne zato, da bi odpravil bogve kakšne težkoče in nesoglasja, ali razrešil konkretna vprašanja, temveč, da se porazgovorim pri neprisiljenih sestankih o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo vojne in dobe po vojni. Spoznal sem, da smo složni v vsem. Zaupanje v lastno moč in zaupanje v zaveznika nas navdaja z največjimi nadami za bodočnost in nas utrjuje v veri, da bodemo še letos mogli zasigurati narodu vse blagre poštenega miru in dr. tudi to, da se bo nahajal v bodoče madžarski narod v močnejši, silnejši, lepši in boljši situaciji. Na zunaj želimo ustvariti trajni mir, neodvisnost velikih in malih držav. Pa tudi na znotraj nam bodo dozoreli lepi sadovi. Madžarski narod je prebil izkušnjo s triumfom ter dokazal, da ima madžarska narodna država privlačno silo, ki združuje tudi vse ostale narode v državi. Vojna bo napravila madžarski narod večji in močnejši. Dokazala je tudi moč dualizma. Zgodovina je že definitivno odločila vprašanje o strukturi monarhije. Njena sodba je pravomočna. Ooi, ki bi se še sedaj vrnil k raznim centralističnim stremljenjem, bi bil občenevaren blaznež. Dr-žavnopravni boji nimajo v monarhiji nobenega prostora več. Moji dragi, boj še ni končan. — Morda nas čaka še mnogo bridkosti, mnogo izkušenj. Toda navdaja me prepričanje, da usoda ne bo zapustila naroda, ki sebe samega zapušča. V tem velikem boju madžarskega naroda se zanašamo na božjo pomoč. Prcjimo Boga, da podeli našemu narodu še mnogo srečnejših novih let, kakor so bila dosedanja. Ruska pohlepnost. Centralni evropski državi Avstro-Ogrska in Nemčija vojujeta v sedanji vojni proti dvema največjima državama, ki ji je kdaj svet poznal. Niti svetovna država Aleksandra Velikega, ne rimsko cesarstvo, ne država Karla V. ni imela toliko obsežnosti, ki jo imata vsaka zase Rusija in Anglija. Angleška svetovna država je vrhutega še za tretjino večja nego Rusija glede obsežnosti zemlje. Ozemlje Anglije je povečini v prekmorskih kolonijah in razmeroma le majhen del se ga nabaja v evropskem teri-torijo, dočim tvori rusko veledržavo ogromno nerazkosano ozemlje. Seveda je tudi ta država vzrastla potom pridobitev. Kako se je razvijala ruska država, nam prav interesantno pajasnjuje v jUmschau" dr. Ernst Schulze v številkah. Okolo leta 1500. je bila tedanja Velika vredne ljudi, ki so bežali pred Rusi z malim imetkom, ki so ga mogli vzeti v naglici s seboj. Vjet kolega. V dunajskem »Neuer W. Tagblatt« pripoveduje Pavel Busson o zabavici, ki jo je imel štajerski črnovojnik z bradatim vjetim ruskim vojakom. Ta je našemu črndvojniku ugajal. Za tolmača je bil židovski vojak v ruski uniformi; razvil se je pa naslednji pogovor: Štajerec: »Vprašaj ga, če ima otroke I» Tolmač: »Dva, pravi, da ima.» Štajerec: finali je čevljar I > Tolmač: »Da, čevljar je. Dovolite, na čem poznate to?» Štajerec : »Na palcu. In ali je kaj lačen ?• Tolmač : »Lačen, gospod — vsi smo lačni.» Črnovojnik izvleče nato kos papirja, v koterera je pilo nekoliko krakovske klobase ter jo da vjetnikom, da« mu je bilo dragoceno imetje in več kot tri četrtine pravkar prejetega kruha. Hoteč se utegniti zahvaljevanju se je obrnil proč in godrnjal samozavestno pred seboj: »Dva otroka ima in čevljar je tudi.< Večer V Calaisu. Sven Elvestad, sotrudnik danskega lista »Politiken«, živahno opisuje potovanje iz Londona v Calais, Že v svetovnem mestu Londonu se danes ne more otresti občutka, da zbuja nezaupanje, čim pa stopi na parnik, da bi se prepeljal preko Ro-kavovega kanala, se mu zdi, da ga obdaja kar ledeno* mrzla atmoslera nezaupnosti. kneževina Moskovska kontinentalna (celinska) država in ni bila posebno velika; mejila je samo pri Novgorodu na Belo morje. Ozemlje car-stva je obaezalo potem ob smrti carja Ivana DX (1. 1505.) 2,300.000 kvadratnih kilometrov, ob smrti carja Petra (1725) že 15,500.000, ob smrti carja Aleksandra I (1825) 20,200.000 in sedaj (1914) obseza 23,300.000 kvadratnih kilometrov. Celotno površje te veledržave se je torej v štirih stoletjih podeseterilo. Samo v dobi od 1825. pa do 1890., ko se je Rusija najhitreje večala, je pridobila povprečno na leto 55.000 kvadratnih kilometrov nove zemlje, to je več nego petkratno ozemlje Kranjske! Vrhutega pa je Rusija prodala v tej dobi tudi Aljasko, ki so jo kupile leta 1867. Zedinjene države ameriške za 7,200 000 dolarjev. Ta dežela sama meri 1,400.000 kvadratnih kilometrov. Resnična pridobitev ozemlja je torej še toliko večja nego jo izkazujejo gorenja števila. V tem stoletju je naglo razširjanje ruske države ponehalo in sicer zaraditega, ker je bilo mogoče osvojati novo zemljo le daleč od središča drŽave. V poslednjih petindvajsetih letih, odkar je Rnsija pridobila zadnje pokrajine v srednji Aziji, si ni prisvojila nobene dežele več. če bi se sedanja vojna iztekla ugodno za Rusijo, bi se stvar takoj spremenila in bi se Rusija najbrže zopet povečala na škodo Turčije in morda tudi Avstro-Ogrske in Nemčije. Omenimo samo še, da se je prebivalstvo Rusije od leta 1772. do 1908. pomnožilo od 14 milijonov na 155 milijonov. Hindenburgovo armadno povelje. Berolin, 1. januarja. (Kor. urad.) „Mor-genpost" priobčuje to-le dnevno povelje general-feldmaršala Hindenburga povodom Novega leta: BVojaki vzhodnje armade! Koncem leta mi je srčna potreba, da vam izrečem svojo najtoplejšo zahvalo in svoje polno priznanje za to, kar ste v sedaj poteklem Času storili pred sovražnikom. Kar ste pretrpeli na pomanjkanju pri silnih pohodih, kar ste dosegli v dolgih, težkih bojih, bo štela vojna zgodovina vseh časov vedno med največja dejanja. Dneve izpred Tannenberga in pri Mazurskih jezerih, izpred Opatova, Ivangoroda in Varšave, izpred V1 oc-1 a v k a. K u t n a in L o d z a, pri P i 1 i c i, Bzuri in Ravki vam ni mogoče nikdar pozabiti. Z zahvalo Bogu, ki nam je dal moč za taka dejanja, in v trdnem zaupanju na nadaljno njegovo pomoč, hočemo stopiti v novo leto. Zvesti svoji vojaški prisegi, bomo vršili tudi še nadalje svojo dolžnost, da bo naši domovini zagotovljen časten mir. In sedaj krepko naprej, kakor v letu 1914, tako tudi v letu 1915! Živel Njegovo Veličanstvo cesar in kralj, naš milost-ljivi vojni gospod! Hnra!" Avstrijsko poročilo od pondeljka. K.B. Dunaj, 3. januarja. Uradno se januarja opoldne. Komaj se je jel Danec zabavati s sopotnikom, švedskim pisateljem, pa se je že zdelo obema sovernikoma, da ju venomer opazujejo. Vedno je bil zopet kdo v njiju bližini, največkrat neki francoski častnik, ki je navidez sicer malomarno gledal po sivi vodi v kanalu, a se večkrat ozrl s sovražno nezaupnostjo na potnika. Na ladji je bilo na stotine mladih Belgijcev, ki so ubežali na Angleško, pa so sedaj hiteli zoptt pod zastave svoje vojske, bolniške sestre, francoski vojaki. Mnogo jih je bilo med njimi izmučenih, bilo je tudi nekaj pijanih. Tupatam so zapeli nekaj kitic marsaljese. Francoski častniki so mrzlo ogledovali in ocenjevali Belgijce. »V teh pogledih ni bilo pravega sočutja, niti priznanja za to, da se mladina brez domovine zopet vrača na vojno — samo opazovanje.« In Danec je naj-globje občutil, kako huda je bila usoda teh Belgijcev, ki tudi v najugodnejem primiru ne morejo doseči nič več nego nekako »neusmiljeno usmiljenje«. Megleni, na dež se pripravljajoči, žalostni novem-berski dan je že do mala izginil, ko je ladja pristala v Calais. Vse pristaniško okrožje je strogo zaprto in samo stražeče vojake vidiva, ki se jim bliskajo bajoneti. Ladja vozi počasi mimo vrste velikih ladij z močno razsvetljenimi okni. Ladje za ranjence, da se okna z rdečimi križi daleč vidijo, Po mračnih cestah pohajajo tropi radovednežev. Slikovite postave Indov a'.i Afrikan- — «3 — Zopetni poskusi sovražnika, pretrgati našo vojno fronto zahodno in severno-zahodno od Gorlice, sose izjalovili zopet pod težkimi izgubami za nasprotnika. Med temi boji, ki so trajali celi dan, so naši vojaki neko hudo braujeno v i s o č i n o južno Gorlice v naskoku vzeli, neki sovražni bataljon uničili, 1 Štabnega oficirja, 4 Bubaltern-oficirje in 850 mož vjeli ter dve strojni pnški zaplenili; k vojnemu plenu spada tudi neki zrakoplov sovražnika, ki smo ga iz zraka postrelili. Na drngi fronti nobenih dogodkov. Namestnik generalštabnega Šefa: v. H 6 f e r, fml. Nemško vojno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 3. januarja. Wolffova pisarna poroča: Veliki glavni stan, 3. januarja: Zahodno bojiSče: Pred Westende prišlo je včeraj opoldne nokaj od torpednih čolnov spremljanih sovražnih parnikov, brez da bi streljali. Na vsej zahodni fronti so Be vršili a r t i 1 j e-r i j ski boji. En sovražni infanterijski napad zgodil se je le severno- zaboduo St. Menehoulda; bil je pa pod težkimi izgubami za Francoze odbit. Vzhodno bojišče: Na vzhodnem Pruskem in severnem Poljskem nobene spremembe. Na Poljskem zahodno Visle posrečilo se je našim vojakom po večdnevnem težkem boju zavzeti posebno močno utrjeni kraj Borzymov v ruske glavne postojanke. Pri temu so vjeli 1000 Rusov in zaplenili 6 strojnih pušk. V treh nočnih napadih poskusili so Rasi, pridobiti Borzymow nazaj. Ali njih napadi bili so pod velikimi izgubami zavrnjeni. Todi vzhodno R a w e prišel je naš napad počasi naprej. • V ruskih poročilih večkrat omenjeni ruski uspehi pri Inowlodzu so gladko izmišljeni. Vsi ruski napadi v oni pokrajini bili so z jako velikimi izgubami za Ruse zavrnjeni in se jih ni ponovilo. V ostalem je položaj vzhodno Pilice nespremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Avstrijsko poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 4. januarja. Uradno se razglaša : V trdovratnih bojih v prostoru južno Gorlice, ki so se odigrali pod najtežavnejšimi vre-memekimi razmerami, zasigurili so si naši pridni vojaki z zavzetjem neke važne visočinske linije ugodno podlago za nadaljne dogodke. V Karpatih nobene spremembe; v zgornji dolini U n g le majhni boji. Med boji v božičnem časusmo na severnem bojišču vjeli 37 ruskih oficirjev in 12.698 ruskih vojakov. Namestnik generalštabnega šefa nesr<ča ni bila tako vtlika. Fantje še niso dobro prišli do onega kraja in že so zagledali poročnika, kako ravno stoji in otepava s sebe zemljo, praporščak je tudi pokleknil in si brisal lice, a bataljonski trobentač je sezul čevelj, potlačil v njega gornji del trobente, da tako izpiha iz nje pesek, a da se ona ne oglas1. Samo stotnika nismo videli nikjer. Izginil je, kakor da bi ga odnesel veter ali požrla zemlja. Ker ni bilo o njem nobenega sledu, so pričeli fantje pregledovati in preiskavati vsled! eksplozije šrapnela razrito zemljo. In glej: Bataljonski trobentač zapazi naenkrat stotnikovo peto 2 ostrogo. Vsi skupaj so sedaj pričeli liti kakor krti po zemlji in čez par minut so odkopali našega junaškega stotnika in na veliko veselje so zapazili, da mu žila še bije. Nato so ga odnesli v njegovo luknjo, mu odpeli ovratnik ter dali malo vode in žganja. Kmalu je prišel stotnik k zavesti. »Nič, nič, fantje, omotilo me je, podrlo in zasulu, a sedaj je vse dobro le je rekel stotnik in si pogladil svoje velike brke. »A sedaj pa zopet vsak na svoj prostor, da ne bode zopet kakega presenečenja I« je zapovedal stotnik in obrnivši se proti poročniku rekel: »No, jaz morem v resnici reči, da sem bil ž'v zakopan«. -----------L. Tagblatt", da se je francoski admi-ralni parnik jCourbet", katerega je v morski ožini Otranto v Jadranskem morju avstro-ograki podmorski čoln „U XII" torpediral in dvakrat zadel, pred Valono potopil. Francoskega admirala in večino moštva so ostali parniki rešili. Tudi se poroča, da se je potopil istotako francoski podmorski čoln „B e r n o u 11 i". Pri otoku Lagosta našli so njegovo telefonsko bojo. Ta dva krasna uspeha sta za našo hrabro mornarico izredno častna. Pomisliti se mora, da je naš podmorski čoln „U XII" napadel 16 velikih francoskih parnikov, in si je iz njih srede izbral ravno admiralni parnik in ga uničil. Podmorski čoln ^Bernoulli" je jako moderni francoski tip. Bil je 51*1 metrov dolg, 5 metrov širok in 31 metrov globok. Čoln je imel 7 tor-pednih cevi, eksplozijske motorje za 840 konjskih sil in hitrost 231 kilometrov nad vodo. Moštva je imel 24. Francoski admiralni parnik „Courbet" bil je eden največjih in najmodernejših dread-noughtov francoske mornarice. Zato je njegova izguba velikega pomena. Francosko-angleško bro-dovje doslej v Jadranskem morju ni doseglo prav nobenega uspeha ; samo pa je v taki nevarnosti, da se mora skrivati pred malo, zasmehovano avstrijsko flotiljo! Lepe turške zmage nad Rusi. Rusi v Perziji popolnoma poraženi. Konstantinopel, 2. januarja. — U-radoo poročilo glavnega stana turških armad poroča : Naši (turški) vojaki so včeraj mesto Ar-daghan zavzeli. Oddelek naših, v pokrajini T š u r u k a na-stopivših vojakov prišel je dne 28. decembra pri svojem napredovanju proti Ardaghanu zahodno tega mesta do ruskih vojakov, ki bo bili nazaj vrženi. Pod poveljstvom generala Z a š e n stoječi obrambeni vojaki Ardaghana obsegali so 3000 mož infanterije in 1000 ko-zakov s 6 topovi in dvema strojnima puškama. Zjutraj dne 29. decembra pričel je turški oddelek vkljub številni premoči sovražnika brez odmora napad na dobro utrjene in z artiljerijo hranjene sovražne postojanke. Krvavi boj končal je proti večeru zbegomRu-e o v, ki so imeli hude izgube, medtem ko so bile turške izgube le neznatne. Pred svojim begom so Rusi veliki del mesta ter svoje zaloge streliva in živeža zažgali in posest Mohame-dancev plenili, one samo pa na razne načine mučili. Enemu Mohamedancu so celo oči predrli in mnogo mož in žensk z bajoneti pomorili. Velike množine streliva in vojnega materij ala ter del sovražnikovega t r 6 n a padel je v naše roke. Veselje od ruskega jarma osvojenega prebivalstva je nepopisno. Hrabrost prostovoljcev, ki so se ramo ob rami s turškimi vojaki borili, mora se posebno hvaliti. V Perziji kaže se isto udanost pri naših perzijskih bratih. Dne 29. decembra so naši vojaki skupno s perzijskimi plemeni pri M e y a n d u w a b u, 50 kilometrov severno-vzhodno od Saučbulaka, 4000 Rusov, ki so imeli tudi 10 kanonov, popolnoma premagali. Sovražnik je imel čez 200 mrtvih, veliko število ranjenih, v naše roke padlo je mnogo ranjencev, 6 ruskih kanonov ter mnogo pušk, streliva in vojnega mate-rijala. Glasom nekega poročila iz Erzeruma so dospeli tja veliki transporti ruskih vjetnikov. Nemški mornarji v boju. Angleži so vstopili v vojno z gotovim zaupanjem, da bodejo s svojo mornarico vse nasprotnike na morju kar zdrobili. Pa so se hudo zmotili. Ne samo, da so nemški bojni parniki že opetovano angleško obal bombardirali, so nemški podmorski čolni tudi celo vrsto angleških veleparnikov potopili. Največ škode pa so prizadeli nemški parniki Angležem na polju trgovine. Posamezni nemški parniki so se v tem oziru tako odlikovali, da bodejo v zgodovini te vojne vedno častno mesto zavzemali, tu se gre v prvi vrsti za nemški parnik „Emden." Ta je glasom poročil angleške morske oblasti p o-topil tekom vojne skupno 55 sovražnih parnikov, rusko križarko „Sem-čuk", francoski kanonski čoln BMousquet," dva japonska parnika za prevažanje vojaštva in 51 trgovinskih parnikov in sicer 34 angleških, 10 francoskih ter 7 japonskih. Poleg tega je parnik „Emden" vpepelil z bombardiranjem indijsko pristanišče Madras. —■ Kakor znano, bil je potem „Emden" od velikega avstralskega parnika „Sidney" napaden branil seje do konca, poškodoval „Sidney" precej hudo in se sam spustil na skale. Nekaj „Emdenovega" moštva pa se je rešilo. Vzelo si je veliko barko „Agoche" na kateri ima tudi 4 strojne puške in nadaljuje zdaj vojno na lastno pest. Tudi parnik za premog B Oxford" so Nemci vzeli. Tako je nemški strah v velikih Oceanih za Angleže še vedno velik. Pomisliti se mora, da so napravili Nemci Angležem doslej na morju škode za najmanje dve milijardi mark«v. Sv, oče in cesar Viljem. , K.-B. B e r o 1 i n, 2. januarja. Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Med cesarjem Viljemom in papežem Benediktom sta sa včeraj izmenjali naslednji brzojavki: „Njegovemu Veličanstvu Viljemu L, nemškemu cesarju. V zaupanju na čustva krščanske ljubezni do bližnjega, ki prevevajo Vaše Veličanstvo, da konča to nesreče polno leto in otvori novo z dejanjem cesarskega velikodušja na ta način, da Vase Veličanstvo sprejme naš predlog, da bi se med vojujočimi se državami izvršila izmenjava onih vojnih vjetnikov, ki jih je smatrati kot nesposobne za nadalino vojaško službo. Papež Benedikt XV." „Njegovi Svetosti papežu, Rim. Zahvaljujoč se za brzojavko, mi je srčna potreba zagotoviti, da ima predlog Vaše Svetosti, da se omili usoda za nadaljno vojaško službo nesposobnih vojnih vjetnikov, vso mojo simpatijo. Čustva krščanske ljubezni do bližnjega, ki so narekovala ta predlog, popolnoma odgovarjajo mojim lastnim prepričanjem in željam. Viljem." 279 NESTLE-"" MOKAZA OTROKE Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2. S. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatefj ljudstva bode torej: 1. „Stajerč«v" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah ,Št a j erca." 3. Agitiral za „Štajerca." jpjp* Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! ~^m Vsi na delo za naš listi Dardanele. Ker je Turčija stopila v tej velikanski vojni na našo stran, je promet Rusije z Anglijo in Francosko skoraj popolnoma vstavljen. Dokler je bila Turčija neutralna, za-mogla je Rusija nemoteno orožje, vojno municijo in drugo blago skozi Srednje morje in Dardanele dobiti. Zdaj, ko je Turčija Dardanele zaprla, se je to nehalo. Velikanske ruske izgube na vojnem ma-terijalu bo pa morajo nadomestiti. Zato hočejo združeni sovražniki zdaj Dardanele napasti. Ze so zbrali tam velikansko angleško-francosko bro-dovje, obstoječe iz 40 vojnih ladij, med njimi 15 dreadnoaghtov. Pa kakor vse kaže, se bode ta napad na izvrstno ntrjenn morske ožine Dardanel izjalovil. Die SJrafle derDardanelleJi und ihre Bsfestisunsen, Trdovratno pojavljajo se mnogokrat najmanjše muke revma-tizma, gihta ali neuralgije v naših udih in členkih, rujejo, ščipljejo, bodejo in trgajo in zdi se, da jih ne more nobena moč sveta odpraviti. In vendar vemo iz izkušnje, da se revmatične, gihtične in neuralgične bolečine, trganja v udih, trdi vrat, bodenje v strani lahko odpravi, ako rabimo Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid z. zn. „Elzafiuid". 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva stane franko le 6 kron edino pristno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Istotako dobre so kot domače sredstvo zoper motenje prebave, zapiranju in trdem truplu Fellerjeve odvajalne Rhabarbara krogljice z. zn. „Elza-krogljice", od katerih stane 6 škatljic franko 4 K 40 h. okose------------- 5 Kalodont | najboljša *a krema za zobe stane od 21. decembra 1014 70 vinarjev. Nadvojvoda Evgen. Glavni poveljnik naših v Srbiji nastopajočih vojakov, feldcajgmojster P o t i o r e k šel je iz zdravstvenih ozirov v pokoj. Glavno komando ^* Erzhapzog Eugen na jugn prevzel je zdaj nadvojvoda Evgen, general kavaljerije, katerega sliko danes prinašamo. predpravice ; podelil jim je in tudi celi Krakovi nemške postave. Wladislaw I. dvignil je Kra-kovo kot rezidenco in se je pustil leta 1320 tam kronati. Najbolj pa je cvetelo mesto pod njegovim sinom Kazimirjem I. (1333 do 1370). Ta je dal Krakovi trdnejše zidovje. Zgradil je namesto starega lesenega grada velike palačo ob Wawelju, mtanovil nniverziteto in onkraj Visle predmestje Kazimierz. Trgovina in delo je cvetelo, velike, skoraj izključno nemške trgovinske hiše nakopičile so vsled trgovine z Rusijo velikanske svote, Faggerji, Bethmanni, Vierzingi in Turzizi bili so trgovski kralji v polnem zmislu besede. Na vsak način je dosegla Krakova pod njim in njegovim prvim naslednikom svoj najlepši cvet. Učenjaki in umetniki so obdajali vedno presto! Jagellonov, kraljevi dvor je širil bogastvo, pa tudi izobrazbo po mestu. Ko se je kraljevi dvor leta 1610 v Varšavo preselil, dobila je Krakova prvi hudi udarec, kateremu so prav hitro še drugi sledili. Vedne švedske vojske uničile so trgovino, težki davki in kontribucije so razrušili blagostanje. Koncem 18. stoletja štelo je mesto, ki je imelo enkrat čez 80 000 prebivalcev, komaj 9"450 prebivalcev. Pri tretji delitvi Poljske leta 1795 prišla je Krakova v avstrijsko last. Za kralek čas postala je leta 1815 še enkrat samostojna republika za 30 let Od tedaj pa je del Galicije in last Avstrije. Trdnjava Krakove. 0 naši trdnjavi Krakovi, katera je bila Rusom nekaki cilj, piše „Schlesische Volkszei-tung" m. dr.: ■ Krakova bila je že od starih časov sem utrjeno mesto, ki je varovalo prehod čez Vislo. Še danes se vidi veliki ostanek starih utrdb, namreč del „Florijanovih duri", ki so bile leta 1498 zgrajene in ki imajo 7 stolpov. Danes je Krakova seveda po vseh tehnično vojaških predpisih kot močna trdnjava zgrajena. Ze naravna lega ob reki in sredi velike skupine gričev napravi mesto jako primerno kot trdnjavo. Skozi stoletja bila je ta trdnjava pozorišče velikib bojev. Vkljub temu je bila Krakova vedno središče živahne trgovine; tu se najde še zdaj neko veliko trgovinsko hišo Bethmann. Mnogo zgodovinskih spominov zvezanih je s to staro prestolico Poljakov, ki je bila skozi stoletja mesto vladanja, kronanja in pogrebov poljskih kraljev. Krakova videla je napredovanje poljske moči, cvetela je in živela pod krilami belega orla in padla, ko je ta orel omedlel. Šele pod avstrijsko vlado pričela je Krakova nanovo cvete ti. Ednajst stoletij obsega zgodovina tega mesta in znaki se kažejo še danes na njegovem starem obličju. Poljstvo in Nemštvo trčila sta tukaj skupaj; merila sta svoje močir enkrat v mirnem tekmovanju, drugič zopet v hudem boju. Madžari in Tatari plenili in požigali so v tej trdnjavi, črna smrt divjala je v njenem zidovju, Švedi in Rnsi napadali so mesto; ali vsi sovražniki niso zamogli življenske moči tega mesta uničiti; kajti Krakova ima srečno lego v plodoviti dolini Visle ob iztoku Rudawe in ob velikih proti vzhodu vodečih trgovinskih cestah. Poljski kronisti pripisovali so ustanovitev mesta nekemu tajnostnemu vojvodi imenom Krok (Krakus), pradedu najstarejšega slovanskega knežjega rodu. Pozneje prišlo je hitro se razvijajoče mesto pod poljsko vlado iu je postalo celo glavno mesto Poljske. Že leta 1250 poklical je kralj Boleslaw nemške koloniste in jim dal velike Zemljevid Galicije. Avstro-ogrska ofenziva v Galiciji se prav lepo razvija. Rusi so sicer Še mnogo novih moči dobili, ali vendar se jim slabo godi. Naše čita- KartEzurien nslcrreichischen Erfolgen in fializienumf Polen. telje bode gotovo majhni zemljevid važnih krajev v Galiciji in Karpatih, ki jih poročila vsak dan omenijo, zanimal. Vojska divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeei križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vse, ki imajo Čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo I Razno. Naknadni črnovojniški nabori na Štajerskem se vršijo: 20. jannarja v Calja za črnovojnike iz Celja ter iz okrajnih glavarstev Celje in Brežice; 21. januarja v Celju za činivojnike iz okrajnih glavarstev Konjice, Ljutomer, Ptuj (tudi mesto) in Slovenji Gradec; 21. jinuarja v Mariboru za mesto Maribor ter mariborsko in radgonsko okrajno glavarstvo. Pričetek naborov v Celju vsakokrat ob 8. uri zjntraj v domobranski vojašnic', v Mariboru ob pol 9. uri v BGambrinnshalle" na Schillerjevi cesti. Odlikovan je bil na severnem bojnem polju sin tukajšnjega knjigotržca in tiskarja našega lista, gospod Dr. Viljem B 1 a n ke, rezervni nad-zdravnik pešpolka štev. 7 z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne za svoje požrtvovalne in hrabre čine pred sovražnikom. Vsa čast njemu in njegovi družini! Toča V januarju. Is Gradca se od 4. t. m. poroča: Danes zvečer proti 7. uri pričela je pri nas nakrat toča padati. Padala je kakor rženo zrnje debela toča. Pač čudna prikasen sredi zime! Umor v novoletni noči. Ob izhodu vasi v Gainlicu našli so na novoletni dan zjutraj kočarja Petra Markoviča umorjenega. Poizvedbe orožnikov so dognale, da je Markovič, ki je bil jako mirni človek, ponoči zapustil neko gostilno. Kmalu nato bil je zahrbtno napaden. Sunek z nožem v glavno žilo ga je takoj usmrtil. Na somu sta dva fanta, od katerega so enega že zaprli. Vzrok groznega umora je baje neko staro hudo sovraštvo. Tatova. V zadnjih dneh zgodila se je v Beljaku in okolici cela vrsta vlomov Zdaj se je posrečilo policiji, zapreti delavca Johana Lar-t i ž a r in Valentina K a r g 1, ki sta te tatvine zakrivila. Detomorilka. V okrajni sodniji v Ebersteinu zaprli so 28-letno deklo Terezo P«čarnik iz Hocbfeistritza. Dekla je po lastnem priznanja pred skoraj enim letom svojega »Houesečnega otroka zadavila. Brezplačno prevažanje za vojake na bojnem polju namenjenih daril, katera zbira in razdeljuje c. in kr. vojno ministrstvo, urad za vojne oskrbe na Dunaju in vojno oskrbovalni urad ministrstva kralj, ogrske deželne brambe. S takojšnjo veljavnostjo do preklica, najkasneje pa do 1. februarja 1915 se dovoli na vseh v obratu c. kr. avstr. drž. železnic stoječih normalno in ozkotirnih progah za naslednje navedeno blago, ki se odda kot brzovozno blago, brezplačno prevažanje pod sledečimi pogoji: 1. Olajšava se razteza: a) na spodnjo in vrhno obleko vsake vrste, b) tobak vsake vrste, vino, čokolado in kandite (sladkorčke), c) vse blago, ki je namenjeno za osebno uporabo vojakov na bojnem polju. Blago, ki očividno ni sposobno za osebno vporabo vojakov na bojnem polju, je izključeno od brezplačnega prevažanja. 2. Označbi vsebine v voznih listih mora biti že pri oddaji blaga pripisan pristavek: „ Darila za vojake v vojski". 3. Predujmi in prevzetja po dohoda so pri posluževanju te olajšave izključena. Kot sredna nabiralnica veljajo c. in kr. vojno ministerstvo, vojnooskrbovalni urad na Dunaju, nadalje ministrstvo kralj. ogr. deželne brambe, vojnooskrbovalni urad v Badapešti, slednji le za pod točko a) in b) imenovane predmete. Pošiljanje natu-ralnih daril je urejeno kakor sledi: 1. Darila za vojake v vojski naj pošljejo darovalci najbližji podružnični nabiralnici, da jih naprej pošlje. 2. Kot podružnične nabiralnice pridejo v poštev: ,Nabiralnica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada" za slovensko okrožje v Gorici, „Nabiral-nica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada v Celovcu". „Nabiralnica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada v Ljubljani", „Kabiralnica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada za Trst in Istro v Trstu", „Nabiralnica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada v Beljaka". 3. Večje pošiljatve naj naznanijo darovalci, predno jih odpošljejo, c. in kr. vojnemu ministrstvu, vojno-oskrbovalnemu urada na Dunaja. Na podlagi teh prijav dobijo darovalci od vojnooskrbovalnega urada v svrho direktne odppšiljatve- uradno iz-gotovljene vozne listke, v katerih mora biti napisano c. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbovalni urad na Danaju kot odpošiljatelj in eno c. in kr. etapno poveljstvo kot sprejemnik. Koliko časa imajo svojci vpoklicanih pravico do podpore za preskrbo. Svojci vpoklicanih dobivajo podporo za preskrbo (če so drugi zakoniti pogoji dani) ves čaj, dokler je vpoklicani zaradi odhoda k rojakom zadržan izvrševati svoj poklic, torej cd dneva, ko odrine v vojaško službo in zapusti svoje redno bivališče, pa do vrnitve. Za slučaj, da vpoklicani dezertira ali je sodniško obsojen v težek zapor ali še na hujšo kazen, preneha pravica podpore z dnem, ko je vpoklicani dezertiral, ali ko je obstala obsodba pravomočna. Ako je vpoklicani v kakem boju ubit ali če se ga po kaki bitki pogreša, ali če Dmrje zaradi poškodbe, ki jo je dobil v vojaški službi, ali vsled bolezni, preden je bil odpuščen iz vojaške složbe, pristoja podpora svojcem še nadaljnih šest mesecev od dneva smrti ali pogrešenja. Z* svojce vojnih prostovoljcev vpijajo glede preskrbe iste določbe, kakor za svojce onih, ki so bili uradno poklicani. Vojne izgube. Po izkazih o vojnih izgubah objavljenih tekom zadnjih dni posnemamo: Izkaz štev. 71 vsebuje 2352 imen moštva in 81 imen častnikov; mrtvih je 390 vojakov, od katerih je 26 častnikov, 47 mož in 5 častnikov je vjetih. Prizadeti so skoro izključno le ogrskega domo-. branskega polka št. 20 in le neznatno tudi peš-polka št. 7 in 92 ter domobranska pešpolka št. 9 in 26. — Izkaz štev. 72 navaja 3210 imen, med njimi je 113 imen častnikov. Mrtvih je 472 vojakov, med njimi 29 častnikov; vjetih je 124 mož, od teh 6 častnikov. Nejveč sta prizadeta pešpolka št. 14 in 16 ter tirolski lovski polk štev 2, nadalje črnovojniški polki št 3, 6 , 27 in 38. — Izkaz štev. 73 prinaša 3527 imen, med Djimi je 117 imen častnikov. Mrtvih je 519 vojakov, od teh 28 častnikov, vjetih je 53 mož in 6 častnikov. Največ izgub je imel pešpolk št. 41, potom pešpolki št. 1, 25, 58 in 76, bosansko-hercegovski pešpolk št. 1 in ogrski črnovojniški polk št. 6. — Izkaz štev. 74 pri-občuje 3568 imen, od teh je 152 imen častaikov. Mrtvih je 607 vojakov, med njimi 34 častnikov, vjetih je 101, od teh 11 častnikov. Prizadet je največ pešpolk št. 36, potem pešpolka št. 27 in 78, lovski bataljon št. 8, domobranski pešpolk št 34 in črnovojniški polk št. 27. — Izkaz št 75 navaja 3311 imen med temi je 228 imen častnikov. Mrtvih je 779 vojakov, med njimi 45 častnikov, vjetnikov je 120, med njimi 18 častnikov. — Izkaz št. 76 priobčaje 3944 imen, med njimi je 133 imen častnikov. Mrtvih je 517 vojakov, med njimi 31 častnikov; ujetnikov 363, med temi 12 častnikov. Največ je prizadet pešpolk št. 38, potem pešpolki št. 18, 27, 28, 33 in domobranska pešpolka št. 13 in 16. — Izkaz št. 77 vsebuje 3912 imen, med njimi je 177 imen častnikov. Mrtvih 515 vojakov, med njimi 24 častnikov; vjetnikov 366, med njimi 18 častnikov. V prvi vrsti sta prizadeta pešpolka št. 49, 54 in bosanski pešpolk št. 4, potem pešpolki štev. 73, 84, 91, bcsanska pešpolka št. 1, 2 in domobranska pešpolka štev. 7 in 15. — Izkaz štev. 78 zaznamuje 3680 imen, 78 je častnikov. Mrtvih je 577»vojakov med njimi 19 častnikov; vjetnikov 115, med njimi 7 častnikov. Najbolj prizadeta sta domobranska pešpolka št. 21 in 28 ter cgrski pešpolk št. 19, potem pešpolki št. 6, 26 in 87, lovski bataljon št. 11 ter ogrski črnovojniški polk št. 11. Izkaz štev. 79 vsebuje 3440 imen, med njimi je 114 imen častnikov. Mrtvih je 602 vojakov, izmed njih je 28 častnikov; vjetnikov 181, med temi 11 častnikov. Prizadet je zlasti tirolski lovski, polk št 2 in tirolski Btrelci št. 1, nato tirolski polk lovcev št. 3, bosanski pešpolk št. 2, lovski bataljon št. 28 in ogrski domobranski pešpolk št 28. — Izkaz št. 80 priobčnje 2252 imen, med njimi je 77 imen častnikov. Mrtvih je 292 vojakov, med njimi 19 častnikov; vjetnikov je 280, med njimi 7 častnikov. Prizadeta sta v prvi vrsti pešpolka št. 9 in 66, potem domobranski pešpolk št. 36 in Črnovojniški polk št 8. Dva srbska prijatelja imenom Alojz Vuga in Janez K a n c 1 a r iz Solkana so v Gorici zaprli in na ljubljanski grad prepeljali. V Splitu zaprli so nekaj šolarjev 7. razreda hrvatske višje realk%. Veleizdajski letaki. Ljubljanski listi poročajo : V Pragi eknšajo neki elementi širiti med prebivalstvom posebne letake veleizdajske vsebine. Poslano je bilo nekaj takih letakov baje tudi že v ljubljano. Očividno se pospešaje širjenje teh letakov iz raske strani. Vsakomur svetujemo, če mu pride tak letak v roke, da ga takoj izreči policiji! — (Ker ni izključeno, da — 6 —• bi se od kake strani poskušalo take veleizdajske letake širiti tudi po Štajerskem in Koroškem, opozarjamo nanje in se pridružujemo nasvetu, da se naj take letake takoj, ako mogoče pa tndi njih razširjevalcu policiji ali pa orožnikom izroči. Op. ur). Kolera se je pojavila na Selu pri Ljubljani. čudni veteranci I Iz Prage se poroča, da je policija vstavila za 6 tednov izhajanje glasila čeških veterancev. VVolfsberg na Koroškem postal je danes že do malega — rusinBki. Dosedaj se je namreč tam naselilo že 6 500 galiških, večinoma rusin-skih beguncev. V Trbižu so pokopali nekega tamkaj umrlega vojaka, o katerem niso mogli dognati, kdo da je. Vojaka so pred pokapanjem fotografirali. Ženski Teldvebel V Celovcu se nahaja neka strežnica, ki nosi vojaško uniformo s šaržo feld-vebela in z znakom Bdečega križa ter pripada gorskemu kanonirskemu regimentu št. 3. V sanitetni družbi na bojišču se je tako odlikovala, da je bila povišana za feldvebla. V kratkem o-dide zopet na bojišče. Uboj v pijanosti. Dne 26. decembra zvečer pijančevala sta v neki gostilni v Sv. Barbari v Halozah čevljar Stumberger in posestnik ter čevljar Janez Podhostnik, oba iz Gra-diša doma Podhostnik, ki je bil močno pijan, vzel je Stumbergerju steklenico z žganjem iz žepa in je žganje izpil Vsled tega prišlo je do prepira in končno je dobil Podhostnik udarec po glavi. Proti pol 10. uri zvečer zaonstila sta oba gostilno. Na cesti napadel je Stumberger nakrat Podhostnika in ga udaril s sodarekim kladvom tako kudo po glavi, da se je ta takoj na tla zgrudil. Napadalec pričel je PodhostDika zdaj neusmiljeno obdelovati. Prizadel mu je razne težke rane na glavi in ga pustil potem nezavestnega na cesti v snegn ležati Tam so ga ljudje 27. decembra zjutraj v krvi našli. Prenesli so ga v hlev gostilne, kjer je umrl. Ubijalca Štnmbergerja 80 še isti dan aretirali in potem pristojni sodrtiji oddali. Na razna vprašanja naznanjamo tem potom, da letos „Štajerčevega k me takega koledarja" zaradi iz vojne sledečih težav in razmer nismo izdali. Prihodnje leto upamo koledar, ki se je tekom let tako priljubil, zopet izdati. » Mrtvega našli. Iz S/. Mohorja na Koroškem poročajo, da so našli šolski dečki 63 letnega hlapca Andreja G a g g 1 v Indersdorfu v tamoš-njem potoku mrtvega ležati. Nesrečnež je bržkone ponoči raz mosta padel in utonil. Zaradi previsokih cen. Kmetska hčerka 0-tilija A c h a t z iz Niederdorfa pri Celovcu je v Calovcu za liter mleka 30 vin. zahtevala. Ker je v Celovcu maksimalna cena 'mnogo manjša, bila je zaradi pretiravanja cen na en teden zapora obsojena. Albanska želja Avstro Ogrski in Nemčiji. „Reichspost" dobila je od enega najodličnejših in najpomembnejših albanskih dostojanstvenikov v Skntariju ob novem letu sledeče pismo: — „Naj bi Gospod vseh gospodov in armad leta 1915 nemško-avstrijsko stvar tako sodil, da se bodemo zamogli kmalu njene zmage veseliti. Mi prijatelji teh dveh nam vedno naklonjenih držav upamo, da ju bodemo smeli kmalu kot na cilju stoječe zmagovalce pozdraviti. Bog to daj, Bog to daj! Vam narodom vseh narodov želimo blagoslovjleno novo leto IJ Kaj je potrebno za preskrbo moderne armade ? 0 tem si napravimo lahko sliko na podlagi primere, katero čitamo v listu „Journal de Geneve". Eden sotrudnikov tega liste obiskal je eno francoskih štacij, ki tvorijo središče pre-skrbovalne slažbe za francosko armado. Na tej štaciji se mora vsaki dan življenska sredstva za 300.000 mož preskrbeti. Vsak dan se odpelje od tukaj 6 dolgih vlakov, ki so naloženi s kruhom, mesom, zelenjavo, sladkorjem, vinom, kavo, žganjem, tobakom, rižem, ovsem in z drva-roi za kurjavo. Teh 300.000 mož perabi vsak dan 1.200 glav živine, med njimi 600 glav go-vede, in požgejo vsak dan 40.000 kg drv. En sam vlak pelje 270.000 porcij kruha, 37 dvojnih centov sardin in 35 dvojnih centov sira. Vsak dan ima francoski vojak pravico na 15 gramov tobaka, na četrt litra vina in 'A« litra žganja. Eksplozija v francoski municijski tovarni. Iz Curiha poročajo: Kakor poročajo iz St. Ger-vaisa na Savojskem, se je dogodila v tovarni za razstreljivo v Cheddesu. 5 kilometrov od Ger-vaisa, »elika eksplozija. V tej tovarni so izdelovali razstreljivo chenitte, ki je zdaj v velikih množinah izdelujejo za francosko armado. Ze j nekaj časa izdelujejo tam tudi turpinit, ki ima svoje ime po izumitelju Turpinu. V tovarni je bilo dozdaj zaposlenih okoli 500 delavcev. V Genfa govore, da se j© zgodil zločin. Tovarna je v zadnjem časa dobila do 44 zabojev turpinata za francosko armado. Ker je brzojavna in telefon ična zveza s Savojskem pretrgana, prihajajo le počasi poročila iz Cheddesa. Oficielno se poroča, da je eksplodirala ena bomba ter ubila dva delavca. Dognano pa je, da v Cheddesu ne izdelujejo bomb. Božič v strelskih jarkih. Vojni poročevalec lista „Vo8sisehe Zeitung" opisuje, kako so se" povsod v strelnih jarkih pripravljali za božični večer. Povsod so se videla majhna božična drevesa, ki so jih poslali iz domovine, smreke, po> katere so šli v gozd. Indendantura je dala sveče in okraske. Moštvo je bilo povsod dobro razpoloženo. Veliko veselje je povzročila sledeča odredba prestolonaslednika: „ Božič na Francoskem, v najožjem stiku s sovražnikom! Te svečanosti mi vsi ne bomo nikdar pozabili. V to svrho želim vaem članom moje hrabre armade božjega blagoslova, dokler si ne bomo z vojaško srečo bojevnikov, ki se zavedajo svoje dolžnosti, izvo-jevali miru, na kar bomo mi in naša ljubljena domovina ponosni. Kakor je moj ded, prestolonaslednik Friderik Viljem, poslal o božiču leta 1870. svoji hrabri armadi, vašim očetom in dedom, tako pošiljam jaz vsakemu posameznemu izmeo mojih sobojevnikov kot malo spominsko darilo na skupno božično svečanost v časa, največjem za Nemčijo, pipo z mojo sliko." Nadvojvoda Karol Franc Jožef Avstrija d' Este. Vsled cesarske odredbe z dne 31. oktobra 1914 je prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef upravičen, da sme za so in za svoje enakorodne naslednike združiti ime in grb _ rodbine E3te s svojim lastnim imenom in grbom. Podlaga tej cesarski odredbi tvori testamenta-rična odločba nadvojvode Franca Ferdinanda z dne 3. junija 1907. — Nadvojvoda Franc Ferdinand je po smrti vojvode Franca V. Mo-denskega dne 20 novembra 1875 podedoval z modensko zapuščino, obenem tudi naslov Este in se je od tedaj imenoval s cesarskim dovoljenjem Franc Ferdinand Avstrija d' Este. Še-le ko je glede prestolonasledstva prišel na prvo mesto, se je odpovedal, če tudi ne formelno,. naslovu Este. Nadvojvoda Franc Ferdinand je svoj čas podedoval po vojvodi Modenskem 80-milijonov goldinarjev z obveznostjo, da sprejme in nosi ime Este, ki bi sicer s smrtjo vojvode Franca V. ugasnilo. Princa, pretendent don Kar-los in don Alfonso, sta dobila vsak po en milijon v gotovini, poslednji razentega grad Chln-mec na češkem. Po tragični smrti nadvojvode Franca Ferdinanda ni bilo jasno, v koliko je cela zapuščina obremenjena z modensko snb-stituciJ8ko obveznostjo, posebno glede posestev Konopišt in Chlumec, ki sta bili kupljeni z denarjem iz modenske zapuščine. Odlikovanja pri spodnještajerskih polkih. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je pobil podpolkovnik Franc Hossner, pešp. 47., poveljnik 87 pešpolka, dalje major Job. Degel-mann in stotnik-Viljem Medicus, pešp. 87.; vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo sta dobila stotnik A. Kos in nadporočhik plem. Koepf, pešp. 87.; cesarska pohvala se je izrekla rez. poročnikom dr. Ivana Pikušu, Era. Schmidtu, Adolfu Odorferju, nadporočnikom pl. Holtzn, E. Holubu, Rudolfu Orlu, Antonu Salvadorju, rez. poročnika dr. E. Karla in polkovnemu zdravnika dr. Juriju Kreiczaku, vsi pešp. 87.; srebrno hra-brostno kolajno 1. razreda so dobili: narednik Ivan Leskovšek, orožni mojster Iv. Srebotnik, četovodje Fr. Karba, Franz Leskošek, M Pod-vičan, Franc Wagner in Jaričan, dalje desetnika Angelo Mian in Jakob Škrubej, vsi od 4. bataljona pešp. 87.; od istega bataljona so dobili srebrno hrabroatno kolajno 2 razreda: narednik Jožef Strelec, četovodje M. Fras, Alojz Lisjak,. Anton Sikošek, Ivan Smalčič, Jožef Urbancl, Jožef Zej, desetnika Jakob Plejnšek, Fr. Vrtič,, - 7 poddesetniki Franc Geršak, Simon Hren in Jožef Kragl ter pešec Anton Kunšak; končno je izreklo vrhovno poveljstvo balkanske armade pohvalo sledečim možem 87. pešpolka: štabnemu naredniku Fr. Urchu, naredniku Fr. Rajovcu, četo-vodjem Hart. Bočku, Fr. Bmeršiču, Ivanu Ilijašu, Al. Spindlerju, Jožefa Kaučiču in Al. Rakošu; desetnikom Jak. Avsecu, A. Deželaku, Juriju Ferlinu, Maksu Habincu, Sim. Merčniku, R. Les-jaku, Jnriju Sekirniku, Iv. Tkalčiču, Fr. Vidrichu, M. Žuraju, poddesetnikom V. Foglu, Fr. Pavlicu, Fr. Ruskerju in Jožefu Škarlovniku, končno pešcem M. Belšaku, Petru Kancsinu, Antonu Pesku, M. Vazu, Al. Žabarju in trobentaču Jožefa Koncu. Cesarska pohvala je bila izrečena nadporočniku Vaclavu Dietzu, pešp. 26 in srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda je dobil narednik Alojz Popelar. Naša armada in narodnosti, ki jo tvorijo. V naši pehoti služi 26% Nemcev, 17% Madžarov, 14% Čehov, 5% Slovakov, 9% Poljakov, $•/. Rusinov, 9"/o Hrvatov in Scbov, 7% Romunov, 3% Slovencev in 1% Italijanov. Pri lovcih služi 46% Nemcev, 6% Madžarov, 14% Čehov, 4% Slovakov, 5% Poljakov, 5% Slovencev. 4% Hrvatov in Srbov, 12% Italijanov, 3% Romunov in 1% Rasinov. Pri konjenici je 19% Nemcev, 33% Madžarov, 15% Čehov, 13% Rusinov, 11% Poljakov, 5% Hrvatov in Srbov, 2%- Slovencev, 1% Slovakov in 1% Ramunov. Pri ar-tiljeriji služi 40% Nemcev, 14% Madžarov, 14% ■Cehov, 9% Poljakov, 6% Slovakov, 5% Rasinov, 4% Slovencev, 4% Hrvatov in Srbov, in 4% Romunov. Pri pijonirjih je 50% Nemcev, 26% Čehov, 13% Madžarov, 3% Slovakov, 3% Poljakov. 2% Slovencev, 2% Hrvatov in Srbov in 1% Rusinov. Pri temu služi 25% Madžarov, 19% Nemcev, 13% Rusinov, 12% Čehov, 10% Poljakov, 8% Hrvatov in Srbov, 6% Slovakov, 4$% Romunov in 2% Slovencev. Pri saniteti je 40% Nemcev, 14% Čehov, 14% Madžarov, 7% Slovakov, 7% Poljakov, 6% Rasinov, 5% Hrvatov in Srbov, 4% Slovencev, 2% Romunov, in 1% Italijanov. Po teh statističnih podatkih služi torej v skupni armadi 29% Nemcev, 18% Madžarov, 15% Cehov, 9% Poljakom, 8% Rusinov, 7% Hrvatev in Srbov, 6% Slovakov, 5% Romunov, 3% Slovencev in 1% Italijanov. Pri avstrijski vojni mornarici je 46% Hrvatov in Srbov, 27%. Italijanov, 10% Nemcev, 7% Madžarov, 5% cehov, 4% Slovencev in 1% Poljakov. Bolni napljričifi i Sanafonj .'Aflenz 1 J^ofa^eriBSWS/ajersko^Prc^eWj.__j Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 6. januarja. Uradno se raz- Že več mesecev sem z menjajočim uspehom se vršeči boji v Karpatskem gozdnem gorovju trajajo naprej. Karakterizirajo se kot podjetja manjšega stila v mnogo oddaljenih samotnih dolinah. V zadnjih dneh, okrepčan z novimi močmi, poskusil je sovražnik ob posameznih rekah z napadi na prostoru pridobiti. Zahodno Uszok prelaza in v vzhodnih Ba-skidih vlada mir. Na fronti severno in jnžno Visle traja od včeraj artiljerijski boj. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, f ml. Nemško poročilo od četrtka. K.-B. Berlin (W.-B.), 6. januarja. Iz Velikega glavnega stana se danes dopoldne poroča : Zahodno bojišče. Francozi so včeraj nadaljevali po načrtu obstreljevanja krajev za našo fronto. Vse eni) jim je, da ubijajo s tem svoje lastne vojake; nam škoduje to obstreljevanje malo. — Pri Sonainu in v Argon- skem gozdu zavzeli smo več sovražnikovih strelskih jarkov, zavrnili razne sovražne napade, vjeli 2 francoska oficirja in čez 200 mož. — Na visočini zahodno Sennheimasose Francozi včeraj zopet vgnezdili ; vrgli smo jih pa z bajonetom raz visočine in niso upali nobenega novega napada. 50 planinskih lovcev smo vjeli. Vzhodno bojišče. Na vzhodni meji in na severu Poljske tudi včeraj nobene spremembe. — Na Poljskem zahodno Visle so naši vojaki več sovražnikovih postojank in vzeli so prodrli do Sncha-oddelka. Vjeli so 1.400 Rasov in 9 strojnih pušk. — Na vzhodnem bregu Pilice je položaj neizpremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Tarnow zopet naš ? ,Nowa Reforma" v Krakovi poroča: Tarnow so v soboto po jako hudem boju Avstrijci z a b e d 1 i. Rasi so imeli velikanske izgube. Ruske izgube do 22. decembra. Francoski list „Matin" poroča, da je ruska armada do 22. decembra izgubila 1,165.000 mrtvih in ranjenih. Ruske izgube v Kavkazu. List ,Tanin" v Konstantinopla poroča, da so Turki v dosedanjih bojih v Kavkazu vjeli 15.400 Rusov in jih odposlali v notranje Turčije. Amerika in Mehika. K.-B. Frankfurt a. M., 6. januarja. •— „Frankfarter Zeitung" poroča po „Daily Tele-graphu", da so Združene države Amerike stavile na Mehiko ultimatum; v tem izjavljajo, da bi prvi boj onkraj meje Naco iu Douglasa Združene države k pričetku sovražnosti prisilil. Zopetno obstreljevanje Belgrada. Iz Rima prihajajo uradna poročila, ki pravijo: Na Silvestrov večer začeli so avstro-ogrski monitorji od Donave in Sive zopetno obstreljevanje Belgrada. Več krogelj razpočilo se je v najživahnejšib ulicah, pa so bila le poslopja poškodovana. V srbskih uradnih krogih se smatra to vojno akcijo kot začetek in uvod nadaljnih operacij avstro-ogrske armade. Ker se pričakuje napade tudi na drugih točkah, je srbsko armadno vodstvo iz neutrjenih krajev svoje vojake v utrdbe poklicalo. Nove ruske rezerve. K.-B. Basel, 5. januarja. List „uaseier Nachrichten" poroča: Raaki gardni kor se je od Bzure in Ravvke nazaj potegnil, da bode čez Božič počival. Iz vse Racije se prinaša nove regimente v Varšavsko pokrajino. Dviganje starostnega razreda 1915 se vrši redno. Mi 8« ne bojimo več prel hudim prehlajenjem, brleJioam v križu, bodenjem, trganjem, neucalgiji, zobobolom in diugim bolečinam, odkar vemo. da Fellerjev rasOin^i fluid z. zn. „EUa-fluid" takpi bolečine odpravi. 18 steklenic stane franko samo 6 kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, ElsapUti 2il (Hrvatsko). Obenem se lahko tam naroČi Fellerjeve milo odvajalne „Elza-krogljice", 6 škatljia za i krone 4!) h fraako. Te »o idealno sredstvo zoper pomanjkanje taka, težave v Jslodcu, trio truplo in drugemu motenju prebave. Cepljeno trsje sorte Mosler, Burgunder b., r, Sylvaner, RulSnder, Muškat, Traminer, Weltlioer, Gutedel b., r., Kavčina, Ranfol, Sladkamenka. laški Rie-sling, cepljene na podlago Riparia P., Rupestris Monticala, Riparia Rupestris, Solanis Berlandieri X Riparia X TeleRi ta podlaga Bsrlan-dieri X Reparia Teleki )e najboljša od vseh podlag, za apneno zemljo najboljša. Tudi več trsov korenjakov te gori omenjene vrste. Cena nizka in po dogovoru. Janez Werbnjak, trsničar Breg p. Ptuju. 29 ŽENITNA PONUDBA! Mož, ki ima premoženja 20.000 K čiste vrednosti, se želi seznaniti z v gospodinjstvu izurjeno Slovenko tudi nemškega jezika zmožno, do 25 let starosti; več se izve z dopisom. Prednost imajo SpodDJe-Štajerke. Naslov se izve y upravi tega lista. 27 Mlajše delavke, tudi cele družine, dobijo delo kot »Spulerin« ali »Weberin« v tkalnici (Segel tuchweberei) Thondorf, P. Liebenau p. Gradcu. Stanovanja v perzonalni hiš'. 26 Oženjeni v • • "v Kupim les sa rošt a!i gotovi rušt 10 m dolg in 9 10 m širok. Tudi sprejmem pridnega mlinarskega učenca. Alois Kukowetz, mlinar, Ptuj. si -m -v • • v- Mlad kocijaz komi ako mogoče z enim odraščenim sinom. sprejme se v graščini Ebensfeld pri Ptuju z8 Viniear z večimi ljudmi se z. 2. februarjem t. 1. za Zavrč sprejme. Vprašanja na Hotter, Ptuj. 21 Sodarski učenec se pod dobrimi pogoji takoj sprejme pri g. Hans Steudte, sodarski mojster, Ptuj, Brandgasse. »02 KOOOOOCXX strogo soliden, nemščine in slovenščine zmožen, dobi službo pri Slawitsch & Heller. trgovina z blagom, Ptoj. 32 NAMIZNO SADJE (Tafelobat) jaboljke, inašancker, goldranete in druge vrste kupi g. K. Kovač, Zagreb, Jelačič trg. 3* Lepa vila v neposredni bližini Ptuja M pod ugodnimi pogoji takoj froda. Več pove J«tef Wwiak, untiffanitr Bierdepot, Marburg, Huhlgasse. 601 21 v dobrem stanu, zidana, z dvema sobama, kuhinja, klet in velbani hlev, čez 1C0 sadnih dreves, 2 orala zemlje, ob okrajni cesti, 7 minut od cerkve in šole, 25 minut od železnice se za 4500 K takoj proda. 2000 K ostane lahko na hiši. o o Na obroke 4 K Kdor hoče zlato verižico in srebrno uro po ceni kupiti, 2i naj piše takoj na ir.GoIdwarentiaus, LUDdeahurg 661. : : Razglas, s okrajna hranilca J v Konjicah • obresti vloge od 1. pro- J sinca 1915 po . 5°|0 q Enakočasno je povišala 9 obresti od posojil na zemljišča na. 6°|0 0 in od občinskih in j društvenih posojil • na . . . . .< 5°|0 S Ravnateljstvo, m 125 Proti se moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni kakor: Sarlah, koic, kolera, tifus z veSjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki mora biti v ysaki hiSi na razpolago. Najpriljubnojše desinfekcijsko nr<'dstvn sedanjosti je breaitfonino ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi t Tsaki lekarni ali drožetiji h bO vinarjev. Vpliv LysOforma je zanesljiv in hiter; sato ga priporočajo zdravniki za d>'sinfekcijo na bolniški pOHtelji, za umivanje ran, Žulov, za antiseptične obveze in irrigacijo. Lvsoforrn-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje l°/„ LysOforma in vpliva antiseptično; zamore se vporabiti na najobCutnejši koži. Napravi kožo mehko in gibčno Vi bodete v bodoče vedno to izbomo milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je udatno. En kos stane eno krono. PzefferminaB-Lysoform je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem kataiu, kaslju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za ča$o vode. Originalna steklenica stane I krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desinfekcija" daje na ashtev? zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4. 40 Post. varov. z možnar-btterijo in si ko Njeg. Vel. cesarja Franca Jožef I., Viljema II. 1914 budi z grobnim ropotom, nikel ali baker K I'—. Namesto kanona boben, ki bobna ger-erslmarfi K 6'—. Vojne žepne ure od b~. h Itta garancije. PoSlje po povzetju prva zaloga vojnih ar Max Bohnel, Dunaj IV., Jlargaretenstrasse 27 51. Originalni fabricni cenik zastonj. Kommis Alters, tiicht. nnd flinker Verkanfer, der Mode , Manofaktur-, Wirk- nnd Schuh- branehe, w ft. ar. dopoMnr i kopeU t vroči* trakom, paro „Br»u«.laJ" 1 rjuho K —-70 roaHl COOCOOQOOCOOOOOOCOOO Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 12-— samo K. 6*- 15.000 parov čevelj na žnore glasom pocobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žcblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega < par pod proizvajalno ceno za samo K6- — Se dobijo sa gospode in damein v vsaki velikosti al Posije po povzetja ftsiortno Mb JenW', Dunaj. VII.. Hgustiftgasse 137J18. OOOGO0OOG0OOOQOO30OO Rržena kava v okusu in aromi kakor zmala kava 6 kg vrečica za obrisačo samo K 4 50 franka po povzetju „Simtosa" Kralj. Vinogradi 1573. BP Pridni zastopniki se sprejmejo. "^>| Zdravniško spričevalo o izbora uEinku! Polna krasna pr$a dobita pri rabi 806 med. dr. A. Rix kreme za prša. dSDOr H32JJ, Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. r. Mix Laboratarinm Docaj iUerpu 17IK. Razpošiljatev strogo diskretna. Zalogo v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna ,.Marija pomagaj" in parfumerlja Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v dišavi A. Kauč, in „Adria-Drogerie.'' • V se takoj sprejme pri g. Liszt u. Brodnjak, Stridovar, Zala M. ||V« ■• | Zahtevajte v vseh trgo illfl^af ffl I vinan- gostilnah. Kavarnah i liliji I I vpeljajte v vsaki hiši iz [JI j i vrstne ..štajerčeve WHBgUaauil • užigalice V velikem ie jih naroči naravnost pri „L8nflerbank", Dunai I drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH PTUJ, in vseh drugih zalogah Meščanska parna žaga. Na novem Ientnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ~ porabo. _ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, gpahati i, t. d. win -^gp- i—m KAVA 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10 — franko po povzetja. '/« kljjr. veleprima najfinejši Čaj K 2'— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. ;66 Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20— K 25-— K 30 — S m 3'/, i m dolge Wasserdichte Pterdedecken — VoMŽM! kQUjskB Odeje, rujave 1-90 m dolge po JO, 12, 16 kron, priporočata Slawitsoh in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 243 (Wohnung- and Dienstvermittlnng) » los službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje rse vrste pesred«vanja najhitreje. ~WŠ Tprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Medicinalne zelenjave geisti, olja, esence, živinski praški in zdravila, obvezne snovi in gumijevo blago, desinfekcijska sredstva, vogleno kislo apno, asbest, francosko želatino za čiščenje vina priporoča medicinalna drožerija „ZLATI KRIŽ" I Mag. pharm. Viktor Hay d ' Bismarckstrasse 6, PTUJ preje Wegschaider. | sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. 72 B�8D