31. Številka. a^^^ -aaaaaaaafcam «* jfaiMii 'mm I IjbUjm, i mMi L tatavji M2I. —^-^^^-^a—r ■' ■... ■ - -■ — Uli. Mi. I II anaaaaaK I ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I I VI I' 'I ■ I II1 l LaaaaaaaaaaV ^aaaak ■ ^H ^^^^^^^K[ ^H ^a |B ^B jj ^^^^^^^^^^»^^^B ■^■^■^■B BB ^BJ BB . B> BL.* fl ^B^B^B^B^H BB B H BB Bfl BB. BB. lafcafa ratk eaa »opoldna ■■■■■■#! aadeBja ta ppjJMJj •*• ■•• • Prostor 1 m/At X 54 m/m za navadne ta male oglase 83 vfa* aa i^idne razglase 1-20 K. z« poslano In reklame 2 K. — Prt naročilu nad tO objav popust Vprašanjem glede In sera tov na» se prtio U znamka za odgovor. OpjMVBlstro „Slov. Naroda«' to „Naroda* Tiskaram»* Kaatlori olica at S, priUlcao. — Taisfoa at 90. •fliasasjaad ataraaT laaja * I4aM|aal la a« petu i a Jagaslavill i celoletno naprej olačaa • K I2f> — polletno ......•„ 60*— 3 mesečno......m 30-— 1 ........10*- celoletno......K 140-— polletno . ♦.....„ 7ir— 3 mete/no.......35-- .......i*- Novi naročniki naj poftjefo v prvič naročnino vedno WmW P° nakaznici. Na samo pismena naroČila brei poslatve denarje se ae moremo ozirati. aVamaOatva »Stav. aUreaa" Kaaflova aUaa a I, L ■aaalreala. Telefon štev. 34. •aplaa api slama la padpiaaao la aadaataa nraakevaaa. pjBjr Rokopisov na vrate* ~fN Posamezna Številka velja 60 vinarjev. Nič malodušnosti, nič nervoznosti! V Parizu, 2. febr. 1920. Pisava italijanskih listov vedno bolj pokazuje, da je bil »ultimatum« z dne 20. januarja le slabo preračunan »bluff«. Zuganje z vporabo londonskega pakta je imelo prisiliti Ju-goslovene. da spreimejo projekt Llovda Georgea kot manje zlo. Italijani bi bili s tem napravili krasno kupčijo, kajti za Dalmacijo, ki jo itak ne morejo držati, bi dobili Reko in ž njo, kakor je to celo »Corriere della Sera« otvoreno priznal, obojna vrata, ki vodijo iz centralne Evrope na Jadransko morje. Računali so na to, da strast, s katero so Jugosloveni oa prvega početka pobijali londonski pakt, jih zaslepi tako. da sprejmejo vsako rešitev, ki eliminira to zloglasno pogodbo. Sedaj pa, ko bi se po odklonilnem jugoslovenskem odgovoru imel londonski pakt izvršiti, so se v Italiji prestrašili revolverja, ki so ga Jugoslaviji stavili na prsa. Zahteva po objavi tega pakta, a zlasti po garancijah za evakuacijo tistih mest in krajev, ki po eni ali drueri alternativi ostanejo Jugoslaviji ali bi imeli ostat! neodvisni, jih je spravila v veliko zadrego. To se pozna že po tem. da vkljub vehementnosti. s katero kri-tikujejo vsi italijanski listi jugoslo-venski odgovor, po večini ne želijo, da se izvrši londonski pakt. nego zahtevajo, na] Francija in Anglija prisilita Jugoslavijo, da sprejme Lloyd Oeorgea projekt Francoski listi pa odgovarjajo, da je Franciia z ultimatumom dala le svoje privoljenje v to, da se eventu-valno izvrši londonski pakt; druo«i<»ni3 evakuacijo Reke In AfHanl-ie. Kako pa naj Italija evakuira Reko. ko ji D' Annunzio celo njene generale aretira? Zahteva po objavi londonskega nakta pa ie menda neortletna še drugie. kakor v Italiji. Ni namreč izključeno, da se nahajajo v tem paktu še določbe, ki so do sedai neznane. Kar so boljševiki do sedaj objavili. ie le predlog svoječasnega laškega poslanika v Londonu. Imperialila. Vsekakor je značilno, da je Nitti v eni zadnjih sej italijanskega parlamenta obljubil, da pakt objavi, da pa tega do danes ni še storil. Ako bo Italija hotela najti izhod iz te zagate, v katero jo je spravil Nitti. bo morala začeti nova pogajanja. Tn to ji svetujejo tudi že nekateri •tafliansVf Hstf. kakor n. pr. »Secolo«. Zato n?^ malodtf&iostl, niti nervoz-n/*»stl! Pravica le na naši strani. Kdor bl se Ji odrekel, b! si nakopal neizmerno odgovornost. Adriatlcus, . Ali je pričakovati revolucije v Italiji? Nedavno je izšel v »Napreju« članek, ki je imel seveda drugačen naslov, a se je v bistvu vendar bavfl s tem vprašanjem. Clankar ga sicer ni rešil, oziroma ni maral rešiti, češ, da je vsaka revolucija nekaj elementarnega In zato nepreračunljivega, toda razumeti je le dal. da ne verjame nanjo, čel da Je v Italiii preveč — za človeka, ki pride iz kake »policijske države« celo naravnost nerazumljive — svobode. (Pisec ravno zato tudi pri nas priporoča čim več svobode, kar se v ustih pristaša stranke, katera si s tako simpatično odkritosrčnostjo ne želi ničesar bolj nego revolucije, celo nekako čudno glasf ... A človek je pač težko res dosleden . . .) Vem. Jugoslavija ni rajna Avstrija, da bi kakor ona — kdor Je po svojem poklicu ali drugih okolnostih moral veliko sedeti med »patrioti«. mi bo gotovo rad potrdil — že vsak teden v kaki drugari sovražni državi in posebno že vsak dan v Italiji pričakovala izbruha prekucij; toda zanimivo je vprašanje le, in ne bo škodovalo, če nove svoje mnenje o tem vsakdo, kateri misli, da ga lahko s čim podpre. Kar se tiče italijanske svobode, imam na primer jaz malo drugačno mnenje. Meni se celo zdi. da je. ka- kor skoraj vse v tem narodu, tudi njegova svoboda precej — šarlatan-ska ... (S tem pa Lahov niti nočem žaliti, kakor jih gotovo ni hotel eden njihovih najboljših: Guglielmo Ferre-ro, ki jim je o tem povedal tako bridkih, kakor še nihče ne prej ne pozneje). Strogo namreč pri njih ločim — njihove vladalce in njihove mase. Razlika je pri njih v tem tolika, kakor gotovo ne pri nobenem drugem narodu, katerega psiha nas sploh zanima. In ni čudno: spomnimo se samo skoro že neverjetnega odstotka analfabetov na eni strani, na drugI pa dejstva, da ni kmalu tako lahko razburliivega. pretiraiočega (čez vse zanimiva je zadnja Nittijeva filioika proti — superlativom in drugim — »issimom«) in — nerazsodnega ljudstva . . . Nad vse to nestalno in vroče morje pa se dviga nekaj glav. tako peklensko hladnih in treznih, da jih ni lahko najti drugje, da, rekel bi celo, da so prava — latinska specijaliteta . . . (Ooričane bi rad snomnil bivšega deželnega glavarja dr. Pa-verja — ali si morejo misliti bolj satansko mirnega, mrzlega in ciničnega človeka?) in te hladne glave vedo prav natanko, kaj hočejo . . . Poznajo pred vsem pa tudi — svoje vladancef »Le govorite, kričite, magari razsajajte 'n pretite, skratka »sfogirajte« se. kakor in kolikor se vam zljubi, toda -----------!« Da. jaz si kar ne morem razložiti drugače, nero ća »Naprejev« član-Var sploh ni imel prilike, da bi enkrat videl, kaj Je — na oni strani tega »toda« . . . Bilo je kratek čas po ita-"iansJrl okupaciji, in sicer v trdnjav-skem mestu, kjer je Avstrija držala vajeti dvoino napete in kjer delavci v »svoboščinah« gotovo niso bili — razvajeni, pa so zato tudi z vsem prekipevajočim navdušenjem pozdravili »rešitelje« . . . No. toliko svobode je le tudi pod Avstrijo bilo, da bi se njih rdečega praporja nihče ne bil upal dotakniti, niti v najhujših časih ne. Zato se jim je zdelo vendar malo preveč. ko so jim naenkrat povedali, da tam. kjer »cvete« (fiorisce) trikolora, ni prostora za nobeno drugo barvo .. . Pa so hoteli malo poprotestirati — res, čisto nedolžno — in se jih Je zbralo kakih štiristo, petsto pred v.-s*ti niih hiše, kjer jih dotlej še nihče ni bil motil. Tu se tista črna vrata nenadoma odpro. in ven bukne cela voiska — karabinerjev . . . Možje debelo gledajo, potem eden: »Alo. tovariši, na Verdijev trg. če tu ne smemo!« — Ni Še izgovoril, ko ga že zgrabi šest, deset rok in ga tira za vrata naravnost v roke onim, ki so že stali tam. — Bog me. da je živa resnica! — z verigami, da vežejo ... Ljudje še ne verjamejo, ne razumejo — nekdo plaho zažvižga. Ga Že drže, ga že vlečejo, ga že — suvajo. da se zvija . . . Kar je prišlo potem, mi je mogoče primerjati samo z vrtincem, če nenadoma potegne vihar: dovolj je bilo, da so se ti od strmenja usta malo preveč odprla, že so te Imeli. bili. vlekli in izginil si za vrata ... Še ga vidim dobrega znanca Or^sta Potazzila. kako jo dobi — mirno tam stoječ In preveč osupel, da bi se mogel premakniti pod rebra, da mu je obraz v hipu ves podplut, in kako potem le sfrči iz rok v roke. Zdaj sem res videl, tudi razliko: orejšnie redarje smo imenovali za šalo včasih »polipe« — to tu je bil en sam polip . .. Zakaj karabinjeri so se bili zakllnili med maso v obliki nekake »zvezde«: člen tam na koncu je pograbil, dal sosednjemu, ta naprej, da se je žrtev le vrtela proti sredi in od tam dalje — za vrata ... V petih minutah je bil ves obširni prostor »IzčIŠčenc — kar jih niso »spraviti na varno«, so jih razpodili. kakor paglavce. Takrat sem razumel Še eno: Italija Stoji na plečah teh (baje vsaj) 200.000 dobro plačanih In dobroreje-nih ter bogme res divno dresiranih mož . .. Mogoče poreče kdo: to je bilo v zasedenem ozemlju — v pravi Italiji ie drugače. Toda ali nismo brali — in še več — slišali, kako so karabl-nerji in arditi kmalu na to skoraj v hipu udušili že prave revolucije v Milanu, Turinu in še niže doli po deželi? In tam. da bi bili obzirnejši. nego tu. kjer bi nas bili. da so siromaki sami imeli, kar zasuli z dobrotami, le da pridobe zase poleg naših src še naše želodce? Ne! Naj bo Lah še tak žlobudrač — samo besede bi za njegov več nego opravičeni srd na te nam »že skoraj nepojmljive« kontraste med naj-razkošnejšlm bogastvom na eni in najčrnejšo bedo na drugi strani ne bile dovolj »ventila« — sila je tudi tu tisti element, kateri, kakor tako prav pravi Joso Jurkovič, še najvspešneje »vzdržuje red« ... Če pri Italijanih često — zadostujejo Že curki mrzle vode ognjegascev, je to pač zopet — njihova »specijaliteta«. Da, In ravno s tem sem naposled pri svojem glavnem argumentu. Jaz pravim: Za revolucijo je potreba — poguma! In sicer desetkrat večjega poguma nego recimo za vojno! Zakaj če stojiš pred sovražnikom, imaš vendar zavest, da bo celo tvoja smrt vsaj za tvojo družino le relativna nesreča: domovina bo že kako skrbela zanjo, saj je prevzela moralično odgovornost za to. V revoluciji tvegaš vse — do »sramotne« smrti. .. Da« sa« celo, če »ideja zmaga« — ti, kot posamičnik, če nisi naravnost med vodniki, ne moreš mnogo pričakovati od te pobede ... Ne odrekam Lahu Ttallanu neka* kega »junaštva«—saj bi zašel naravnost v protislovje, če bi mu ga odrekal! Ravno iz njegove »vzhičenostl« kaj lahko bukne tudi nekaj »herolz-ma*. In od tistega pol milijona padlih, ki jih baje imajo, se niso vendar vsi zgrudili samo pod streli v hrbet . . . In čeprav so naposled tiste strojnice — za fronto prelepa iznajdba, džt, če 'O prav razumeš, nekoliko »neodločnemu« voiščaku celo samemu na največjo korist, vsaj v najboljšo »oporo«, ko mu pri fatalni Izberi med smrtjo od sovražnika ali od »lastnega« tako izdatno olajšuje odločitev — nekatere je tudi med njimi le gnala »Savoia« sama »avanti« . . , Toda nečesa ne smemo prezreti, če tehtamo njihov pogum glede na revolucijo: tega. da njihov vojak na fronti nI imel — družine, pri sebi, ali bolje za sabo . . . Ena najlepših Italijanovfh lastnosti Je namreč — in tudi teh imalo seveda — njegova brezkončna ljubezen do otrok in večinoma, vsaj ▼ sredniih In nižjih slojih, tudi do žene. (Če vidiš stopicati bolj suhotnega možica, vsega natovorienega z otrrv ci poleg zelo obilne in z vsemi dragocenostmi preobložene ženske, se ti moževa nekoliko plaha ljubezen zdi 'ahko malo kurfiozna — moje trditve vsekakor ne podira . . .) In zdaj bodi iunak. in celo revolucijonami junak, če začnejo okrog tebe. namenjenega na riskantni pohod, stokati otroci In se ti še taka cena obesi za frak! . . . Zato laz vsaj prav ne verjamem na italijansko revolucijo . . . Seveda oorečem tudi jaz: revolucija je nekaj elementarnega, zato nepreračunlfl-vega . . . Toda vsaj toliko se ml zdi. da mote tu navedene domneve, —^ kot »element prerokev« seveda —« govore orel nrotl neeo za . .. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". LISTEK. Viktor Parma (Dunaj): Zlatorog. Med jugoslovenskimi izobraženci jih je pač malo, ki bi stare narodne pripovedke o zlatorogu ne poznali. Tudi med ljudstvom, ki prebiva okoli Gorice, na bregovih Soče in ob vznožiu Triglava Je menda precej razširjena. Pripovedka ima toliko dražestnega In poetjčnesra, da so se le polastile tudi neslovenske narodnosti ter jo obdelujejo v različnih, pesniških ali dramatskih oblikah. Kmalu po Rud. Baumbachovl epski pesnitvi Je izšlo Alberta Thierfel-derja melodramsko delo, ki se je z dobesednimi Baumbachovimi stihi deloma v deklamatomi, deloma v spevni obliki vprizarjalo kot koncertna točka po nekaterih mestih. T h i e r f e 1 d e r, glasbeni pisatelj, skladatelj in ravnatelj pevske akademije v Rostocku, Je prišel s svojim melodramom tudi na koncertni spored na§e Glasbene Matice, ki je izvajala njegovega »Zlatoroga« dne 3. decembra 1902, a brez globljega vtlska. Oblika (soij, sbor. orkester in — dtUajnaJor) ie bila nekam nespretna, a značaj glasbe mestoma zastarel, vobče pa za ve-lk koncert nrecnostaven. Isti Thler-felder je leta 1883. uglasb'1 onero »Trentski lovec« (Trentai*3ger). AH in kje ?p ie vrfnznr!?, na mi nI znano. Vsekakor Je dobjla Trnerfcl^erjeva opera že dve leti po svojem rojstvu konkurentko v novf oneri istega naslova; uglasbil Jo je Viktor Gluth, profesor na monakovski akndem»if glasbe-ne umetnosti. Ntesrov »Trentsk? lovec« s predigro In s tremi delanj? (poslednle K iznremeno) se je vprizoril leta 1885. na odra dvornega gledišča v Mona-kovem. a menda le šestkrat. Kritika je operi očitala, da Je neenotno zgrajena, da Je besedilo nedramatsko In da Je glasba kopirana P© Wagnerj«. Olnth le svoje delo predelal In ga leta 1911. z naslovom »Zlatorog« vnovič spravil aa gledališke deske, a menda zopet brez trajneara nspeha. Toda »Zlatorog« le nalel ie dva nemška komponista! Oeorg Ran* cheneeker, vodja beroHnskega ffl-harmonfčnega orkestra in naposled kapelnik v ElberteM«. le leta 1908. dog-vel vprizorltev svoje opere »Zlatorog« v Clberfeldif: a *• naslednjega leta le skladateh* rnnlr m * «1» le Miro Izginila tudi opera. Profesor na danajskem konserva-loma Haas Sciaitt. skladat«« m glasbeni pedagog, je končno tudi ugtas-b:l opero po Baumbacha; kje in kdai se je vprizorila. Pa mi tudi ni znano.') Nekako pred desetimi leti le prišel »Zlatorog« na oder praškega Narodnega dVadla kot — balet. Napisal ga Je v Štirih slikah naš Martin Zunkovič. vglasbil pa dunajski skladatelj Erlch Wolf. BM«*t je bil, kakor so takrat poročali češki časop'sl, po publiki prijazno sprejet, vendar se vzUc dobri glasbi n? tnojzre! dalje Časa vzdržati na repertoarju. Iz obsevanja v dunajskih glasbenih fn gledpli*Skrh krocr?h ml Je končno znano, da Je Še več, deloma gotovih, deloma norak»iočfh s* obdelav In predelav pripovedke o Zlatorogu, — det. k| v najrazličnejših oblikah šele čakalo, da pridejo na oder. Iz vsetra tega le očrvtdno, da bl mogel tvoriti zlatorog, če ne ie temelja, pa vsaj elrvfr učinkovitega dramat-skega umotvora. Saj sicer bl st ne mc»» aH razlagati detetv*, da se navdušuje ♦n se Je navduševalo toliko umetnikov, k| Jim vsem ne poznamo niti imena, aa dramatiziranje alt komponiranje tega sujeiaV >) Več o vseh teh deflti fe pisal profesor Anton Fantek v Literarni pratlkt ca fc 1914. v evo« stnalft »Nekaj o Zlatorog«« <***» 33 do 50) In k tem navdušenim sanjariem moram prištevati tudi sebe. Že desetletja sem se namreč bavi! z »Zlatorogom« in s sklepom, da uglasbim nanj opero, svojo, slovensko, jugoslovensko. Prvo besedilo mi Je poslal nekako pred 20 leti znan dunaiski pisatelj. Način, kako Je sujet obdelal, in njegova d'kcija mi nista prllala; sprejeti pa sem mogel njegovo besedilo tem manje, ker je stavil hkratu pretirane gmotne zahteve. Par let nato sem sprejel z Dunaja že drugo besedilo, a to pot v slovenskem jeziku. Nanisal ga Je slovenski akademik Emil Vodeb. Dasi pa to besedilo ni bilo brez dobrih misli in dobrih stihov, je Wlo brez prave operne forme in se Je odlikovalo z dolžino, ki je za opero nemogoča, tako n. pr. sta imela prva dva akta nič manje kot po 40 strani teksta. Ker lJbrettist svojega teksta ni hotel aH stegnil krajšati in predelovati se Je izjalovil tudi ta poskus. Nedolgo potem ml le pisal Martin Znnkovič, H Je deloval v tisti dobi na mariborski kadetnici kot stotnik in učitelj, bi If hotel vglasbiti »Zlatoroga«. ako mi nap'le operno besedila Pritrdil sem m«, m poslal ml le osnatek. Nato se Je začelo dolgotrajno dopisovanje glede prememb In poprav, g sjediniti Ootpod 2ankoviČ mi Je nato poslal libretto za »Zlatoroga«, a v obliki baleta v sedmih slikah. Ker za to obliko nisem našel veselja v sebi# sem moral ponudbo odkloniti; toda menda isti »Zlatorog« Je zagledal gledališko luč, morda deloma v predelani formi, nekaj let na to v Pragi na odra Narodnega dlvadla. Vzlic vsem tem ponesrečenim poskusom pa svojega sklepa nisem opny stil. Napisal sem medtem pač drugai dela (operete »Carlčlne amaconke«, »Nečak«, »Venerin hram« 1. dr.) in lih dal igrati, a hkratu sem trkal povsod, kjerkoli sem se nadejal uspeha: dobiti končno vendarle dobeT m na odra vpo*' raben libretto za opero »Zlatorog««! TeŽkoče so ml bile Jasne. Pripovedka nima dramatsko živega delanja, zato tvori lahko takorekoč le okvir novega dejanja, ki ga Je treba vanj šele vstaviti. To svoje mnenje sem nrlpovedo* val pisateljem v LJubljani, Zagrebu la tudi drugje, dobil sem obetov dovolj. toda besedila od nikoder. Uglasbil sem nato še Prešernovo krasno balada »Povodni mož«, ki Jo Ja s soli, zborom in orkestrom leta 1911. na koncertu Izvajala »Glasbena Matica«, napisal sem vrsto raznih pevskih, klavirskih In orkestralnih del |n tako dočakal. Se vedno brez zlatorogovega besedila, nesreč— volno leto 1914. Takrat sem bfl okraja* ghvag X Stran 2. »SLOVENSKI NAROD* dat t. februarja 1920. ftev. 31. telita Joooslomste IMk Mm M. V. Jugosiovenski narod tržaško-koperske škofije zahteva: A. 1. Vsem jugoslovenskim 'duhovnikom, ki so morali za čas italijanske okupacije zapustiti svoja mesta, se mora omogočiti svoboden !n nemoten povratek na svoja mesta ter svobodno in nemoteno izvrSeva-nje stanovskih dolžnosti v onem ob-sesti, v oni smeri in na oni način, kakor je bilo to pred okupacijo. 2. Vsem tem duhovnikom se morajo priznati vse pravice in vsa jim pripadajoča bira tudi za čas odsotnosti brez vsakega odbitka, bodisi z ozirom na koncrruo. bodisi z oziroin na službena leta. 3. Navedenih duhovnikov se ne sme prestaviti z njihovih mest, iz-Vzemši te-le slučaje: a) Ako se župnik svojevoljno odreče župniji; b) ako upravitelj ali duhovni pomočnik neprisiljen zaprosi za premestitev: c) če izključno cerkvena potreba zahteva, da se prejšnji Jugosiovenski .upravitelj ali duhovni pomočnik zamenja z novim jugoslovenskim duhovnikom. 4. Nobenemu izmed omenjenih duhovnikov se ne sme zgoditi prav nič pod pretvezo, da je za italijanske oknnacije baje dela! to ali ono. ali i?o-voril v narodnem duhu. ker za tako narodno delo ni duhovnik odgovoren nikomur, kakor samo narodu in sebi. ker se n! ne v nebesih ne na zemlji do dannšnren-a dne še proglasil zakon, ki M branil duhovniku, da ljub? svoj narod, da mu otvarja oči, da mu kaže pota. da ca navdušuje in narodno prohuja. Kler pa ni zakona, ni prekrvitve zakona, a brez prekrsitve ni krivde in ni odgovornosti. Dolžnost škofffske cerkvene oblasti ie, da brani đnbovnfftvo pred samovoljstvom državnih oblasti. B. 1. Ker cerkvena dostojanstva fn večja ali manjša nadarjenost niso monopol enegra plemena ali ene stranke, marveč skupno dobro vseh katoličanov, zahtevamo: a) V stolnem kapitlhi Sv. Justa hr Trstu (s 7 člani) morajo biti 4 Ju-'gosl oveni. Od treh cerkvenih dostojanstvenikov morata biti dva Jugo-slovena. To zahteva pravo in pravica, ker odgovarja razmerje 2 :3 in *4 : 7 (in več) fpktičnemu razmerju vernikov v Škofiji b) V podstolnem kanltliu Sv. Na-garfia v Kopni (s 5 člani), moraio ibiti trije Jueosloveni in od dveh dostojanstvenikov mora biti eden Jugo-sloven. 2. V mestu Trstu morajo biti inpnitske prebende a) Sv. Justa, b) Sv. .Marije Velike, c) Sv. Antona st.. d) Sv. Antona nov., e) Sv. Vincencl-ja Pavi., f) Sv. Josina v mestni bolnišnici in vse druge, ki se bodo ustanovile, pristopne lugoslovenskemu du-hovniStvu Skofife nič manj. kakor italijanskemu. Ta pristopnost pa ne sme hiti iltizorična ter se omejiti samo na protokoliranje prošenj in na vračanje prošenj $ stereotipno frazo: »Vrača se, ker fe bila župna nre-benda podeljena drugemu prosilcu«. Izkušnja nas je naučila, da čitamo pod ^drugi« »italijanski«. Pred malo leti je moral pošten, Izvrstno usposobljen starejši duhov- nik napraviti prostor mlajSemu, mani usposobljenemu duhovniku is to ravno v neki župniji v Trstu. Ta duhovnik ni Imel nobenega madeža, drugi duhovnik pa ni Imel nobenih izrednih lastnosti. Razlika je bila samo ta. da je bil prvi Slovenec a drugi, mlajši Italijan. C. Škofijska cerkvena obi »st mora vzgojiti dobre ju*ro slovenske dijake, klerike, bogoslovce in duhovnike. V to svrho mora pošiljati vsako leto primemo Število dečkov v take zavode, v katerih se ne bodo samo strokovno naobrazili. marveč tudi narodno oolemenitili in dovršavali. Katoliški cerkvi ni do tepa, da raznaroduje Jugoslovene, jugoslo-venska narodnost pa ne izključuje duhovniške sposobnosti. Takih svečenikov potrebuje naš narod in take zahteva. Odpadnikov pa ne mara tudi za nobeno ceno ter noče. da bi se nudila mladini oderota. če se mladina ne vzgaja v narodnih jugoslovenskih zavodih. D. V Škofiji je mnogo duSob ribniških mest praznih. To pa največ med Jngoslovenl. Naš narod zahteva. da se ta mesta izpolnijo izključno z ittgos!ovensk*m duhovništvom, če pa to nikakor m* mosroče, naj dotična mesta raiše ostanejo prazna, kakor da se vsilijo italijansk! župniki, upravitelji ali kooperatorji. Takih duhovnikov na? narod noče. pa naj bi bili tudi najboljši liudie. pa naj b! govoriti končno tndi slovensko ali hrvatsko. Tnkim duhovnikom bo naS narod zapiral pred nosom vsa vrata. C. Narodni Jezik se mora v vseh cerkvah med Jugoslovenskim narodom te Škofije skrbno Čuvati. 1. Takoj se mora odstraniti vsaka novotarija, naj bo v latinskem ali v italijanskem Jeziku, vsiljena za časa italijanske okupacije po voia-ških ali civilnih oblastih ali vsled nasilja poedinih italijanskih duhovnikov in sicer v nrooovedih, v pesmih. molitvah, pobožnostih itd. 2. T a k o j se morajo vzpostaviti vse hrvatske in slovenske propovedi. molitve, pesmi, poboŽnosti iti, ki so bile ustavljene po 24. oktobru 19!S ter za Časa italijanske okupacije po oblastih ali duhovnikih. 3. Raba narodnega jezika v vseh cerkvah (župnih, kaplanskih In podru žničnih) ju poslov en skeea in neju-goslovenskegra dela škofije mora ostati nedotaknjena naj žive v tej župnijah in kaplaniiah izklfučno Ju-crostoven? ali pa. da je med njim? primernih Inorodcev, bodisi da se narodni jezik rabi pri prepovedih, v ka-tehezacfji, pri petju in molitvi, fn to pri vseh svetih maSah (tihih. pet!h In svečanih) pri sv. obhajilu in blagoslovih, procesijah in sprevodih, v pobožnostih In križevem potu. pri molitvah psalmov, pri Htanfjah. pri delitvi sv. zakramentov in zak ramen-talil, v Izrednih ali rednm letnih, mesečnih, sedmfnskih pobožnostih !n sploh v vseh onih stučaffh. ko se fe narodni jezik rabil pred Italijansko okupacijo. Samoobsebi se razume, da to ne sme veljati samo za cerkve na deželi, marveč v prvi vrsti za vse cerkve v mestu Trstu. ^^A^^m ^^_ig_^^JLfc ^^J^^^l ^^^^Ik^ m ^mmS mm*it limlttt hun nirai MiMfli nuni i mu niti itiniL Dne 99. m. nt le priredila Jami* venska akademska omMIna v Prag protestno manifestacijo troti tarife Zborovaaln je predsedoval med* Tom* Sic. Polet govornikov le vrst fctgosav venske akademske omladine ao ae oglasiti k besedi tndi aaalopnik mlade češke generacije narodne demokracije akad. PlenL zastopnik ukrajinske«* di-iaštva Babln in predsednik zveae ruskih Studentov v Pragi dr. Simonov* ski, ki in ie pozdravila skunMna a dolgotrajnimi ovadjaml. Vsi govorniki so povdarialt vsestavjansko solidarnost v sporu Jugoslavija proti Italijanskem« imoerlfallzmu. l*o zborovanju so te no* d jI* ud elež triki v impozantnem manife-tačnem sprevodu do jugoslovenskega poslaništva, kjer jih je nagovoril poslanik fvan Hribar: Zaklicali ste »živel kralj Peter!« Temu klicu dodajem Se: »Živel regent Aleksander!« Vsi vemo, da je sveta človeška pravica na naši strani: pride čas, ko se nam izpolni naše hrepenenje, morda pride čas — ki si ga ne želim — da s! vzamemo z orožjem, kar nam danes odjemlie krivica.« — Martiiestante je na pohodu pozdravljalo tudi meščanstvo. Culi so se klici: »Živelo Češko-itn?oslovensko bratstvo«, »Pogin Italiji*. »Živela vojna proti Italiji«. »Živela naša pravica«! — Dohod do italijanskega poslaništva ie bil zastražen. — Poslaniku Hribarju ie bila izročena sledeča resolucija : Celokupna jukosIov. akad. omladina v Prasi ie soglasno sprejela na svo-tem protestnem shodu sledečo resolucijo: 1. Odobravamo dosedanje delo na-5e vlade In delegacije na mirovnem kongresu v Parizu, ki so energično branili pravične interese našega naroda predvsem v vprašan liti meja oroti dozdevnemu prekmorskemu zavezniku In od nekdaj našemu najhujšemu sovražniku. 2. Obsojamo najodločneje postopanje zavezniške diolomacije, ki nam hoče vsiliti nepravično in nehcirtano rešitev naSega vprašanja meja In da na« tako. aru* lanlneuui tečeta • avo-bodi ki jaiPOdloCbi narodov, oacmo god popolno ujedinjenje Jugoslovan* skesa naroda* JL S umiranjem obaojamo zversko ta sramotno pohlepnost italijanske ImpertJaltatKue politike, U se v današnji doN demokracile ooehižuje sredstev stare beaeškc republike in machtu-vellama. da zaveže roke enemu deta naltta naroda, zadržavaloč ga v sramotnem suženjstvu fn davajoč mu kol v ptaCtto ctvtlizactio Abrucov, Kelabrt-je ta ApuMJe. 4. Naš celokupni . narod se v svetoval vojni ni boril ta ceno dogovorov, pač pa pravico in svobodo sveta, ca smago in triurni demokracije in enakopravnosti vseh narodov. V gigantski borbi, ki fra ie stala nepreglednih Žrtev, ni naš narod nikdar sklepal dogovorov, verujoč v poštenje in pravičnost zaveznikov; zato ne priznava nobenih tajnih dogovorov med zavezniki, sklepanih brez nas in proti nam, pa se noče niti danes pokoriti nasilnemu dogovoru, ki bi ga prisilil, da se odreče svojim bratom, ki v Dalmaciji, Istri, Reki, Gorici in Trstu Že več kakor eno leto trm pod italijanskim nasiljem. Nikdo nam ne more kratiti pravice, da z grobo silo in podlo prevaro podjarmljene brate prei ali pozneje ne osvobodimo In privedemo v naročje užaljene matere domovine. 5. Jugoslov. akad. omladina vernic v silo pravice, ki je močnejša kakor diplomatske mize in v kri naših palih herojev, prelito za svobodo in pravico naroda: s prezirom odklanja nepravičnost ki jo daje mirovni kongres v Parizu našemu narodu ter izjavlja, da ni ta ni bodoča generacija ne priznava nobene nasilne odločbe imoerijalistične pariške zelene mize. ki goni nas in celi 5u-goslovenski narod v obupen Hoj. da se loti vseh dopustnih In nedopustnih sredstev za doseeo osvobojenja in ujedinjenja celega naroda. Politične vesti. = IzmKrfetia vest »Graxer Ta*-blatt« priobčuje v svoji četrtkovi številki vest Iz Ljubljane, da je centralna vlada v Beogradu snrejala demisijo predsednika pokrajinske vlade za Slovenijo drla. Gregorja žerjava in istočasno imenovala za novega predsednika dosedanjega ministra za trgovino in industrijo drfa. Alberta Kramerja: nadalje da je imenovala za trgovinskega ministra dria. Dinka Puca. Po naših informacijah ie ta vest izmišljena. Demisija drja Žerjava dosedaj še n! b!1a surejeta, vsled tega tudi še nI mogla bit! imenovana nova vlada. = Zaupnice dr. Žerjav«. Človek, kf pozna skuSnfe življenja, ve, da sta strast ia sovraštvo najslabše sredstvo za dosego pametnih ciliev, bodisi na kateremkoli polje Sfvllenfa. Strast fn sovraštvo tudi v politfkf nista dosti prida, kdor se Jih poslužuje. Jo navadno za voz 7. Slovenska ljudska stranka pa je postala v zadnji dobi žrtev aespa-metneera sovraštva; ona prisega samo na strup in žolč. meneč, da bo s tem reSUa katoliško vero in da bo s tem redila svojo že precej zavoženo politično pozicijo. Pisava »Slovenca« In posebno pisava »Večernega lista« — čigavo glssilo je »Večerni list« ne vemo. obžalujemo pa, da nI v Vseslovenski ljudski stranki mož, ki bi si odločno prepovedal divianje tega lista — ie danes tako surova, da bi Človek res mislil, da gospodje pri »Slovencu« in »Večernem listo« ne poznajo niti trohice tiste ljubezni do bližnjega, katero Kristusovi nauki od nas tako strogo za-htevaio. Ves srd omenjenm listov obra- ča se proti predsednikn dr. Žerjavu, ki ima, kakor vsakdo, svoje hibe, katerega Pa dlčijo tudi velike vrline. Ali o tem se z gospodi pri »Slovenca in »Večernem listu« ne bodemo prepirali. Gospod predsednik !e te dni podal svojo demisifo; pričakovati le torej bflo> da bo sovraStvo proti njegovi osebi nekoliko prenehalo. Zgodilo pa se je nasprotno! NaPad? se mno?e In so ostud-ne.tši od dneva do dneva. V zadnji seli načefstva nase stranke so se nam naznanil? razlogi, s katerimi Je dr. Žerjav vtemelji! svojo demisijo. Tj razlogi se ne dotikajo politike, temveč so zgolj v zvezi z upravo in posebno z finančno upravo predvsem pa so v zvezi z ubožno akcijo, katero Je dr. rdečib listkov, katerih pa ne moremoho-Žerfav spretno izpeljal in spretno organizira!. Lfubljana danes mrgoli od rdečih tiftfcov.katerTr pa ne' moremo honorirati, dasi je minister Bukšek v namen ubožne akcije ljubljanski vladi ie odkazal, in sicer v soglasju z ministrskim svetom potrebna sredstva. Mislimo, da se gre tu za 10 mil. Denar »e po Bukšekn in ministrskem svetu že odkazan, ali Bukšek in ministrski svet obračata, minister Veljkovič pa obrne. On noče odobriti n?»knz'!n ministra za prehrano, in če pride stvar v mlnishv ski svet, in če vidi Veljkovič, da bo preglasen v tem svetn, pograbi za klobuk in oćt'n*. Će dr. Žerjav neprestano in s pogumom Jeklenega moža zahteva, da se ima denar za ubožno akcijo dejansko odkazati, mora Imeti na strani vse, kar polteno misli v Slovenlp. Ce se le v tem pogleda izrekla zaupnica, je ta 23urnica opravičena, ker si ne moremo predočevatl« kake posledice bi nastale, ako pade vsled trmoglavosti ministra Veljkoviča ubožna akcija v vodo. Radi te zaupnice pihata »Slovenec« |a »Večerni Dat« žveplo In plamen, prav, kakor da težko pričakujeta* da Pade abožna akcija v Ljubljanico! Na ta način bi se politični boj] pač ne smel voditi. k KoacentracOakl ali koalicijski kabhet? Beograd, 6. februarja Pogajanja vlade z opocicijonahifmj strankami se nadaljujejo prf predsedniku narodnega predstavništva g. Draži Pav-loviču. Danes popoldne ob 3. ari Je bit sprejet od regenta Aleksandra na dvom odposlanec Narodnega kluba dr. Drln-kovlč. Avdijenca le trajala nad pol ure. Po avdijenci se |e napotil Drfnkovič v klubove prostore in konferiral t tvojimi tovariši glede sestave koncentracijskega kabineta. Nato so se vršila posvetovanja s ostalimi opozicijonalnimi grupam*. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, sta Narodni in Jugosfo-venski klub spreiela v glavnem zahteve vlade in so baje tudi socijalisti pristali na vstop teh dveh grup v kabinet Izven kombinacije stoje za enkrat le se radikale!, oziroma klika g. Stojana Protica, ki s svojo trdoglavostio preprečuje vsak sporazum. Pričakovati je, da se še tekom jutrišnjega dne odloči, ali se sestavi novi koncentracijski ka» binet, ali pa koalicijska vlada. Odločilna seja je nastavljena za jutri popoldne. ■i Regentovo pisma LDU Beograd, 5. februarja. Na včerajšnji skupni seji opozicij ona 1 nega bloka je predsednik začasnega Narodnega predstavništva dr. DraŽa Pavlovič preČital pismo prestolonaslednika regenta Aleksandra. V tem svojeročnem pismu ,ob-segajočem dve strani, je izrazil regent kakor se govori, svoje naziranje o sedanjem političnem položaju In svojo željo, da se Izide iz provizorija. Pismo je podpisano z regentovimi začetnicami. Regent baie tudi želi. da se stvori sporazumno koncentracijska vlada in da ta vlada v parlamentu izvede volilni zakon in izvrši svobodne volitve za konstituanto, in to v popoldnem redu. Pismo se zaključuje z reitentovim apelom, naj se razprte politične stranke sporazumejo in stvorijo koncentracijsko vlado. Ker je pismo prečitano. bodo načelniki strank danes odgovorili. as Razper v opoziciji. LDU Beograd, 5. februarja. Radikale! menda niso najbolj navdušeni za sporazum. Zanimivo je, da gosp. Stojan Protlč ne prisostvuje tem razgovorom. Izjavil je v radikalnem klubu, da ne želi stopiti v vlado, aH voditi nadaljnjih razgovorov. Radikale! zahtevajo, da sedanji parlament ostane kakor stalna kontrola nad koncentracijsko vlado, dokler se ne Izvrše nove volitve za konstituanto. Začasno Narodno predstavništvo bo po mišljenju radikalcev imelo ratificirati mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Bolgarsko In Izvršiti najvažnejše posle, Radlkalci stavijo tudi vprašanje, kdo bo ministrski predsednik In minister za notranle posle, ko se sestavi novi koncentracliski kabinet. Nekateri poslanci dr. KoroSČe-vega kluba so Izjavili, da unaio, da se doseže sporazum. Kakor kaže, skupina dr. Korošca In Narodni klub ne delita stališča radikalcev. Dr. Korošec le izjavil, da smatra sporazum za neobhodno potreben in da stopi zarad itega v sporazum. = Stavka v Beograda. LDU Beograd. 6. februarja. Tukai se je izvedla sploSna stavka. Zborovanie delavcev, ki naj bi bilo v »Radnlčkem domu«, se ondi ni moglo vršiti, ker so prostori premajhni. Zato se Je vršilo pred hotelom »Slavijo« pod milini nebom. Udeležilo se ga je več tisoč delavcev in delavk. Pred otvoritvijo zborovanja je zapelo delavsko pevsko društvo »Abralevič« mednarodno In rusko socijallstično himno. Nato Je otvor?! zborovanje krojaški pomočnik Pešič tn ■BBeaHaaHBOMKMIMnHKMM Litiji. Menda ie marsikomu znano, da so me kmalu po izbruhu vojne s Srbijo na temelju podle denuncijacije bivSega ptujskega župana Orniga (ki ga nisem v svojem žMjenfu nikdar videl), na ukaz voskih oblasti kot srbofila aretirali. Ko je bjlo vojaškokazensko postopanje ustavljeno, me Je potegnila ljubljanska deželna vlada v Inkvlzftor-no disciplinarno preiskavo. Uspeh tega preiskavania je bila moja kazenska traina vpokojitev z zmanjšanimi prejemki. Z izjemo enega samega — današnjega dvornega svetnika deželne vlade za Slovenijo, gospoda KremenSka — so vsi ostali člani disciplinarne komisije. ;sami dolgoletni nradni tovariši, hladnokrvno obsodili svojega kolego za goli nič in nič. To postopanje je napravilo name toli zoprn vtisk, da sem sklenil ostaviti ljubo mi Ljubljano samo za to, da bi ml ne bflo vcC treba srečava« dan na dan borniranih pohlogfavcev in islovanožrcev. In sentembra meseca 191S sem do-(spel na Dunaj. O volni ni bfo ta, razen po časopisju, pač le ničesar čutiti. Ood-ba se je gojila na vseh koncili in krajih, gledališča In koncertne dvorane so bile ob prav nizki vstopnini dan na dan In večer In za večerom nabito polne, in Jaz nisem Imel Se nikoli toliko prfltk, posvečati se svoji živtfenskt ljubezni, glasbi, v tol'kl meri kot takrat yrhn ten aem hO v. etaht sve4 B muzikalnimi strokovnjaki in ljubitelji ter s kapelniki, saj sem bil že več let član »Družbe avtorjev, komponistov in glasbenih založnikov na Dunaju« ter član »Zveze avstrijskih komponistov«. Od leta 1916. sem celo odbornik te Zveze, ki jf je stal do leta 1918. na čelu kot predsednik komnotvst In tVornl glasbeni ravnatelj C .M. Zieherer ter Ji je danes predsednik Franc Leha"r. V času, ko sem prlici na Dunaj, pa se je snovalo pravkar novo društvo, ki je irrolo namen, ustvarjajoče umetnike, pesnike, skladatelje, slikarje, kiparje i. dr. po možnosti osvoboditi vladajočih klik, a gen tur In ravnateljev ter nlili delom pomagati pred Javnost. To društvo se ie nazivalo »Neodvisno umetniško ndruženje« (Unabhangige kOnstle-risehe OemeinschafO ali kratko: UKO. Seveda sem vstopil rodi v to druStvo, ki stremi očivfdno z a idealnimi, blagimi cilji. Na ustanovnem obenem zboru v fe-nuvarhi leta 1916. se fe "l*r$*1o fe nad 200 interesentov, m po odobritvi društvenih pravil je bJ1 izvoljen mrnisterijal-ni svetnik v delovnem ministrstvu, pisatelj R:kard Braaer, za predsednika, moia malenkost pa izbrana za njegovega namestnika. O usodi teda društva, o njegovi delavnosti, ■sp^nlli fn ^♦rem'ienjfb ne N*m t*wr**+l nadalie. ker ne soadu semknf; omenil sem ga le zategadelj, ker sem ee v njem r*>b*?ž7e seznanil t Ptsatafem te Hbcettistom Rikardom Brauerjem. On mi je namreč napisal tako dolgo zaželjeno, v vsakem oziru všečno besedilo za mojo opero — »Zlatorog«! Pri velikem delo, ki me je čakalo — opera za ves večer — mi je bilo merodajno dejstvo, da ie pripovedka slovenska, da se godi dejanje na jugoslovanskih tleh ob laSki meji med kmeti ter da mora za to tudi muzikalni del kazati primeren značaj. Ker se je preziralo to dejstvo, nista mogla doseči uspeha niti Oluthova opera »Trentski lovec«, niti balet »Zlatorog«; prva le uglasbena, kakor sem se overil iz klavirskega Izvoda, v mrzlem, nordsko-germanskem mnzičnem stila; balet pa kaže, z edino izjemo ene točke, avo-bodno vrinjene slovenske narodne pesmi, vseskoz donalskf lokami glasbeni značaj. V obeh slučajih torej usodna tnuzično - stjllčtia hiba, k| bi ebila tudi »Watkero« aH »Siegfrleda«. ako bi bila v prizor jena ee t WagpcrJcvo» nego z Dcflinijevo glasbo. Ne govorim seveda o ceni evofe glasbe. Omeniti pa tmem, da aem ae trudit * z uspehom aH brez usnefia, to razkrile šele bodočnost — kolikor lu kjer le mogoče ohraniti Jugoslovanski kolorit; d*, na posamezni mestih, tako posebno pri ljudskih prizorih |n v baletu, sem direktno vporabUal Jugoslovanske narodne melodije. Nasprotno pa sem skulal v prizora^ kjer aastoeaJo ItaVaal — v 0. dela drugega dejanja — primerno situvacui ohraniti tudi v glasbi italijanski narodni karakter. Opera obsega predigro in tri dejanja; v njih nastopa sedem solistov, moSki in ženski zbor ter balet. Pisana je za veliki popolni orkester... Režiser, baletni mojster in dekorater najdejo, upam, £ njo dovoli polja, da razvijejo svoje znanje in Izkustva* Svoje kompo2?torsko ter instru-mentatorsko delo sem začel meseca oktobra 1917 In ga zaMjučtl meseca maJa 1919. Besedilo pa mi Je poslovenil In podložil dunajski Slovenec MaJa 1918 so na zagrebškem odru liubeznjlvo proslavili mojo 601etnico s slavnostno predstava Takrat je v Ljubljani kraljeval Se kino v Talijevem hramu. Kot Jugoslovenu pa m) Je bil Zagreb vedno le brat Ljubljane. In zato sem Uročil svojega »Zlatoroga« zagrebškemu kazalištu s željo, da ondi prirede ves materijal (sa sole, zbor, orkester i. dr.), k] bo na razpolago vsem našim odrom. * * Bilo je torej oktobra 1919., ko smo se zbrali v gostoljubni hiSi zagrebškega Intendanta, Ovidona Pl. HreOanovi-ea, srbski dramatik Branislav Našld, beogradski pocorištnj upravnik profesor Milan Gro! in — Jaa. Takrat le dejal g, PL Hretjanovie v svoji napitntci nekako tele besede: Pred 25 leti le bla moja opera »Ksenija« prvo muzikalno delo, ki ga le Izročil Slovenec Pirši Ifvalltl opertf »Kstofli« » je dosegla baS v Zagrebu velik uspeh. prav tako je sedaj, v svobodni Jugo-sfaviti moja opera »Zlatorog« prvo muzikalno delo, ki prjhaia iz Slovenile na hrvaški današnji operni oder. Naj bi doseglo to najnovejše slovensko operno delo na hrvaški bratski pozornici Se večji uspeh, kakor ga ie pred 25 leti prvo operno delce! — Naj bi se izpolnila ta felia na čast moje svobodne domovine, — na čast naSe umetnosti! In če smem dostaviti Se eno željo: naj bi posluSall v Zagrebu in Ljubljani mojega »Zlatoroga« s tistim veseljem, užitkom in navdušenjem, s katerim sem ga komponira! iaz, hrepeneč »tja doli, tja doli za tretjo goro« po svoji domovini, po slovenskih planinah in dolinah... • Dragi urednik! Evo Ti, — napisal sem, kar si mi naročil. Nerad in težko sem to storil. Toda beseda dana — vez velja...« Tvoj teMon poroča pridno o umetnost!, gledališču, glasbi, literaturi..., rad ga CUsm za to. Morda bo zanimal koga tudi tale feljton o — mojih naporih. Pisal si mi: .Ven iz proze kruhoborskega flvotare-nla!* — tn Jaz sem Ti pritrjeval Evo TI dokasat Tvoj Viktor* Zdravo! Na Dunaja, M, L i«* Itev. 31, .SLOVENSKI NAROD' dne 8. komarja IOTO. Strm g. oddal besedo tajniku zv^ze prometutf] in transportnih delavcev Pavlčevlcu Pavičevlć je govoril proti odredbam, naperjenim zoper stavkujoče ob železniški progi Zaječar - Paračin. Ugovarjal je zlasti trditvi, da je nastala stavka pod vplivom bolgarskih boljševikov Delavec Milojevič je poroča] o razgovoru delavskih delegatov z ministrom za notranje posle in o svobodi časoois-Ja. Potem je govoril še Topalović. ki le ostro graial postopanje proti delavcem. Ko ie Pcšič zaključil zborovanje, so se delavci razšli, samo en del je krenil čez Kralj Aleksandrovo ulico proti Te- am. Pred zunaniim ministrstvom je delavce ustavil oroznlški kordon, vendar pa so moeli vsled nove naredbe pozneje dalje. Ob tei priliki ie nekdo Iz množice dvakrat ustrelil iz samokresa v zrak. Med potoma so delavd srečali kraljevsko gardo z godbo na Čelu, ki sta se vračali s krnlievskega dvora. Delavci so pozdravili (jardo s klici: »Živela narodna voi^ka?« Ves dan se ni kalil mir. Dopoldne so bile volane straže in orožniki oo mesfu nekoliko oiačeni. Stavke so se udeležili sKoro vsi delavci, razen onih pri vodovodu. Promet na Železnici in rečno brodarstvo nista bila u«=tavtiena. Mesto se le videlo, kakor navadno. Prodaiat-nlce so bile vse odprte: maniše kavarne so bile skoro vse otvorjene. le nekatere večle kavarne in eostilne so bile zaprte. Cestna železnica ie vozila Danes se vračalo delavci zopet na delo, ker le bila stavka le protestna stavka, uprizorjena samo zaradi odredb vlade nroti stavkuiočim delavcem na progi ZaieČar - Paraein. Oanes ne izide v Beogradu noben Časnik. = Glasilo demokratske stranke za MakedonHo. V Skonliu ie pričel iz-halati dnevnik .Demokrat' kot erlasflo demokratske stranke za Makodoniio. Ureiine ra posebni odbor, izdaja era David Pimitriievič, odeovornr urednik pa je Kuiundžic. List. ki ie dobro urejevan. stane mesečno 6 dinarjev. = Ogorčeni Nemci. Državni svet v Berlinu je sorejel z ozirom na zahtevo zaveznikov, da iim mora Nemčiia izročiti določeno število onih, ki so zakrivili vojno ali med vojno zagrešili taka d^ianfa. ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, tole izjavo, ki jo je predlacral pruski minister notraniih del Helne: »Državni svet kot ustavni zastoonik nemških dežela, spreiema stalile državne vlade v vprašanju izročitve nemških državljanov Antanti. DrŽav-——i------------- nI svet neCc odtegniti zakonito kalni va dejanja redni preiskavi in kazni pred nemškimi sodišči. Deli pa ogorčenje nemškega naroda glede zahteve zavezniških držav, da se jim izroči več sto nemških državljanov. Državni svet ie prepričan, da stoli v tem vprašanju za državno vlado prebivalstvo vseh nemških dežela. Zato proglasa v soglasju z državno vlado zahtevo Antante kot neizvedljivo. Državni svet kliče proti tel nemškemu narodu zadani sramoti na Domoč čut pravičnosti vsega sveta.« Ko so nem H le i poveljniki opustošall Belgi'o in Franciio, Srbijo in Rusijo m izvrševali v teh deželah zločine, l'akrs>nh ne pozna svet, ni bil v Nemčiji nihče ogorčen. S^dnf. ko bi morali Nemci izročiti te hudodelce roki pravice, da jih zadene pravična kazen za riinove zločine, pa se oeorča-io in kličejo na pomoč ves civilizova-ni svet. To ie nemška morala. as PlcMscit v zanadnl Madžar« sMT »Az Est« priobčnie poročila iz Parza, da je odbor zavezniških poslanikov dne 2. t. m. načeloma sklenil, da se odredi lindsko glasovanje v onem delu zapadne Ogrske, ki bi 'm?! nrfpasti Avstriji. V to svrho se "»d^ošlie v zanadno Madžarsko posebna komfsiia. ki bi nai pripravila vs^ potrebno, da se čim nainrei Izvrši plebiscit. Ker ie mirovna konferenca zanadno Odrsko definitivno oris^dHri Avstriji, je naibrže ta vest izmi^liena. in ie samo pobožna žella rnaH^arsVih nofttf$n]h krosov. Sicer se pa tndi »Az F*t« ne odlikuje po posebni ver^d^t^inosti. = Kal le s KnIčaVom? o ruskem generalu - admiralu K^lčnku se sirilo "airazličneiše vesti. Var^av^ki »Karier Porannv« noroČa dne 10. fanuaria: Svoi usneh za^valifiipio boliševikl v Sihiriii vrtali, ki le nastala vzhodno od Rni-kalskega jezera. Ko ie Knlrnk vsled tega nunta bil odrezan od Vladivosto-ka. so jja od zanr»da prlieft bnliSevrlci, in sicer pn Trkntsku. Protiboliševi*ke Čete so ohs^niale iz armade Knlč^ka snmeea. 17 Čehov In Polinkov: Pollaki so šteli nri Krnsnolarckem. na za-nad od n;'h Čehi in za Cehi Kolčak. Ko se ie Kolčak umikal na vzhod, so ga zadržali Čehi, ki so za ceno niegove srlave hiteli od boliševiVov doseči neke ugodnosti. Kaj ie s poljsko divizijo, se ne ve. Zveza narodov. Bismarck kdo-lj je rekel, da Je Avstrija vedno prepozna za eno idefo in eno armado. Kako je glede armade pri nas, ne vem. Jasno pa mi je, da smo prepozni za na'manj deset idej. Ideja o zvezi narodov ie že tako stara, da jo treba kmalu iskat? v Icksi-kih, kajti napisati si jo upa malokdo. Dan sveta je zagledala takrat ko je bila sklenjena splošna ofenziva proti Nemčiji, In sicer frontalno od Marne jn v hrbet iz Washngtona. Imela je po-polen uspeh ,tako da ni izključeno, da se ne bi začel Še kdaj med bodočimi strategi velik spor, kdo je bil večji vojskovodja, Foch ali Wilscn. S tem mislim, je izvršila ideja svoje poslanstvo, kakor ga je malokatero. in takoj pri sklenu premirja se ie videlo, da doLi^'a hipokratično lice. Če bi If bili poiož li tudi mi na rokav trak z naojsom »hva-Icžra domovina« ali kaj takecra, bi ne bilo, mislim, nič preveč. Tukaj bi se bik> moralo seveda končati. Ampak, kakor rečeno, mi nismo prepozni samo za eno 'delo. Dočim si deli slavna Petorica nebi a gega spomina v Parizu svet v svojo večjo slavo ni korfst, smo ostali mi pri zvezi aV ligi narodov (beseda ni kani!); da si vte-pemo v glavo, da se je zgodilo v Parizu vse po re*^ ' *** pravici in da Je vsak odpor proti temu mogočnemu tri-bunalu samo prevzetnost in nekulturni barbarizem. Kako bi so cmei^li tam zunaj tej naši ma*keradf. če bi Jo videli. Včasj ima tudj svojo dobro ^at, da se zanimajo za nas! Brezplodno bi bilo danes prerekanje, ah" jp ho*e! \V:1son res tako zvezo narodov, kot smo mi mfsHi. ali. dejstvo !e, da le gospodom imperijalist. Zapada taka ideja med malimi narodi nadvse povšečna, ker unajo s tem spraviti nod s+reho vse, krr so pr!**T* v svetovni volni. To Je glavno. Če Je tu in tam kaka sVupina v teh državah, ki ieml*e to stvar resno, je na drugi strani zopet prav gotovo, da nima odločbe močf v drž?vi. kajti nril k Je bilo dovoli, ki so naravnost bile in bljejo principom lige naredov v obraz. Kako pa nai se imenuie krošnlar- i jenje z ligo narodov, pri nas, ki nam prirezajo našo zemllo kot svojčas platno, ne maram povedati. In narod, ki trpi tako operacijo na sebi na ljubo kakim še tako vabljivim imaginarnim ligam narodov, ni več narod, ampak pasja, su?em*ka masa. Ne " 'a narodov ampak jeklena volja do osvoboditve zadnieea človeka naSe krvi, ie kulturni postulat in kategorični imperativ našega naroda. Kadar pa bo cel narod združen in mu bo s tem dnna možnost za ves kalhanal razmah, takrat pridejo labko tudi gospodje zvezarji In Hgarii s svojo srčno zadevo, ki se bo v slučaiu izvedljivosti vpoštevala v vseh ozirih. Joso Jnrkovffi. Telefonsko in brzojavna poročila. VOJAŠKA KONVFNCUA MED FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO? V političnih krogih zatrjujejo, da se je med Francijo In Jugoslavijo sklenila vojaška konvencija, ki daje franciji pravico, da se lahko poslužuje kotorskega pristanišča kot oporišča za francosko volno mornarico. Ta vest vzbuja v Italiji veliko vznemirjenje, ker kaže na to, da se Francija vedno bolj oddaliuie od italiie in se približuje Ju O dosrodkih v Olivicah (Glel-*1tz) poroča »Vossische Zeitsr.«: Dasi-ravno so se Francozi tukaj kakor povsod obnašali zelo rezervirano ter vnaprej odklonili vsakršno sprejemanje in pozdravljanje, so jih vendar na kolodvoru pričakovale poljske deputacije z zastavami in cvetiem. Pri tem so se potiski zastopniki spopadli z Nemci, ki so Poljake razpodili. Zavod »Banka I Ludowa«. pred katerim so belo obleče-, ne deklice pričakovale francoske čete, ; so Nemci obmetavali s kamenjem In s kosi premoga, tako da so poškodovali fasado in pobili vse šipe. Zvečer se ie vršil velik obhod, pri katerem Je priSlo do ljutih napadov na francoske čast-: nike, ki so bili deloma poškodovani s palicami in kamenjem. Polkovnik Gra-i dere, čiear avtomobil so Nemci obkolili, je bil lahko ranien na obrazu. RAZSULO EVROPE. LDU Haag. 5. februarja. (Dun. kor. ur.) Kakor javlja »Nieuwe Courant« Iz Londona, je ravnatelj angleških pomožnih akcij. Sir VVilliam Good podal pregledno poročilo o položaju svetovnega gospodarstva. V uvodu poročila razpravlja Good o siromaštvu in pooštrenju gospodarske krize v Srednji in Vzhodni Evropi ter izjavlja, da je izdatna pomoč in sodelovanje Zedinie-nih držav edino sredstvo za to. da se izposlujejo krediti, brez katerih bo precejšen del evropskih držav propadel v Dolazanem razsulu ali pa celo v anarhiji. Po njegovem mnenju je izključeno, da bi razmere, kakršne ie videl v velikem delu Evrope, ne vsebovale nevarnosti, da Izbruhne političen požar, ako bi trajale le dalje Časa. Poročilo Good a je izzvalo v londonskem časopisju veliko senzacijo. POSTNA IN BRZOJAVNA INTERNA-CMONALA. LDU Dunaj. 6. februarja, (Dun. kor. ur.) Listi poročajo: Včeraj se je pričela predkonferenca za otvoritev prve internacionale evropskih poštnih, brzojavnih in telefonskih nastavljen-cev. Predkonferenca ima nalogo, ustvariti podlago za velik kongres, ki se bo vršil pozneje in ustanoviti mednarodno tajništvo organizacije. Navzoči so bili zastopniki iz Belgije, Nemčije, Francije, Nizozemske, Italije, Švice in Ceho-slovaške. Dunajski župan Reumann je imel pozdraven nagovor. Razni govorniki so naglašati potrebo sprave med evropskimi narodi. Nato Je bil na predlog francoskega delegata sprejet sklep, ki je naperjen proti kapitalizmu in militarizmu, ki sta omogočila svetovno vojno, proti blokadi sovjetske Rusije In proti belemu terorju na Madžarskem. Delegati raznih dežel so zahtevali, naj se ta sklep brzojavno sporoči v Budimpešto in nai se v znak protesta proti belemu terorju prekine brzojavna zveza med Dunajem In Budimpešto za eno uro. LISTA VOJNIH KRIVCEV. LDU Berilu. 6. februarja, (CTU) V parlamentarnih krosrih se čuje. da ho francosk i opravnik Marcillv še danes predložil listo vojnih krivcev In spremno pismo. Domneva se. da bo nota še bolj ostra, da bo zahtevala Izročitev še odločneje ter da bo grozila z represa-Ujami. LDU Beril«. 6. februarja. (Dun. kor. ur.) Kakor poročajo lis«, le minister za državno hrambo Noske v pogovoru s poročevalcem lista »Daily Mail« Izjavil med drugim: V zadevi Izročitve takozvanih voinih krivcev ne bom ukrenil prav ničesar. Ako bi Jaz. al! moli tovarili v ministrstvu samo poizkusili izpolniti zahteve entente. ki Jo smatram za sramotno In poniževalno, ni v vsej državi nastala resna zmeda. Ako sedanja vlada odstopi, si ne morem predstavljati, kdo bi bil njen naslednik. Večine v parlamenta, ki bi Imela voditi dalje državne posle, sploh na bi bila ludi neodvisni socialisti, ki bi bili morebiti pripravljeni, zadostiti tej zahtevi, ne bi imeli možnosti, da izročitev dejanski izvedejo. Vsak poizkus izročitve bi razvnel v Nemčiji državljansko volno. Vlada konservativcev, ki ie v ostalem sploh nemocoča, bi te zahteve ie celo ne Izpolnila. Končni rezultat vsega Je pojav, da ententa, ki ie skozi Stili leta volne navajala kot •vol cM dcnokratfzaclj* MaaricTli. ■nropalca sedanjo nemško vlado m prt tem nima možnosti, da bi Jo nadomestila z drugo, za delo sposobno vlado. LDU Pariz, 6. februarja, (Dun. kor. ur.) Kakor javlja londonski dopisnik lista »Petit Parisien«, mu je Izjavila vi-sokostoječa oseba, da se zavezniki pripravljajo na energičen nastop proti Nemci j L Vse angleško časopisje soglaša v mnenju, da zavezniki ne smejo pripustiti nobenih izgovorov Nemčije več. LDU Berlin, 6. februarja. (Dun kor. ur.) »Lokatanzei?er« poroča: Generalni feldmarSal Hindenburjr. sjeneral LudendorfJ in generalni feldmar^al Bolow so Izjavili, da noben Nemec r.e sme prostovoljno privoliti v svojo izročitev ententi. LDU London, 6. februarja. (Dim. kor. ur. — Brezžično.) Tajnik trgovinskega urada Oeddes je včeraj v nekem eovoru izjavil, da britanska vlnda ?. vso odločnostjo vztraja na zahtevi, da se bivši remSki cesar izroči ententn-s-mu sodišču. Ako bi se Hofandska *-k!i-cevala na mednarodno Dravo, odklonila zahtevo no izročitvi Viijema ter rnu Se nadalje nudila prlbežaHSce na svojem ozemliu. tedaj bi Anglija zahteva« la. da se bivši cesar pošlje na eneza Izmed otokov holanskih kolonij. ZAROTA PROTI JAPONCEM. LDU Rotterdam, 6. febr. (CTlfl Japonci so odkrili do vseh posameznosti izdelan komplot, po katerem bi se vse japonske čete v Sdulu, glavnem mestu Koreje, ponoči v vojašnicah po-smale v zrak.Po tem strašnem načrtu bi postalo 27.000 japonskih voiakov žrtev komplota. Obenem bi bili pomorje* ni tudi vsi Japonci v Koreji ter razdejanih nekoliko arzenalov z bombami. Jaoonci so zanrli 500X) zarotnikov in jih 3000 obesili. Vsled te.ea ie zopet postalo dvomi i ivo. bodo 11 Japonci proglasili neodvisnost Koreje. GRŠKA BO ORGANIZIRALA AR« MENIJO. LDU Atene, 6. februarja. Armert* ska vlada ie sklenila, da poveH organizacijo svoje države OrSkl. ako bi tega ne hotela prevzeti kaka drujja država. taionfiffloj, Nplaft UmiM omladini Zasrreb, 30. jan. 1920. Pre rata. u tujrioi državi, i kada .ie bilo opasno — t zahtevalo mnogo ž>- j tava — raditi na nadona*nom polju, omladina se or^^ntzovnla f rad;ta na sve mosruee načine na oslobođenju i uiedinjenju naroda. A danas, u svojoj državi, i kada treba da se izvrši dru-%} deo nacionalnog posla — koji je isto tol:ko va?en kao i onai prvi —: da se organizira i uredi državu i društvo, i da se stvori duševno jednstvo naroda; 1, kada ovaj rad država ne samo da nebi sprečavala nego potpomagala, omladina nije organizirana i ne radi. Pre rata za nas nisu postojale granice država i pokratfna u kojima je ži-veo rpS r-arod; i primka tadanjib naših političara nije nam bila narodna ^ezo \\\ pol'rika nužde, neznanja ili po-kvarenostj. IdeaU narodni i interesi bj-io ie samo ono što smo mi osecalj i Že-feP. A danas smo nustili da volja I interesi tih istih poiitiCara budu interesi naroda i da nocepanost koiu su stvorili neprijatelj! mesrui nama i sami sankcionfšemo. Kako mogu ljudf koli nisu h tel I ovu državu, ili a najboljem slučaju n!su se nad'li da ee do nje do-čf, imati ispravne ideje o njenom ure-cricniu; 1. knko mogou oni voditi briga o ćelom ovom narodu kad nikad dosada nisu volci! ne poznavali ni Jednu treć'uu niegovu? Omladina ima da bude idcinf vogja i u ovome. Mi ne smemo dopustit j da poiedinci i skunine ko-H nikad nfsu mogli da se uzdignu [z-npd svozz kra7a. i da vfde ceo narod, i dalje budu vogfe naroda, jer on| mogu samo da i daHe zadrže u neznanju i da i dalje se*u po njemu staro nepo-veren;e i mržnju. Zbog tega Demokratski Studentski klub »Jugostoviiac u Zagrebu poziva sve nacionalističke, napredne, demokratske studentske organizacije, a domovini | na stran!, da stupe sa njima, a i megiusobno, u vezu radi stvpranja demokratskog studentskog saveza. U Zasrrebu, dne 30. fen. 1920, Demokratski studentski klub > Jugoslavija«. Vsem Srbom Hrvatom in Slovencem! Na jugu Srbije, blizu bolgarske meje, se nahaja mestece Surdulica, »mesto okostij«, kjer so pomorili Bolgari za časa okupacije 5—6000 izbranih Srbov. Po oslobojenju se je začelo v prisotnosti mednarodne komisije izkopavanje teh žrtev bolgarske bestijalnosti, — in pokazalo se je nešteto grobišč po celi okolici, po polju, po gozdu In celo po prepadih leže ti mu-Čeniki, ki so zakrivili samo to, da so bili Srbi! Naravnost z rafiniranim barbarizmom so opravljali Bolgari tu svoj krvniškl posel, vezali so svoje žrtve, jih prebadali, vlekli jim kožo s tr* en, jim iztikali oči — ter jih potem šele pobili! Svobodna domovina je dolžna, da se spomni tistih, ki so dali svoje življenfe za njeno osvoboditev. Zato se je osnoval v Surdullcl »Odbor za podizanle spomenika mučki ubijenim Srbima«, da s po- močjo domovine zbere vse oosmirt«* ne ostanke teh herojev In jih shrani v skupni grobnici. Nad to grobnico se bo sezidala kapela, v kateri se bo shranilo vse, kar Je bilo v zvezi z mučenjem in ubijanjem. V zvez! a tem spomenikom se bo zgradila kot sestavni del spomenika bolnica* ki naj služi potomstvu. Spomenik bo kulturna naprava poleg te^a pa zgodovinski dokument strašnih časov, kot jih ni nikdar do tedaj videla Srbija. Odbor računa pri svojem delovanju na podporo vseh bratov v Jugoslaviji in upa, da mu bodo pomagali s prostovoljnimi darovi, s prispevki veselic In koncertov, da udej-stvi svoj namen. Vse prispevke je poslati neposredno odboru. Odbor za podizanle spomenika mački ubijenim Srbima, Surdullca. Vesti iz Poljske. Zadnjič smo poročali o boju med | avstrijsko krono in marko, ki se biie v poljskem parlamentu in v poljskem Časopisju. Med tem pa ie poljska država že storila korak naprej ter s skie-nom parlamenta z dne 15. jan. izenačila valutov razmerju 1 K : 70 fenTgov. Lastniki krone izgube torej nekako eno tretjino. Gal'ški poslanci »Ljudske stranke« fVVStos) so se odstranili od glasovanja in zato je sedaj v nek-*b krakovskih listih burja proti njim. Poljski narlament je po poročilu poslanca Glombtnskega sprejel že tudi ustavo države; debato so izzvali pri tem 2idje, ki hočejo biti država v državi; poljski državljani bodo le tisti židje, ki so stalno naseljeni na Poljskem, ne pa oni, ki se stalno — selijo ter bi radi bili državljani več držav. — Pred nekaj časom sta se v Varšavi mudila zastoprrka ruska čajkovskij In Savinkov. O tej priliki so se vršil? razgovor? tudi o takozvani »vzhodnoevropski federaciji«, ki naj bi jo tvo^ rile poleg Rusije Poljska, Litva« Ukrajina in ki naj bi Slovanom v Ligi narodov pomogla do večje veljave. Toda očivjdno so mnenja o tem, kakšna da bode prav za prav taka federacija, različna. Samostalna Litva sega deloma v obseg poljskega naroda in jezika, Ukrajina pa, ki je niti lastno prebivalstvo ne priznava, v področje riTsko. — Rusi, ki bivalo v Pragi, govore s toplim priznanjem (v svoji »Slavjanski Zarji«) o Poljski ter so prepričani, da se med njo in Rusijo razvijejo odnošali trajnega bratstva In prijateljstva, češ, Rusija ne bo pozabila nikoli tistih, ki so ji v težkih časih pri-iatelji. A beogradska »PemokratiJa«» organ JDS, nag*a§a (Št. 223), da ie »od rusko - poljskih odnošajev zavisna bodočnost slovanskih narodov.« Tega se moramo zavedati danes bolj nesro kdaJ. Z Rusijo so nam zdaj konkretne zveze težke, a z Varšavo jih moremo In zato moramo imeti. Za olepSaoo Ljubljane* Vsakega ljubitelja nase bele Ljubljane mora v srce boleti dejstvo, da je naša bela Ljubljana prestollca Slovenija tako zanemarjena, da se tujci, ki Dosečajo na5e kraje opravičeno čudilo In nas do tem zunanjem licu presoj a io In obsolajo. poznanje, da je treba tu Stroko zasnovane akcije, je prodrlo že vse kroge. Številni Članki v časopisju so o tem oriča. Treba je bilo, da je prišla od kake oflciielne strani pobuda. V tem ozira ie pozdraviti korak, ki ga ie napravil teneralni komi sari jat za tujski promet s tem. da ie dne 27. ja-nnaiia sklical anketo, katere so se v obftaeaa jlaiđa pdtlsmi tattiiiinfcl ao- verjeništva za lavna dela bi poveiienl-štvo za bojfočastje In nauk. mestnega magistrata, trsrovske in obrtne zbornice, društva hišnih posestnikov, olepševalni odsek občinskega sveta, vse na umetniškem polju delujoče organizacije In društva, ravnateljstvo deželnega muzeja, konservator za obrano spomenikov, zastopnik knezoškofliskega ordinarijata In še mnogo drugih organl-zacii in posameznikov. Soglasno se je odobril predlog voditelja generalnega komisariiata, vladnega svetnika dr. Andreika. da se osnuie v okrilju generalnega komisarijata poseben sosvet ki bo imet saloo* afrejsaaatl la b«4bJs« Stran 4. »SLOVENSKI NAROD* dat 8. fcbmtfja 1990. Štev. 31, predloge glede olepšave mesta In njegove okolice ter odstranitve najbolj kričečih nedostatkov. Vsi činitelji in zasebniki, ki se zanimalo za orocvit in lepšo bodočnost naše bele LJubljane, se tem potom vabijo, naj podajo svoje misli in predloge temu sosvetu. Čigar 'uprava se nahaja pri generalnem ko-misariiatu za tujski promet, Dunajska cesta 18. Vsak še tako majhen ali kratek predlog se bo uvaževai in po mož-inosti, ako to sosvet sklene, dovedel do uresničenja. Ljubljančani, ganite se in sodelujte za blagor in procvit svojega inesta!___________________________________ Neodređena domovina. — Slovenščino preganja s tržaških .sodni) na besen način »11 Piccolo«. Ne-Idavno je ostro napadel slovenska odvetnika dr. Kimovca in dr. Slavika, ki j sta branila pravice slovenskega jezika j v razpravni dvorani. Slovenščino preganjati s sodnii pomagajo tudi laški sodniki, med njimi je posebno nesra-jmen in predrzen znani dr. Robba. Po-jlaŠČiti hočejo Lahi vse Primorje in to b? radi dosegli v najkrajše mogočem času. — Slovensko kmetijsko društvo ▼ Gorici je bilo pred vojno v gospodarskem ž i vi jen iti goriških Slovencev važen faktor. Po vojni se društvo dolgo časa ni moglo zganiti vsled novih raz- imer, sedaj Pa je sklenilo, da bo nadaljevalo svoje delovanje. Prav iako. Oblast ^pa menda vendar ne bo delala ovir in težkoč goriškim Slovencem na gospodarskem nolm! — Zaplenjen inserat. »Goriška Straža« ie objavila inserat »Ljubljanske kreditne banke«, v katerem vabi le - ta na subskripcijo novih delnic, ker ; namerava svojo glavnico zvišati na 30 jmilijonov kron. Ta oglas ie bil od go-;riške cenzure — zanlerren. Oglas ie očividno nevaren obstoju italiianske drŽave, vsaj po mnenju brihtnega gori-Skega cenzorja.__________________________ Vesti iz Koroške. — Nemška nasilja v pasu B na Koroškem. Jugoslovenske oblasti na Koroškem dobivajo dan za dnem pritožbe o preganjanju jugoslovenskega prebivalstva v pasu B. Nemci zapostavljajo slovensko prebivalstvo, ga nadlegujejo z različnimi šikanami, ga preganiajo in Če^to tudi mučiia. Tako so v Št. Rupertu vdrli v hišo neke kmetice, s pretvezo, da baje nekaj skriva, vse prebrskali in naposled odnesli nekaj predmetov. Nemške oblasti so nekaterim slovenskim strankam odpovedale stanovanje in jih tako prf-|silile, da se izselijo iz pasa B. V Št. jVidu ob Glini se je deželni skupščini iStavil predlog, naj M tujci — v poštev prihajajo večinoma Slovenci — ne dobivali cenejših živil. Policija in okraina glavarstva odklanjajo po nalogu deželne vlade vsakemu Slovencu prehodni-co za pas A. Prehodnice dobivalo brez izjeme le zanesljivi Nemci. Tudi taki Slovenci, ki imaio ondi važne opravke, ne morejo prestopiti meje. Marsikdo žeti potovati v pas A. da si pri sorodnikih aH znancih nabavi nekoliko živil, toda nem?ke oblasti mu tega ne dovoljujejo. Mednarodne misije in centralna vlada v Beogradu so že prejele mnogo pritožb o krivičnem postopanju nemških oblasti napram Jugoslovenom na Koroškem. — AH ne samo proti Slovencem, tudi proti Nemcem samim se obrača nemški srd. Kdor se je ob Času zasedbe Celovca po jugosloven-skih četah zavzel za to. da se to mesto zdru?i z Jugoslavijo, ali kdor je le objektivno nastopal, je izpostavljen ^preganjanju po nemških oblasrvih. Bojkotirajo ga, nadlegujejo z vsakovrstni-jmi malenkostmi in mu grenijo življenje. :Mnogokrat jih tudi napadajo in sploh jna vse načine mučijo, to vse na le zato, ker so se drznili izreči za Jugoslavijo. — Občni zbor klubi slov. kolesarjev »Ilirija«. Klub slov. kolesarjev »Ilirije« Je sklica! za dan 2. februarja svoj redni letni Občni »bor v Prešernovi sobi »Narodnega ;sveta«. Občni zbor Je otvoril predsednik Ig, D. Stopar. ki je najprej na kratko reasu-[mlral delovanje kluba tekom preteklega lleta. Po zaslisanlu poročil, tainika g. Poga-'fcarja in blagajnika g. Banovca, se izvoli |nov odbor: predsednik g. dr. Žižek, podpredsednik g. Goreč, odborniki pa gg. major Jaklič, Krapež, Pogačar- Ogrln in Šimenc; namestnika odbornikov gg. Kastelic In Oražen, revizorja gg. Pakiž in Porenta .ter reditelja Nosan in Gorjanc. — Ker se Iklub razširi v kolesarski in motocikllstov-*ski, se sklene pravila temu primerno Izpre-|meniti ter se Imenuje odslej klub: Klub •kolesarjev In motoc*.kllstov »Ilirija« s sedežem ▼ Ljubljani. Nadalje se sklenejo se llzpremembe le nekaterih drugih točk pravil (odprava častnega članstva, ustanovna članarina 200 K, vsled vstopa tnotoclktt- istov zvišanje Število odbornikov). G. ma-jlor Jaklič poda nato vrlo zanimiv podro-iben načrt dela, ki čaka klub v bodočem ;letu. 2al, da nam nI mogoče peča« se na 'tem mestu natančneje s tem načrtom, i upamo pa, da ga objavi prihodnje športno glasilo, ki se namerava Izdajati kot priloga enemu aH drugemu Ijubllanskih dnevnikov. ;To glasilo bo moglo tudi dokazati, kako j važen faktor v narodovem življenja le gojitev Sporta, — Izmed prireditev v prihodnji sezoni bo menda najpomembnejša dirka Ljubljana - Bled In okoli lezera o priliki ! velikega meetinga, ki ga priredilo razna športna dniStva na Pledu. člani ae sprele-'malo pri tvrdkl Svetla, pri urarlu Krapefo na Jurčičevem trga. v trgovini Babovec nt Sv. Jakoba trgu, pri urarlu Pakižn na Sta-rem trgn jn pri tvrđkl Oorec na Oospo-svetskf cesti. Članarin« ? K nnsscs* m •jeJesarJ* m «010111111111 s* • &, ^ Dnevne vesti. V Ljubita*, 7. mmmrtm 19». — Jaridičfta ss*s»HtXa. Predavanja na jurjdični fakulteti naSe^a vseačfH* &Ča se prično v II. tečaJu. Kakor Cule* mo, se namerava vporabiti za preda* vanja dvorana v poslopju Filharmonij ne družbe, ki je za to najbolj prikladna. — Iz pravniških krosov. Prejeli smo in pri občujemo: Veselje iz škodoželjnosti |e najčistejše. Tako veseli« sem občutil, ko sem /ugledal v »Na-preju« napis prvega članka »Prvo leto namera pravosodstvu Izpod peresa dr. Ooršiča. Vi morda niti ac veste, da fe v naši drŽavi mnogo državnih uradnikov, ki niso po preobratu dvakrat uvanzirali, vsled Cesar upra\»čeno čutijo, da se jim podj krivica. Ko sem tedaj čital prvikrat v listu zgTirajSnh* napis, sem bil prepričan, d? i« .V t*ri-Šel na dan marsikateri ~>kanJaI*ek pri justici, kajti vsled nepojmljive disciUi ne med sodnimi uradniki se je lotil sedaj dr. OorSTč te hvaležne naloge, ko Je sfekel tafar ?n si pritrdil rdečo kravato. Gotovo dr. GorS'č poiasnhiie eo-rostasne hibe v justjčni nnravi. ker le to vendar niegov namen. Mene pa delajo ti članki nesrečnega! Analiziral sem posamezne stavke, toda česar iščem ne najdem. Ne raztsmem jih, ker sem v svoji nervoznosti izsledil le to, da se bavi jo zjroli z oseb?! ostmi, med katerimi Igra oseba dr. Gorslčeva prvo vlosro. V svoji obupnosti sem se zatekel k svojim znancem - sodnikom. Toda vsak me je zavrni, ečen je pričel grovoritf o vremenu, drugi je zamahnil z roko, le eden mi je odvrnit, da bi se moral glasiti nadpis »Kako nisem postal sodni inSnektor«, pri tem na se je uerizni! v fezik, radjtega se ie pričel nad menoj hudovatf. zakaj ga silim k fndi-skretnosti. Imel sem istcU tesa vtis, da se blasr namen dr. Gor§iČa napačno tolmači, kakor bi on kot odpadnik sodnega stan« strelja! iz zasede. Ne zamerite mi, gospod nrednik, da se obračam v svojj bojazni, da ne znam misliti zdravo, do Vas s prošnjo, da Vi v sodnjh k^ocrih poiščete poi-isnUa. P°-polnoma izključeno *e. namreč da bi hotel dr. Goršič, kf otecrne biti z ozi-rom na njegove lastne besede izvrsten or£an:zator (ker kot bivši predstojnik sodišča v listih nanada višjo instanco. da brani »svojega« sodnika), v svojih člankih pokazati, kako »šef« ne sme postopati, kadar orpanizTa nov nrad. Za-to se tudi ne strinjam z naziranjem svojega znanca, da se dr. Goršič, ljubljenec bivšega predsednika Clsnerja, s tem labudovim petjem v resnic? poslavlja od sodnesra stanu... Prvi v*šji predsednik odbora za ustanovitev društva »nezadovoljnih državnih uradnikov«. (Ker nimam bolje doneče uradne titnlature, mi je odbor soglasno prl-poznal ta nas!o\\) — Prof. kandidatom in filozofom. Da dobimo pregled o naraščam profe-sorsk^sra stanu, prosi višij šolski svet v Liubliani ab*olvente filozofskih studii, ki se nameravalo posvetiti učiteljski službi na srednjfh $0-!ah in učiteljiščih, da javijo svoj naslov višjemu šolskemu svet« v Ljubljani z natančno označbo skunin. za katere se pripravljajo na izpite. Istotako se r°zivajo tudi vst diiakf, ki študirajo na filozofskih fakultetah, da višjemu šolskemu svetu javijo svoje ime |n označjio svo'e štndiiske skupine. — Imenovanja. Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani je bil imenovan višji računski svetnik Anton P e -t r o v č i č za računskega ravnatelja. — Pri uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani je imenovan za komisarja v IX. čjn. razredu Ivan BrozoviČ. — Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani so imenovani: za računskega oficijala v X. čin. razredu Velimir B e k a r, bivšj mornariški komisar, za praktikante pa: Ivan Kavec In Leon Potočnik. — Pri odreku ministrstva za prehrano v Liubliani sta imenovana: za tajnika I. razreda dr. Emil Gaj, in za Pisana f. vrste dr. Vladimir Vidmar. — Kredit z« Invalide. PoveHeniSt-vo za socijalno skrb objavlja: Vest o 2500.000 kron. ki jih je baje ministrski svet v Beogradu nakazal poverjeništ-vu za socijalno skrb v Ljubljani v korist siromakom in invalidom, je netočna, ker ie kredit petih milijonov kron do konca mala 1920 dovoljen za orto-pedične bolnice, delavnice protez;, invalidske šole, za sanatorij na Oolnjkn ter za splošno zdravljenje invalidov v Javnih bolnišnicah in zdraviliščih. — Ministrstvo za socijalno poHtiko fe naprosilo za otvoritev teh kredftov, |n črni bo to formalno končano, bo 5ele moKoCc razpolagati s tem kreditom. Vsekakor ta denar nI namenfen spToSnl razdelitvi, marveč samo za imenovane zavode in institucije In naj »e torej stranke v ta namen ne z^rlaSaJo ort poverjenltrv« za soclMtio skrb s avoffml proSftfamf- — Za neaztfsVcf sfrfad ■ilralcala Nk gostovensklh novfnara «0 darovati: Ljubljanska kreditna banka 3flrW IT, Jadranska banka .1000 K, Zadružna Zveza v Liubliani 800 K, Oosnodarska Zve. Uafti 9)9 K. Odbor Izreka immavajilm zavodom tokreno zahvalo. otirom na notico ood tem zagiavfem, prlobčena v »Slov. Narodu« St. 30, vas prosim, g. urednik, da blagovolite priobčiti to-le pojasnilo: Ni res, da b| bil jaz kot Šolski ravnate!) naroČil k. kate« hetu, da naj izprašuje nčence, če telo-vadijo izven Šote in kje; to tem mani, ker sem Član dveh ljubljanskih sokol-skih društev in me Je v bivši Avstrill prav zaradi sokolstva Ka'tenegger zasledoval. Tudi ni res, da bi bil g. kate-het učence, ki so v sokofskem naraščaju, poniževal |n hvalil dečke orlovskega naraščala, Pač pa ie res, da je go-v* rvd katehet dva učenca posvaril, ker h'^ta bila pri ob!:£atni šolarski masi. sla sta Pa isti dopoldan telovadit. Zdaj naj Pa sodi Javnost, Če so se vsled tega sramotili in stavili na glavo vzsrojnl principi staršev! — Jakob Dimnik, šolski ravnatelj. — O shoda služkinj dne 2. svečana v »Jugoslavenski tiskarni« smo prejeli: Oovori so bili imenitni, a nič koristni *a nas služkinje, temveč le v korist S. L. S. Ore le za volilno pravico, a volilna pravica nam služkiniam ie koristi mnojro, ker na njo nam ne dajo cenejšega blaga. Oospodje govorniki ne vedo. kaj potrebnicrno služkinje. Zato orosimo, da bi drugj shod. ki se priredi, bil le sltTžkinjam v korist, ne pa v korist gotovim gospodom. Več s 1 n 2k in i. — Lep Častni občan. Iz Vinice nam Pišejo: Juriju Konigu, duhovnemu svetniku na Vinici, ie tukaisn!» gerentski nv^t odvzel soglasno pred leti mu podeljeno častno občanstvo, ker je kot bivSf neomejeni tajnik in blagajnik oškodoval tnknišnjo občinsko blagajno za več kot 5000 kron. — Odstavljeni /upan Franc MiheliČ !e bil po odvetniku prisilien poravnat! to svoto. — Predsednik gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo odpotuje uradno za nekaj dni iz Ljubljane ?n ne sprelema strank v času od 9. do 14. svečana 1920. — Iz LlrJfe nam piSejo: 12. decembra 1919 končali smo kolekovanje denarja, a do danes Se nismo prejeli plačila za to naporno delo. Prosimo, da nam v fa> nooblaSčeni nrad Čim preje nakaže plačilo. — Iz poštne službe. Ministrski predsednik je razreSi! Boska PajiČn, poStaria VI. razreda glavne beogradske pošte na njegovo prošnio dosedanje službe ter ga stavil na razpolago direkciji za poŠto in brzojav v Ljubljani. — Carinski uradi na Oorenjskem. Finančni minister je razpustil glavni carinski urad n. vrste na Jesenicah, oddelek jeseniške cartname v Bohinjski Bistrici fe bil pa povzdignjen v glavno carinarno II. vrste z oddelkom v Kranjski gori. — SltrZba božfa v slovenskem fe-^fku se bo vrš'la v nedeljo ob 3. popoldne v tukajšnji evangeijski cerkvi na Gosposvetskf cerkvi. — Stavka v Beogradu. Vsled splošne stavke dne 5. t m. v Beogradu ni razen »Politike« tzSe! noben Ust. — Iz ItaftfansVega nfetnfStva. Kakor smo Informirani, se je doslej iz italijanskega ujetništva povrnilo v Liub-Hano 95 fnposlovensk:h Častnikov In 245 mož. V nedeljo dne f. t m. le dospel prvi večji transport častnikov. Od teh so se prijavili dravski diviziji naslednji g. častnki: por. Bende Fran, Studenci pri Mariboru, pp. Benedik Iv., Ljubljana, pp. Braz Adalbert, LaSko, oran. Brjhta Emil, Ljubtiamu prap. Ber-dnlk Fran, Slov. Bistrica, pp. Cafuta Anton, Lnbstava pri Ptuju, por. Deu Bogomir, Kranj, prap. Demšar Janko, Železniki, prap. Eržen Rafael, ZapuSe-Oorenjsko, prap. Črten Anton, Podgorje pri Sevnici, pp. Fride! Adolf, Po-brežje pri Mariboru, pp. Onrmann Ar-tur, Celje, por. Hrovat Ivo, Novomesto, pp. Nerbst Pavel. Ljubljana, por. Korenini Alojz, Ljubljana, pp. Kosir Andrej, Huje pri Kranju, pp. Kurent Filip, Crm?Če pri Ljubljani, pp. Koman Maks* Ljubiiana, pp. Lesar Ivan. Gorcnfa vas prf Ribnici, pp. Ljubi« Matko, Borovnica. Por. Labounig Fdderfk, Prevalfe, KorosTco, pp- MaC^ek Jože, Dol. Logatec, pp. Malic Viktor, Ljubljana, PP- Pectrk Anton, Struge pri Kočevja, prap. Rojnik Vinko, Brasfovče pri Celju, pp. Sivec Ivan, Ljubljana, prap. Sodrand Ozbotd, Prevali, Koroško, pp. Šinkovec Miroslav, Ljubljana, prap. Stanu Jernej, LJubljana* por. Strriniar Slavko. Ljubljana, po. ćt. Tav*el| Pran. Novomeafo, prao. Tbtnee Crnst, Ljubljana, PP. Vrlčlco Ui4rk. Loka pr« Zagorju ob Savi, pp. Vider Josip Trfič. por. Zorfco Jof e. Veliki Obrez p. Dobrova, por. Za-Jože. Veliki Obrez p. Dobava, por. Za-far hran. Kamnamrica. •• Za sn?TBa ca vofnc avBcavva ui darova'a »Slovenskemn Rdec>imi krilu« LjubUanska kreditna banka v Liubliani 2110 K Hi 10 dfnarlev Hi it- g^urtn K i«n ***** i »» la 10 dinarjev« za kar izrekamo naJ-toplejlo zab valo. aaaH alilaU, »8ievea*f Rde« krit« jav-tls: V taaorlSCu: Cauipo coaceatramento trle. dl cuerra. Caaale d* AJtauava. Prov: Oari, to uatrtl: Aljaaae Franc, peflec re-ten isaa, Kranj. Araoi Prane, peftec rojen 1MC, ViteadoH-Stajersko, Abunja Rudolf, pešec, roJea l«M, Ziljska Bistrica. Bcraik Franc, desetnik, rojen 1884, Pustal-dkofja Loka, Baa Franc, pešec, rojen 1889, Zdol Je-Videm, Štajersko, Dufcal Karol, petre, rolen 1898, Kleče prt Liubliani, Bračko Ivan, pešec rolen 1897, Sv. Benedikt-Maribor, Bajec Anton, pešec, rojen 169?, Col, Kranjsko, BHih Josip, pešec rolea 1889, Rossbach, p. Maribor, Cučnik Prane, pe*ec, rolen 1875, Krško, Caa Josip, pešec rojen 1889, Podgorje. Štajersko, Drtanc Prane pešec rojen 1900, Loke, p. Straža, Kranjsko, Domitrovič Martin, pešec, rojen 1875, Brzeljsko, Brežice. Dolar PeHks, pešec rolen 1886, Dvorjane, Režtce, štajersko. Dobovičntk Martin. pe*ec, rojen 1874, Sv. Peter. Celje, DoboJ Josip, pešec rojen 1894, Sv. Duh, p. Lucah, Štajersko, Da-miš Kari. pešec rojen 1896, Sv. Jakob, Slovenske Gorice Štajersko, Drosg Florijan, pešec, rolen 1883, Ha rt, p. Vildon, Štajersko, Emeriič Ivan, pešec rojen 1898, Gornja Godlnja, Štajersko, EmeršIČ Anton, pešec rojen 1873, Gradiša, Sv Andrej. Ptuj, Prin Franc pešec, rojen 1885, Bezlna, Konjice, Pllač Prane pešec rojen 1878, Zar-novltz, p. Krokov, Prusko, Tink Ivan, pod-desetnfk, rojen 1894, Golobinjek, Kopnv-nik, Kranjsko, Fritz Anton, pešec, rojen 1886, Bistrica, Maribor, Ferptč A4atevž. pešec roien 1888, Sv. Uršula, Štajersko, Fri-fer Martin, pešec, rojen 1885, Paradiž Sv. Barbara, Ptuj, Fezuš Prane, rojen (1900) 18S6, Cerovec, Ivanjkovci, Štajersko, Fa-tor Jurij, pešec rojen 1900, Zagorje, Kranjsko, Pafdiga Marija, pešec rojen 1890, Lan-dol, Kranjsko, Gruševnfk Ivan, pešec, rojen 1897, Oabrg, Šoštanj, Gracer Ivan, pešec rojen 1891, St. Ilje p. Velenje, Staier-s^o. Grad Viktor, pešec rojen 1888. Sp. Šiška, Grahek Karol, pešec rojen 1899. Lokve. Črnomelj. Gravdesse Viktor, pešec rojen 1869, Ljubljana, Gošnfk Alojzij, pešec rojen 1875, Buer, Vestfallen, Goljat Josip, pešec rojen 1887, Bistrica, Koroško, Goleš Jernej, pešec rojen 1899, Bezovlca, Vojnik, Štajersko. Gomsl Josip, pešec rojen 1889, Maribor, Gašperlln Ivan, pešec, rojen 1874, Dovle, Radovljica, Kranjsko, Hribar Prane peSec rojen 1900, Bizovik, p Hmšica. Hribar Anton, Cetovodja, rojen 1885, Domžale, Kamnik, Hrapot Franc poddesetnik, rojen 1874, Vojnik, Celje, HoHer MIha, peSec, rojen 1898. Sv. Jakob, Slov. Gorice, Marmor. Hafner Ivan, pešec, rojen 1883, Godelič Skofja Loka, Kranjsko, Hart-man Ivan, pešec rojen 1893» Kleinradl, Tvntca, Štajersko, IvančiC Ivan. pešec rojen 1899, Obern, Voloska, Jelen Perdi-nand, pešec, rojen 1876, Prevale, Velllco-vec Koroško, Jeretlna Franc pešec rolen 1882, Lukovica, Kamnik, Keren Josip, pešec rojen 1900, Vodice. Kranjsko, Kofelj Anton, pešec rojen 1900, Preserje, Ra-d.nnlje, Kamnik, Kretar Matija, pešec rojen 1876, Guncle, St Vid, Kranjsko, Kralj Josip, pešec rolen 1882, 2revnice, Ptuj, Kurnik Viktor, pešec rojen 1892, Sv. Barbara, Maribor, Kožuh Jer., pešec rojen 1898, Dramlic Štajersko. Koželj Josip, poddesetnik, rojen 1890, Spodnja Hudinra, Celfe, Kotnik Andrej. pe*ec, rojen 1900, Votel! potok. Radomlje, Kamnik, Kosaber Ivan. pešec wj«i 1877, Slivnica pri CcFJo. Koren Leopold, oe«ec rojen 1898, Zfnrnja Polskava, Maribor, Kline Franc pešec rojen 1891, Dobrna, Štajersko, Kladnik Josip, pešec rojen 1900, Košanca, Planina, Štajersko, Kaše Prane, pešec rojen 1900, Orbelno, Tratna, Štajersko. — Sol ro petrolel na Štajerskem. Podpolkovnik Davorin Žnrtkovič, manj naš geolog, Je razkril ira StaJerskciti več Izdatnih soliSC fn ▼rdcev petrde-Sa. Vrelci Petroleja se baje nahajajo docela na povriiu. Sol se Je ba)e PJi dotičnih krajih ie svoječasno kopala ali ie avstrijska vlada dala ta solišča zasuti, da bi ne bil oškodovan državni monopol za sol. Z izrabo soliSč fn petrolejski vrelcev nameravajo pričeti te meseca marca. = Draginja v Avstriji Z Dunaja poročajo: Goveje meso na Dunaju stane sedaj 98—124 K k*. Dne 5. t. m. je bilo v tržnici na Dunaju mnogo mesa. ki pa je skoraj vse ostala, ker ga prebivalstvo ni kupovalo zaradi visokih cen. — Smrtna kosa. Dne 5. i m. le umrl v hiralnici sv. Jožefa v LJnbljanf g. Ivan Z u p a n ci č, sodni ofieiial ti Novega mesta. — V Metliki fe umrl K. Jože Slane, mnogoletni narocnft »Slov. Naroda« in zvest pristaS napredne stranke. — Umrla le v Un!>-Ijani ga. Frančiška S ter le. — V Tržiča je umrla ga. Dora Podgorc-1 e c, roj. K1 o f u t a r. N. v m. p.l — Omejitev prometa, 1. V območju Slovenije: Prosto se prevzemalo In prevažajo vse politike. kJ »o v seznamu blagovnih potrebščin navedene. Samo za postajo Maribor glavni kolodvor in koroški kolodvor je sprejemanje zaprto do 15. februarja. Preko Brežic je že okrog 2000 vozov zaostalega tovora. Brez transportnega dovoljcnla se sme sprejemati samo brzovozno blago, premog, selitveno blago, lamstd le«, železniško upravno (režijsko) Maso in strelivo za rudokope ter voia&e pošiljke. Začasno so ukinjena vsa transportna dovoljenja. Izdana pred 20. januarjem. Za Bosno je preko Boa. Broda ves promet zaprt, ker stoji v Broda okrog ICOO vozov za pretovorjenie. — 2. V Nemško Avstrijo m Trst: Dovoljeni so samo Aleppo In Bolonia - transporti, dalje pod točkami 1 a In b, 5, 6 In 38 seznam bla-covntti potrebščin navedeni predmeti,' potem premog, drva, lota in bencin. Transportna dovoljenja so breg veljava. — 3. V Italijo je izvoz dovoljen razen v Milano, Tormo, porta Suza. — 4. Glasom brzojavnega obvestila beogradske direkcije le ustavljen celokupni promet za teritorij do nadaline odredbe Na proti Apatini-Szend Subetičke direkcije ie do nadaline odredbe celokupni promet ostavllen. — 5. Za Bosanski Brod loko I trs. le cfvllnl celokupni sporovozni promet do nadaline odredbe ostavllen. Postale proge Beograd-Oerčfn In stranskih prog morejo vitevsl do i. februarja za progo Slblnj • Sfeak In preko te ležeče prote za odpremo prevzemati samo živo Maso hitro pokvarljivo robo, selitveno blago, premog, vse za pieiimcottupe naslovfreno, nadalle re*»!-sko In vofaSko blago. Na progi Petrovara-dln - Bencin Je celokupni promet do nadaline odredbe ostavllen. Osebni promet ee ovzavaze železna* eefc. S 7. februarjem vozilo razven dosedanjih vlakov Iz Utmthme do Trbiža. Bač, »omvell, Verrfnl, Podrbrda, Bubnlarcev, Kočevja m Strsfe itipet dnevno redno zin-traftnH vlakf ffn ae vračalo ta navedenih poatat zvečer v Lfubllena Tndl |e vne-l)ana direktna sveza s ICartoveem nodneef. Kestnvreetfo erl •^tofm« v t.fnbft.-Ml le prevzel gosp. Alel Nalaznik. nlvSI dolgoletni kuhlnisal laf Masa »UnJOBe v Uub- Kultura. Vsebina novembrskega m decembrskega zvezka »Ljubljanskega Zvona«: MIlan Jarc: Nočna vizija, — Dr. Ivan Tavčar: VisoSka kronika. (Konec.) — Dr. Pran Derganc: Rene Descartes. — Joka 21 gon: Zločinec. — Ivan Zoreč: V sobi It 12. — A. Puntek: Pred zrcalom. — Avgust Zigon: Prispevek k petdeseti e t nlct (Konec.) — Franjo R o S: To polno čašo. — Milan F a b j a n -č i č : K o * življenja. — Igo 0 r s-den: Pri meni si. — Stano Kosovel: Kadar vstanemo. — Zorman Iv.: XVI. razstava v Jakopičevem paviljona. — Joka 2 i g o n: Iz cTMa: Tnter arma. — Prane M 11 č I n s k I: Naredba It 5742. — Alojzi! Gradnik: Za srebrnike. — Marija Kmetova: Intermesro. — Anton BatageM: Na bregovih ledenega oceana. — Listek. — Nove knjige. Zafni baisUl mvm LDU Beograd, 3. februarja. Finančno ministrstvo objavlja potom presbiroja ministrstva za zunanje stvari službeno: Naredba o povlačenju kronskih bankovcev avstro - ogrske banke po 20, 50* 100 in 1000 kron iz prometa. 1. Dne o februarja 1920 se prične povlačenje kronskih bankovcev avstro-ogr-ske banke v zameno za kronsko - dinarske bankovce Narodne banke kraljestva SHS. Za sedaj se ta naredba nanaša samo na ono ozemlje naSega kraljestva, na katerem pred vofno krona ni bfla zakonito plačilno sredstvo. Dan, ko se bo pričelo povlačenje lstib novčanlc na ostalem ozemlju našega kraljestva, se bo objavil v najkrajšem času. 2. Dne 6. februarja 1920 kronske novčanice avstro - ogrske banke prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo na ozemlju, kler se njih povlačenje prične dne 3. februarja 1920. Na podlag tega počenSl od 25. februarja nibče ni dolžan plačati svoje obveznosti, dogovorjene v kronah, s kronami avstro - ogrske banke. Počen Si od 26. februarja se v gori označenih delih na§e kraljevine kronske novčanice stavijo rz tečaja: Izvzeti so bankovci po 10. 2 In 1 krono, ki ostanejo v prometu Se nadalje. 3. V smislu člena 15 zakona za Narodno banko kraljestva SHS ostanejo njene nove kronsko - dinarske novčanice splo-5no zakonito plačilno sredstvo. Ker se te novčanice glase na dinarje in na krone, se morejo v nlih plačevati tako obveznosti v dinarjih, kakor obveznosti v kronah. Dolžnik se oprosti vsake svoje obveznosti, ako plača dolžno vsoto v kronsko - dinarskih novčanicah Narodne banke kraljestva SHS Upnik je dolžan sprejeti te novčanice v poravnavo svoje terjatve: oni nima pravice, zahtevati od dolžnika IzpiaČanje terjatve v kronskih bankovcih avstro - ogrske banke, ni« v dinarskih novčanicah Narodne banke. Vsakdo je dolžan sprejeti nove novčanice Narodne banke kraljestva SHS pri vseh izplačilih. 4# V času, dokler kronska novčanica avstro - osrske banke In dinarska novčanica Narodne banke 5e ni vzeta Iz tečaTa, Ima dolžnik, oziroma plačnik pravico, plačati v katerikoli izmed omenjenih treh vrst novčanic. 5. Med vrednostjo kronske novčanice avstro - ogrske banke in dinarske n^včr-nlce Narodne banke na eni strani, in vrednostjo kronsko - dinarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS nI nobene rai-Uke; z drugimi beseda;!: stara krona je enakovredna novi km ni, stari dinar ie enakovreden novemu umarju. 6. Prepovedano je, da bi se na borzah notirala stara krona posebej in nova krona posebej, oziroma nova krona, oziroma stari in novi dinar. Krona predstavlja Isto vrednost na novi, kakor na stari novčanici. To velja tudi za dinar. 7. Pri državnih blagajnah na ozem-l|u kraljestva, kjer se povlačenie kronskih novčanic prične dne 3. februarja 1920, se novčanica avstro - ogrske banke sprejema v zameno za kronsko - dinarsko novčanico Narodne banke kraljestva SHS vključno do 8. ma'CS 1920. 8. Glavna državna blagajna, kakor tudi vse ostale državne blagaine bodo na zahtevo posameznikov nrciemale ene novčanice v zameno za dmee. Te blagajne bodo na zahtevo vsakomur dalale kronske novčanice v zameno za dinarske m kron-sV-o-dlnarske, dinarske v zameno za kronski! - dinarske, kronsko - dinarske pa v mnkraMM is dtasrste Ha nm štev. 31. •SLOVENSKI NAROD" dne i, februarja 1930. Stran 5. ozemlju našega kraljestvi Utr krona pred vojno ni bila zakonito plačilno sredstvo, s« 1)0 z vštetim 5. marcem 1920 prenehalo sprejemanje kronskih novčanlc ▼ zameno sa ostali dve vrsti novčanlc. Prebivalstvo se opozarja na to, da na ozemlju bi vse Srbije In Crne gore kronska novčanica avstro - ocrske banke preneha piti zakonito plačilno sredstvo s 26. februarjem 1920 in da Jo na omenjenem ozemlju po 5. marcu 1920 nobena državna blazina ne bo sprejeta več nI« prt izplačilih, niti t zameno za druge vrste novčanic. Kdor do tega roka ne bi zamenjal svojih kronskih novčanic za kronsko - dinarske, bi IrgubU vse pravice, Id so zajamčene bstnikom kronskih novČanfc v smislu skleda ministrskega sveta o povlačenju kron v zameno za novčanice Narodne banke kraljestva SHS. — Zamenjava kronskih novčanic se bo na oremliu Srbije fn črne gore vrnila orl okrožnih in srezkih finančnih upravah, v Beogradu pa pri imenoma navedenih denarnih zavodih. Re^crad. dne 3 februarja 1920. Dr VoTa Veljkovič, finančni minister. t broj In96. Gospodje vesti. — Drobiž beogradske občine. Beograd, 6. februarja. Danes začne beogradska občina izdajati svoj papirnati drobiž po 10- fn 20vjnarskih para. Drobiž je iz zelo finejra Papirja in bo ponarejanje N*kn težavno. — Vojna škoda. Oddelek za volne od-Ikodnine ministrstva za pravosodie je dovršil svoje predpriprave za prijavo Škode, nastale po vojni Sedaj se pripravlja or-zanfzaclja razsodišč, da škodo ocenijo, po-4em pa se bo naznanil rok za prijave. — Jesenska setev. Odsek za prehrano -»biavija: Minula Jesen ni bila povoljna za »eianje. Raditega je ostala znatna površina »emlje, zlasti v naših južnih pokrajinah, peposelana. Ker Je v največjem Interesu državo, kakor tudi vsakega puedir.e^i dr-favtjana da pridemo do kar najvišjega žitnega donosa v tem letu, pozivlje ministrstvo za prehrano in obnovo de£el vsa ob'a-$tva, vse kmetijske organizacije in letnike remliišč, da zastavijo vse znance. Zdravo! — Pripravljala! odbor. Plesni veJer Sokola L se je vr«H ob dobri udeležbi dne 5. februarja v veliki dvorani hotela »Union«. Dvorana le bila bogato okrašena, za plesažeffne pa |e s prt- ! znano neutrudljivostjo skrbel društveni orkester pod vodstvom br. L. Pahoria Plesni večer je vsestransko dobro uspel Za društvo za zgodbo Sokofskega doma Sokolu I. je nabral na svatbi gosp MarMnca br Tosfp Turk znesek 600 kron. Srčna hvala * Zdravo! — ženski odsek telovadnega drnStva S ikola M. je imel svoi prvi občnf rbor v ponedellek, dne 2. svečana ob 0. v telovadnici na Prulah Starosta br. dr. Petrlch le pozdravil navzoče, povdarjal pomen osa mosvoiitve ženskih odsekov, nakar je s. Rczika Urbančičeva podala poročilo načelnice o delovanju odseka v telovadnici, s. Ivanka Urbanči^eva pa blagajniški poročilo. Brat dr. VI. Borštnik Je preb.a! pravila za iensftl odsek, katera so se soglasno spreiela. Pri nato slededh volitvah so bile izvoljene: s. prof. Mariia Sičeva, starost-ka, s dr. Malči Borštnikova, podstarostka. s. Rezika UrbanČičeva, načelnica, s. Mara Ćukova, tainica, odbomice: s M. Pultova, Vida Primožič. Ručisraj Tlnca, Mici MatTČ, | namestnice pa: s Pavla Komar. Ručieaj TavTa. BambtČ Anica, Olga Oitfh, za pre-I gledovafke računov s. Marija Varoga in ! Mlaka Pon(kv?r. Dol^Čiia se je poleg Čla-| r.arine 2 K tudi še nekaka doklada In sicer \ 60 v mesečno Občni zbor Sokola v Ka-nnffen. Dne * 9. januarja se je vr«!l v dvorani vOrnfJtve- i j nega doma« ob veliki udeJežb? redni letn! } občni zber. katerega je otvoril brat starosta Jo^ip i\V.dic Iz tajniškega poročila posnemamo, da Je imelo društvo preteklo leto 4 ustanovne, 67 podpornih in 18 Iz%t-Suločih članov ter 70 podpornih in 46 |2- • vršnjočih članic, nadalje ima društvo mo-Ski in ženski naraščaj, kateri se dokaj le- j po razvija. — Fz blagajniškega poročila Je razvidno da je imelo društvo preteklo leto 3354 K dohodkov in 2800 kron stroškov. | — Brat načelnik je nato poda! zanimivo poročilo o telovadnem delu v telovadnici. — V odbor so bili Izvollenf: starosta dr. RThard Karba: podstarosta: Fran Stare; načelnik: Franc Hriba*-: načelnica: FanČI Svetle; taimk: Dra«ro Terpinc; blagajnik: Rudi Potočnik: odborniki: Justin Atbjn, Alojzij POadnik; odbornlce: Beti Adarr*!^ Mara Andrioli; namestnika: JoSko Klemen-č?č, IvarVa Pinf^ar: pregledovale? raču- ; nov: Alojzij Biztak fn Katinka ICofilEa. Sokol v Trebnjem. Dne i tanuaria se I je vršil občni zbor društva Sokol v Treb- j nJem DrvStVo !e med vojno Izgubilo mno- J go članov in mnojjo delavne e*Jer^TJe. toda j kmalu si Je opomoglo, tako da postaja danes središče družabnega flvlienja v na'em sicer zaspanem kraiu Novi odbor se Je Izvolil tako - le: starosta br. dr Stoian Iv., podstarosta br. Kolar Albin, načelnik: br. Kramar fvaar; odbornik1: br. Smit Drago, Frančič Vido, Tomio Vladko in Tomšič Hubert. Skterito se fe, da se po ITIetnem društvenem obstanku v tekočem letu naknadno [ proslavi desetletnica s prireditvijo v večjem obsegu: bratska ?n druga sosedna društva se že dines vljudno opnzartajo. da se bo vršila ta prireditev na dan 8. avgusta 1920. Tur'sMka in spori — Telovadskf zakon na Francoskem. Prancozl se bavijo z načrtom zakona, ki ima uvesti obveznost telovadbe za mladino obojega spola. K tej telovadbi se pridruži za mladeniče priprava za vojaško službo. Telovadna obveznost bo trajala od 6. do 17. leta za oba spola. Vršfla se bo telovadba v šolah in v društvih. Starši morajo vsako leto dne I. septembra oblasti izkazati, kje goje telovadbo njihovi otroci. Priprava za vojaško službo traja od 17. leta do vstopa v armado. Vsak francoski mladenič fn mladenka bosta Imela osebni Izkaz o telovadbi. Za uči tel le telovadbe se osnujejo posebne šole. Francija hoče imeti zdrav In krepak rod. Pobrigajmo se tudi v Jugoslaviji za krepko gojitev telovadbe? Športni klub »Ilirija« Je priredil v sredo, dne 4. februarja v gorenjih prostorih Narodneca doma plesni večer, na katerem so se zbr?H ljubitelji Športa. Dvorana le bila lepo dekorirana, godba dravske divl-ziie pa je skrbela za to, da so prišli plesa-Željnf na svoj račun. 2al, obisk nf bil tak, kakor bi se ga pri priljubi ienostl našega Športnega kluba moglo pričakovati. Društvene vesti in prireditve. Splošno slovansko žensko društvo opozarja vse svoje članice na svoj občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 8. februarja ob 4. popoldne na magistratu. Zadrega kovinarskih obrti ima sejo v nedeljo, dne 8. februarja ob 10. dopoldne v zadružni pisarni. Važno zaradi razdelitve nabavljenega materijala. Predsedstvo drvftva iicnfaafkfli vpo-kofeneev SUŠ aa akn enaka acoaHla v Lfiibltant vlludno vaM ssrole častite elane, da blagovolilo članarino, ki «na*a » vtn. na mesec, ta leto 1920 najkasneje do J". februarja 1930 poravnati, da eamore društvo svojo obvegnost nasnroH centralnenni dniStvu državnih oslužT>encev9HSv LjWh-Uinl zadostil!. Nanovo niistontvsl člani plačalo razun mesečnih 50 vin. članarine se 2 kronf vpisnine. Podporno in araeovaiiOnno aVnfttn državnik uslufnencnv aa Slnvenlla t Uu%> llani vabi tovarile Člane na redni mesečni jestanek. kf se vril v nedelja dne \ fa-druarfa on JL nonoMna ▼ aaaBaauaaa atuanav •a. Jnkakft lig it n^ ^ I Električna saaVaga f.% l a. a. v nav MMl V aedeHn. ana) ft tatnam aa vrni ob a aoaoldne v Cttalatfil v Soodnjl SlUd radružnt sestanek. Kar la razgovor selo vafea, aatorei aa naprošalo ciaal, da aa blasovoOlo Sitega noJnoitavnno ndelaaltt. — Odbor. mukami drnfitvo v Zaaorfa en Savi priredi da« 12. febraarla 1920 ob pol 20, uri v SokoUkem domu koncert godna dravske divizije pod vodstvom kapemfka dr. Carina. — Po koncertu prosta zabava. Narodna Stalnica v Notam mesta le imela dne 31. januarja 1920 svoj redni letni občni zbor v Narodnem domu. Izvolil se Je sledeči odbor: gg. dr. MIlan šerko, predsednik; Josip Germ, podpredsednik, zajedno kniifničar; AndreJko Uderman, tajnik; Josip Ko*lr, blagainlk: v odbor pa gg.: Dra^ler Jo*ko. Ivan Novljan in Rudolf Smola, slednji s funkcijo gospodarja; preglednica računov gg Otmar Skale str In Riko Twrdv; namestnika gg.: Emil Purtnl in Iv Struna. Pevsko društvo »Slavlja« Vič - Gffnce vabi na zabavni večer, ki se vrsi na filln-cah v restavradjl »Amerika« dne 15. februarja 1920 ob 5. popoldne. Vabijo se vsi prijatelji in ljubitelji petia. Veliki pustni korzo, ki se vrši na pustno nedeljo v veliki dvorani In stranskih prostorih hotela Uniona, bo tudi letos, po presledku petih let, privlačna prireditev predpusta. Zanimanje ie splošno rudi v ma-skovnem oziru PredprodaJa vstopnic Je od torka naprej v trgovini gosp. L. Cerneta v Wo!fovi ulici 3. Vstopnina 20 K za osebo, za društvene člane 10 K, toda le v pred-prodaji, na večer maskarade plačajo vsi enako vstopnino. Obvestilo, Vsled ponovnih proSeol za prepustitev društvenega lokala (male dvorane Narodnega doma), Je sklenil odbor Ncnslov. akad. drultva »Jadrale, da M amadl v*t f***** kaft odreditve preprečijo vaako radno delovanje, Vsled tega sklepa opozarja odbor vsa društva« da ne aanroiajo več mala dvorane za različne ve-selice nt sestanka. — Odbor Jugoslov. uapr. akad. drultva »Jadran«. Drnirvn ta varstvo otrok ki mtadra-ako skrb v sadnam okraja krškem Ima svo| občni zbor dne 26. februarja 1920 ob 10. dopoldne v razpravnl dvorani okrajnega sodišča v Krškem. Plesni vencefc zbora daljesfuzečfk podčastnikov garnlzIJa LJubljana se le vršil v sredo, dne 4. februarja v veliki dvorani hotela Union v prid podpornega sklada teca zbora. Obisk plesa Je bil velik, zlasti pa Je bilo opaziti mnogo častnikov, med njimi tudi general Smiljanlč. Dvorana je bila okusno in bogato okrašena, oder pa Je nosi? dekoracijo Kosovega polja. Oodba dravske divizije je neumorno skrbela za ples Prirediteljem se zamore na njihovem moralnem in gmotnem uspehu le čestitati. Električna zadruga v Soodnft Št?k! Ima v nedeljo, dne 8. februarja ob 3. popoldne sestanek svojih članov. Ker Je ra dnevnem redu zelo važna točka, naj se člani gotovo udeleže! — Tamburaško druStvo »Triglav« v Ljubllani ima predpustno veselico v nedeljo, dne 8. februarja 1°20 ob 7. zvečer v restavraciji Soklič v Trnovem, Konjuška ulica 12. — Bivšf Judenbužan? prirede v ponedeljek dne 9. februarja ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Tivoli večer veselja in spominov. Vstop je dovoljen le proti vabi'«, kj jra je napisal mojster VavootiČ. Vstopnina 10 K za osebo, 20 K za rodbino. nainooeiSa DDroEfla. ODLOČITFV O KPfZI V NAŠI DEŽELNI VLADI. Posebna mfolstrska komisija v LjhjblJanl. Beotrrad, 7. febniarja. Odločitev o demfsiit predsednika pokraiinske vlade za Slovenijo dr. Žerjava je odgođena do rešitve vprašanja o končen tracifsVem ministrstvu. Ker pa so se pri tej demisiii sprožila razna j?o-sDodarska vprašanja, pride sredi prihodnjeera tedna posebna ministrska komisHa v Ljubliano, da se na licu rmsta pouči o deianskem nolo-ža«i. V tej komisiji bodo po!j*ede!sk5 ministar Košta Stojanovič, minister za trgovino in industrijo dr. Albert KVamer fn minister Sum in rud Anton Kristan. NOVA DEMARSA FRANCIJE IN ANGLIJE V BEOGRADU. — BESEDILO LONDONSKEGA PAKTA VROČENO NAŠI VLADL Beograd, 7. februvarfa. VČeraJ zvečer sta posedla min istrskega pređ-sedn;ka Ljubo Pav? fovfča ansrle^k? In francoski poslanik ter mn predložila besedilo londonske pogodbe z nujno željo, na? kraljevina SHS vsekokor sprejme zob^eve, izražene v nfrlmatn dne 20. januarja. Dunaj, 6. februvarla. Koresprm-čnf urad lavlia; Kakor poroča »Le Temps«, so vlade Velike Britanije, Franc;ie in Italije v zmislu Želi kraljevine Tt^lile in političnih smernic, ki so i?b določile dne 20. januarja t. L, sklenile naznaniti fugoslovenski vladi londonski dogovor. Istočasno izroče jusro-slovenski vladi 5e posebno obvestilo. Tmenovane velesiTe odsjovarjaio na ta način očitku Jugoslavije, da se ji londonski pakt ni sporočil. Sicer pa vztraja io na tem, da sprejme jmroslovenska vlada predlog Llovda Oeorga in Cle-menceana. NITTI PROSI AMERIKO. LDU. Bakar, 6. februarja. Današma reska »Veđetta d* ItaHa« priobčule dve noti, kaferi je italijanski ministrski nredsednik N*tti poslal meseca oktobra 1019 ameriškemu taln?ku za zunanic stvari Lansingu in kjer N j 11 j roti amerjSko v! a*d o, naj prizna Italiji Reko in majhen kos fliburniJske) obale. V notah izlav'lja N f 111, da bi se moglo r e S i t i vprašanje jogoslo-venskega izhodišča na morje na ta način, d» bi TtalHa na svoje stro§ke zgradila primerno pristanišče v Bakru. Ti dve noti sta zanimivi zlasti zaradi tega, ker dokazujeta, kako važnost polaga Italija na to, da bi dobila teritorijalno zvezo z Reko. SEDANJI POLONA! V JADRAN-SKEM VPRAŠANJU. rTst 5. februarja. »II Pfccofo« poroča iz Rima: »Posebne omembe le izredna vest M to prtnafa oficijelna teencija Volta. Ta agencija ooro-ča. da se je francoska vlada Dostavila v vprašanju na staff&e zavezniškega sporazuma, ki bi bil. kakor se slika v dobro poučen* virih sledeč: Definitivno podlMo^dirtomatUS ne akcije, ki omogoči reSHev v krat« kem času, tvori dilema: alf snrefme Jugoslavija kotnoromis, izdelan po LIoyd Oeorgen ali na se izvede londonski pakt. Jitoslovw»ka ravifa-nja ne bodo stvari še nadalje zavlačevala* ter pa bo na§ef način* na bav sko vlado o brezvsoeSnostl vsakega poskusa iznreminjatl sklepe zaveznikov. Meitem se je jugoslovenski vladi oficfialno sporočila vsebina londonske pogodbe in volia italijanske vlade, ki jo podpira Franciia, da ne poskuša več otvarjati vprašanja kontroverzije. Vsled tega bo morala Jugoslavija odgovoriti odločno, ali sprejme kompromis ali ne. Italijanska vlada, ki bi bita takoj po beograd-skem odgovoru mogla izvesti londonsko pogodbo, je smatrala za primerno, da se noče ustavljati še zadnjemu poskusu, pripraviti Jugoslavijo do tega. da sprejme kompromis. S tem hoče pokazati na neoporečen način, na koga pade odgovornost problema. Ni pa nameravala s tem odreči se svojemu trdnemu sklepu. Izvedba londonske pogodbe ne naleti na nikake težkoče, kakor so to povdarjaH tuji listi. ker. četudi lond. pakt ne obsega Reke, nikakor ni res. kakor Je razlagal on. Sciaioja, da bi v tem slučaju, morala pripasti Reka Jugoslaviji«. AMERIKANSKO ĆASOPISIE O JADRANSKEM VPRAŠANJU. Trst« 5. februarja. »11 Piccolo« poroča iz New Yorka, da se amerikansko časopisje pritožuje nad novo krizo v jadranskem vprašanju. »New York Times«, ki je doslej zagovarjal Wilsonovo stališče, graja sedat beogradsko vlado, da hoče iztisniti več nego je generozno ponudil Nitti in da skuša zadevo podaljšati tako daleč, dokler se njene notranje zadeve ne ozdravijo tako, da zamore zopet vzeti vajeti v roke. Jugoslovent očividno upajo, da bo Wilson. čim ozdravi, mogel uveljaviti svoj vpliv na njihovo korist. To postopanje pa je popolnoma otročje, ker se je mogel vsakdo prepričati, da se je Amerika popolnoma desinteresirala v jadranskem vprašanju. Nato raziskuje Ifst še druge vzroke, ki naj bi bili privedli Jugoslovene do zategovanja in pravi, da se skuša v Beogradu doseči čim največ. Toda ne glede nato. da gre tukaj za čisto illuzijo, bi se Ju-gostovija morala prepričati, da ji ne preostaja nlkaka druga alternativa od one: ali sprej ti kompromis ali pa dovoliti izvedbo londonske pogodbe; sicer si naprti vso odgovornost, ako izpremenl vprašanje pravice v vprašanje osvojevalne vojne, katere izid je že danes vsakomur jasen. V PRIČAKOVANJU IZJAV OLEDE ITALIJANSKE ZUN. POLITIKE. Trst, 5. februarja. »II Piccolo« Sera« poročajo iz Rima o nestrpnem pričakovanju zasedanja italijanske zbornice, kjer se pričakuje, da pove NirtL ki se le držal te dni precej re-servirano. kaj pozitivnega glede zunanje politike. Glasovi iz Jugoslavije poročalo, da se je morala vlada vdati pritisku fz Zagreba in Ljubljane, da s tem ne spravi v nevarnost enotnost mlade države. Z ozfrom na ta pritisk in z ozlrom na stališče Washing-tona se zdi. da bo beogradska vlada vztrajala na svojih zahtevah, znanih Iz zadnje note. V Jugoslaviji — pravi Ust — se sledi z napeto pozorno-stfo. kaj prinese italijanska zunanta politika; ravno tako. kakor je to delala tudi Avstrija pred vojno. V enem ponovnih zborovanj v Zagrebu se je oovdarlalo, da bodo pomagali jngo-siovvjnskofiiu »imperijalisttčueiiiu pro-mm* *> mm im iHllianilrt maksimallsti. Italijanska zbornica be» dokazala, da so to iluzije. — V osta« lem se pričakuje od zbornice, da prinese tudi kako pojasnilo o vedenju zaveznikov tekom zadnjih dni napram Italiji. POGAJANJA MED V*\ADO IN OPOZICIJO. Beograd, 7. februarja. Včeraj se je vršil neoficialen razgovor med delegatom združene opozicije drjem Korošcem in med delegatom vladnih strank pravosodnim ministrom Kosto Timotl-jevičem. V tem razgovoru, ki se je od opozicijonalne strani proglasil kot neobvezen predrazgovor, je dr. Korošec ponovil več ali manj stari program opoziciionalnih strank v tem zmislu, da se naj sestavi koncentracijska vlada In skliče narodno predstavništvo, ki bi naj razpravlialo o novem volilnem redu, o proračunu, o naknadnih kreditih ?n o ratifikaciji mirovne pogodbe in o N-irodni banki. Glede porazdelitve ministrskih portfeliev je izrekel zahtevo, naj bi se izročilo mesto ministrskega predsednika ali ministra notranjih del opozicin. — Pokraiinske vlade bi se naj refomrrale in rekonstruiral na temelju nove situacije v ministrstvu. Ker so bili bale radikalni uradniki v Beo* gradu v zađr'em času preganjani, se za-iUcva rev-ziia njim v prid. Beograd, G. februarja. Ministrski svet se je V včernišnfi seli bavfl, potem ko je minister pravde dr. Timotijevlč poročal njemu in na to tudi kroni o po-gaianjih z opozicijo, z novfm stališčem opozicije ter sklenil, da se naj provocira odločilni ofcHelnj razgovor z opozicijo, ker ne more vlada trpeti, da M se stvar od opozicije še nadalie zavlačevala. STALIŠČE VLADNIH STRANK. Beograd, 7. febreuarja. V krogih vladnih strank vzbuja ogorčenje dejstvo, da zahteva sedaj opozicija zase portfelj ministrskega predsednika in ministra notranjih de!, dasi je prj pogajanjih meseca avgusta pristala na to, da ostaneta ta dva resorta v rokah demokratske zajednice. Demokratska zajednTca se postavila na stališče, da, ne more biti rekonstrukcija v deželnih vladah predme r razgovorov glede končen-! tracijske vlade, temveč jo treba dati opoziciji: 1. tolt-j ko udeležbo v ministrstvu.; da jj je zajamčen popoten, vpogled v volilno postopa-: nje in da ima sigurnost kon-; trote v tem pogledu; 2.) da se, d& narodnemu predstavništ-, vutermin 14 aH največ 21 dni,: da reši volilni reć. V vseh dru-j gih vprašanjih bi nadaiina pogajanja' samo komplicirala položaj, kar ne more Imeti drujrjh posledic, kakor da uf! se razbila koncentracija« MINISTRSKI KANDIDATI OPO- ZICUE. 4 Beograd, 7. februarja. V opozicijo*! nalnih krogih kandidujejo za ministra; zunanjih del bivšega poslanika v Parizu dna Milenka Vesniča. za ministra šum] in rud drja Momčila Ninčiča in za mi-j nistra socijalne politike Josipa Oostin-j carja. fl i t Samopomoč v LJubljani prodaja V| svoji zadružni pisarni na Vodnikovem trga st 5, članom otročje ženske in molke čevlje, po znižanih cenah. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i — Poizvedbe. Izgubil se !• «han z dvema biseroma na poti iz Škofje ulice čez Trg Tabor, Ra-deckega cesto. Sv. Petra cesto, Mesarski most. Vodnikov "in Pogačarjev trg. — PoSten najditelj se prosi, naj ga proti do* brl nagradi odda na policijskem ravnatelj-; stvu, ali pa lastnici gospe A. K„ Skofia ulica 17, part v*l Izgabila se je dne 6. februarja 1020 boks - koža, vredna 700 K od hotela Union do Šiške. Pošten najditelj se prosi, da jo vrne gosp. Ivanu Pišu, Zgornja SiSka 5L 115, proti dobri nagradi. Soproga polkovnika Sare Dimitrijev!« en je izgubita poročni prstan ali v prodajalni Magdič, pri zobozdravniku Praunseisn v PreSemovi ulici, ali pa v Prešernovi ulK ci sami. Pošteni najditelj se naproša, da prinese prstan polkovniku Dlmitrfjeviču pri Dravski divizijski oblasti, M. nadstropje, soba St. 22, kateri mu bo, ako Želi, dal nagrado. Prstan Je drag spomin. °4l Kdorkoli *6 kaj o ve jaku Francu Caber-, SČekn, rojenem na Vršnem St 11, županstvo Libušnje, pol. okra) Tolmin, naj na« znani na naslov: Ivan Gregorčič, carinski urad, Ljubljana. Na planinskem plesa se je Izgubila zlata zapestnica. PoStent najditelj naj Jo odda proti napra* v pfsarni slov, plan. društva na Slovenskem trgtt- I*če se Jo"ef Martnsek. star 21 Tet, la Bukovja pri Postojni. Kdor vi za njegov naslov, naj Javi posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani Dunajska cesta st mm. ' Gtavnl trredn:k: Rasto PosfosleroSek. Odeovornl urednik: Bftftftjter Vode*. Stran 6» .SLOVENSKI NAROD* *» i. ttnuift 1M0. štev. 31. Irt iamski trtam ^!.t: % stop tako] aH po dogovoru. Plača 300 do 400 kron. Hrana stan In odstotki. R. Basariček Bjelovar (Hrvatska) 888 TrDBOnn Kupim 8 travers profil 16, llfilUit. 18, alt 20. 7*20 do 8 m dolge, 1 traveizo prof. 28 aH 30 ter 9 do 10 m dolgo. Ponudbe pod »Trarerie 8K" na upravniStvo Slov. Nar. 895 lite se pridu h poltena sobarica. ki sna likati in tudi nekoliko šivati poti dobri plači In hrani Nastop t?-Icoj. Kje, pove uprav. Slov. Nar. 8 8 Dva samostojna ^lipiodja iV™. trg Sped. in kom. d. d. rodružnica, tu. Predlože naj se pismene prošnje z na- vadbo dosedanje prakse. Nastoo takoj. 910 Drnfata Bfl novi z,msk' Skonui, dvak-nUlidJO sC rat nošeni. Poizve se Cesta as Ooreojsko lelezoico st 18. 93*> 1 fnnfift i$če za takoj Kranjska tvor-* Icjdljc r ca željezne in bravarske robe, Kamnik. 9 6 Dobrin opefcap s re^r .sr. bni družbi v Ljubljani, Levstikova ul. Štev. 19. 919 Lepo boKoio orjlc ž^š^Š 940 Vnnim dobro ohranjen dekoradiski di-l\0|l!ul van v zelenem ptišo. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 942 ?frrioni-bn Perfektno 2a dktat, sprej- 9litJC|il)nu mem takoj. Javiti se od 12. do 1. ure. Kje. pove upravniStvo Slov. Naroda. 945 l/S g* a dobre kakoveće, staro i vIliV novo, u već:m i man §irn kol'činams. uz primjerene cijene ntjdia Josip Zgorelec, Zagreb. Srebren:ak brot 8. Sobo lo brano Uradnik akademićne I Izobrazbe. Cenjene ponudbe rod §ifro: .Soba la tirana 949" na upravo Slov. Naroda. M9 Dobro obraDiBflo kolo srŽSS ceno proda Kje, pove uprav. Slovenskega Naroda. 952 TroBvshi ntan £*ft£22 D» VerovSek, trgovina z leleznino v Ljnblla-ai. Dunajska cesta, 16. 904 hniciie sfroine vezilje ^ft^o ljubljansko tovarno. Ponudbe se na i poSljej > na sprav. Slov. Naroda po-i .Kornelij &55\ 955 Kopici biiito z maminim posestvom v olicl Ljubljane aH Maribora. Ponudbe pod .Hišica 966" na upravniStvo SI. Naroda. 966 lesarski mnlil, 2X ""fe.^ kjerkoli in takoj. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Primorec 965" UM zaprai!ii?ftb &ŠtS Ponudbe jia Anončnl zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežie St. 5. 956 lite se pnSal ^«!& t koj. Pismene conudbe pod .Prodajalka" na Anončni zavod Drago Beseljak,Can karjevo nabrežie 5 957 POSESTVO: T«" prijaznem kraju kvpin. Kdo, pove up~. Slov. Naroda. 960 sT^SRBBHHaaVHHHBHBHHHHlH Motorno kolo s priklopnim vozom ali brez njega, novejšega sistema, se kuni. Ponudbe Btt upr. SI. Nar rod Sirro »Motor'9*2*. 962 PB D I) I l F lep mo5kl £"miJ«v I U U H 9 L plašč, lepa črna sukna dva črna žaketa s telovnikom Poizve se: Kolizejska ul. 12. podpritličje, na sproti I. drž. gimnazije. 963 IKe se tmoTski pometo!. {.^SK- ke, specijalist, z dobrim spričevalom za rrvo moč Istotam se sprejme prodajalka te stroke. Ponudbe na poštn predal 57 glavna poŠta. 943 2000 K nagrade sa stanovanje, obstoječe iz treh sob in pri ti k lin, če možno z električno razsvetljavo. Ponudbe na u?ravni?t'o Slov. Nar. pod .Nagrada 944". 944 Prodam maltano iiiSi z irton mi ps.i: tiklinami, piimerno za kakega obrtnika aH pen zl oni sta, blizo lepega trga in železniške postaje. Istotam dvovprežna napol krita kočija in dragocena zlata damska ura z dolgo verižico. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 897 " Najao se lice Asa. na kuharica:: ali gospodinja za privatno stranko na Bledu za stalno ali za nekaj časa. Ponudbe se sprejemajo v LJubljani, tobačna ul. 23, pritličje. 864 ■ ---------------------—^—» Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Aloizij fnaae Selenburgova tri. UK^o zlato ia srcim & £& priporočam vel ko zalogo zlatnine, srebrni ne, ur, briltantov I. ti vsa po-Eavila in nova dela sa izvršujejo v stui delavnici točno in solidno. 792B HaiaaalaTai w ■»*** &"*&** aoat- OVIPHIIII, tko in laikcs izvetaaae prodajalka iSče službe. Ponudb« pod Jzvettaaa 972" na uprav. SI. Nar. 9T3 Rfihlh tttkm* ***** *• tttko vožnjo, tiBUlIS, pivovratna, se ceno proda, -Istotam na razpolago ca 300 konjskih p »dkev, novo izdelanih. Poizve ne pri G. P. Jesenice-Sava I. 079 Rre'kazorsTaititeiilstafafURt ftan riobVin 2el* v*to-M'i kot učenki llBia UCM! J v rreovino z mešanim b!a Rom na dežeto. Obleko preskrbi sama. tastov pove upr. SL Naroda. 974 mmifi izn sst: dostopnem kram Sloven je kaptaa al> lamestam 2anio svoio udobno hišo z osmimi sobam« in vrtičem v V Snii gori. Ugodna železniška zveza z Ljubljano. Pismene ponudbe na nas ov : I*. Vianjan, poŠta Vi taja gora. 968 Dobro nafemnino plačam za 1 ali 7 prostora (bod'si sobe, lokale aH skladišča), ki bi se dala vporabitl za pisarno. Najrajši v sredini mesta. Želi se poseben vhod In električna razsvetljava. Ponudbe na unrav. tega lista pod ,,Dobra najemnina/971". RoftaMrSfiia v kncz Auerspergovth To-Kilflirfllji piicah na Dolenjskem se da za leto 1920 v najem. Ponudbe je v-ostati na: Dr a? n a nsdzoratstvo »ele-aose-tva kneza Antrs^er^a v Liabllant. Valvazorjev trg 1. do 25 februarji 1920 ________________984 Proda se zlatnina: 6 prstanov, 3 verižice. 2 broši. 1 močka zlata ura z verižico; nova moška Športna obleka in 2 daljnogleda (Peldstecher) — Od 1 — 5 por. II. nadstr. vile Kna-fljeva ul 18 v Ljubljani. 954 . —t-.1-" ■ ■ •- , , ■ I, JU M______ Zenilnu ponudbo. Gospod prijetne zunanjosti, star 30 let, s 100 tisoč kronami prem žerja, išče v svrho ženitve gospico ali mlado vdovo stato 20 — 25 let s posestvom ali sa mostojnim obrtom. Resne ronudbe ak mogoče s sliko na uprav. Slov. Naroda pod .Posestnica 9"3". Skladiščar in odpremnik (70l07ninar-V star^5a moč* vc?e tudl UclUtllllldl J pri poljedelskih strojih, želi mesta pri kaki večji tvrdki alt podjetju, gre tudi ven iz Ljubljane. Ponudbe z navedbami na uprav, tega Usta pod „Tra no/967". 967 ReorBientanca TMjske premioo-kopne dražbi Liasljaca KeggiaaličBB ki je perfektna dopisovalka in tesnopis-ka v slovenskem in nemškem jeziku. Samo prvovrstne moči z večletno prakso naj se osebno predstavijo v pisarni Knafljeva ulica št. 13. Gospodične iz-vežbane v lesni stroki imajo prednost. Otvoritev pekarije. Vljudno naznanjam, da bodem poool-noma prenovljeno in povečano pekarno dr\e 9. februarja zopet otvoril. Zagotov-Ijajoč najboljše postrežbe se priporoča st. občinstvu Avgust Jeo ko, ptV*. mojster. Gosposveta* < ml T. 882 Dve modistinji (prve moči) se sprejmeta takoj. Marila Ooatal, m o da t anion L nbl]aoa« tldovaka nlioa 8. Salonski orkester Ke dobresa IvioliOi-voiella. Dobra plača, nastop takoj. Ponudbe pod šifro „SalODaki or» ^ester/953'1 na uprav, tega lista. Modru galicu, rafiju la. majungu. sumpor fzveolo). djetelinu (deteljo), paoar cijeli, kavu antos pr ma, ros ne. čai, kasiju, octenu kselinu 80%. u^oliene smrdele. Itd. nudja najjeftinije: Bartboldatemnsasui, Zagreb, Brzojavi: Mercator Paslovaica: inča 73. telefon iBter broj 277. 893. „NADA tvornica dvopeka Neumann L dr. Zagreb. Prolzvadjas Kekse, biskvit, dvopek i razno pecivo za čaj. Zastopnik za Kranjsko L. Ježek Ljubljana. Stritarjeva nI. 7. 90' Domovina tikala 94 Mvafa Ma asapraf tri-krat sn ladaai in sicer ob MaedeljkHi, sreda* In pasUb Trikrat posiljena slane aasM 8 B. Uprava .JKJMOVDIE- Je preskrbela, da bo prinašal list poleg pregledov vsem dogodkov Izvirne domače, zagrebške, beograjske In drage aajBS-vtjse arzajavac la Ulsisnst*a vaša Mesečno četrt-, pol- aH celoletno naročnino je roilljati na naslov: Uprav-oiitvo ^DOMOVINE-, MnHjana, Sadna nttca 6, Titliiilli lamwitmr m tšM VcQa ssVstfln iOilUnv ie naprodaj. Patova se: Jeranova nL Itevflka 11. 10924 i ^aia—ai—ia»a—ia^»^^a—a—iaip^,^^^^—^|WW liafadai la aaHa bfia * aoabiao in MHM| P mfi m trgovino. Kie pove upravniatve Slov. Naroda. MB jana hrastov***, a natalh ske preproga 11 rjava kaajaaa brada. NasliV pove npr. Slov. Naroda 972 ftlMUl vsttlafi v Mobtjant, Du-nais*a cesta, krepča želodec, posptJuie prebavo ter odprtja telesa. — NaroČila proti povzetiu. 10661 ieMs Bnfiu liilti. ««9«6 prida rot^cenr cit'n 1 crnabVran fanrlsnai, trgovao, aUHIsnr. 9 1 Wfj vsaka mn »2ina polh trških in steklenic za p vo. Ponudbe na Aaončai zavod Draga Beseljak, Ljab Iraaa. Caakarjeva aakr 5 9 4 Vj«j,a9SftaB se išče. H«ana in siano-1X0109 vanje v biil. Plača po dogovoru Oglasiti se je Cesta na Ko-deljevo it 8. Ljublana. 914 anala laipa v orig nalnih zabojih 0« •lUl Jilll 1440 komadov po K l 50 kom.d. — Ponudbe na EauSaaanc v Rogatca. (Slav. St* erska). 544 Orni talka fex 2° let itarl- se 8Drc»" nUB jUlfl v trg« vm- z me«anim bla gorti pri tvidki Aataa Vetšlc, Sevalca as Savi. 877 Proti a itiurai. £l°T£%« 3.'4 o-ala boste, oddaljeno eno uro od trga Sevnice. Več pove S. Versit Sevnica oŠ Savi. es78 F onaitan frak i2 ort,dv°in*Ka b,«R». L LilufllCll llfll popolnoma nov. svileno p dlogo, za krepke sega gospoda, se ceno oroda. Ogleda se od 1. do 8 ^red §kof jo 12 II. — st' tim je naprodaj lična aaaJsnatleia zbirU. 849 Izjava. Podpfaaat Ulnvllnns a tam, dn ni ronaUon eooar aona delati Mari-o Lambarftek It loino daOlao, tor roalas odpnJcanja. Joraal CortaUio. !■==—H-------------1 dalmatinsko vino I z otoka Vis) imam Se nekai sodov v zalogi Vprašanje na poštni predal 164 Ljubljana. 797 ■35553531 I Kino „IDEAL" sprejme SLUGO. Električna se odda v najem z obširnim poslopjem, 10 minut od kolodvora. Vpraša se pri Električno-strojni zadrugi v Mengšu. 843 Tet niiar ::::: traži vodilno mjesto kod velikog In-dustri skog poduzeća gradjevne m strojne struke. Velika praksa a gradnji 1 saobraća in para h i elektiičnih 2eliez niča i uspmiača i u rad omčama. Vješt kome ci alnoj slufbl. Dobar organizator. Govori vise Jezika. Nastup sa 2 do 3 mjeseca. Ponude pod nBlesttve-stro|/Tsa" na u ravu Slov Naroda. Zamenja se dobro vpeljana trgovina a steklom porcelanom in steklarsko obrtjo v prometnem mestu Nemške Avstrije, za enakovredno trgovino iste stroke, v kakšnem večjem mestu Jugoslavije. (Kranjske, Štajerske ali Hrvaške). Ponudbe pod „Stakla S12" na upravo lista. Prvovrstno brivsko mite, bri-Ijtntino, JavoT šnn«>on, ,Ka-iottenut krema, Leidiiiajeve gledaNSiBt šmtte v garnitr rab ter Itset omike Idpnti Štefan Str moli. M M lifd! strihnin Piaaaat: teveaaja Oaaai, S56 aaaataU aaj 3 iztoaasna okna s roleti nsafp M eden a vbodom. B>laamalJ BHeat___________________________^ae »m as grad gosposki koeljal; po-m nodao a peptsl Izpričeval n^ upiavnvstvo Slov. Nar pod .V. t. 1.1 ta*.__________________ 9t35 lajaj ag aa grad mlajša izurjena kuna-HU ■ rica; ponudbe s prepisi spričeval na apravnittvo Slovanskega Naroda pod .?. Z. t 999*. 906 labaj prlnraven trn ni*o trgovino, se LIJI, iSte v nafem. Naslov pove upr o'o venskega Naroda. 907 Dpajj aa v»Qa mnaflna nsvadnh r*b-nipi K Ijenih vreč pri Srebotn ak** Kolodvorska ulica 31 Ljubljana 92£ KBBia itaTB .branjen BiiaB arr in pol ilira no umivalno mizo z mramorno ploščo* Kdo, pove upravniStvo Si. Na-oda 7 4 tff|ta|b roma eno posteljo in diranom iščeta dve uČiteljid i* takoj Oskrbujeta s< sobo event sani*. Plača postranska stvar. Plsm* ne ponuHbe na upravništvo Slov. Naroda, pod .Učttelikl 922*. (aharifS ^*^e se satno*t°f1,a sobai partija. Reflektira se samo na izobrazbo, elasbo, nepogojno neopoiečna rr* te-klost 24 — 3 let stara, stoka. Vdovi z enim otrokom ni izM učena Onj- ne ponudbe neodvisnih d^m aH sta<še\ se orosio đo tO. febiu na 1*20 pod ,1999 813* na uprav. Slov. Naroda. 813 Dražba. Na favni dražbi se bode v po komur je na pošteni, solidni, hitri in zanesljivi postrežbi, naj se s polnim zaupanjem obrne na mojo firmo. Stalna velika zaloga vseh kemičnih predmetov n. pr.: fedki natroa, vžigalice, bakreni vitriol, vanilja, { T^.an, t ve a io, jesihova kislina, parafin, r$orskl vosek, ceresin, smola, ! gnmifeviaa Ud., HiiiUii Frevstadil lia l Mimm 1. ' ftifa »3.270 ] Telegr: fidr. „Orinto, Wieif. i 286 M Jallas Bausagartea & Sobne I Vereinigte Papierwarenfabriken ! Kommanditgesellschaft, WienVrH. Seidengasse 42. Prsnn&e mast. p irtnike fco:itt, jmisiIb hrertt „HTLRS-WERKE" VVien VII. Neustiftgasse 66 dobavljalo stroje za čevlje vseh vrst in za mali in veliki obrat in vse potrebščine za fzde-, lovanje obnval. 28640j l**"*^Uv^ TUBES-ET-PAPlElir >VCIGAkETTES' USINES: \X/IEN'S2E Konstant i n gasse 2' 8 38599 M l|ata J AB 4na1bo!j3a in naJ-x !ep§e nadomesHio za tičnike. Zahtevajte ponudbe tud za drugo hišno in kuMnjsko orudie. J. Altkorn Se Brn der Wlen VI1. ffeubaaaasse Ur. 31. Prodaja se semo tredprcdaj^lcem Prav IsiriflM Iv rfpHrr^t lioitii dmame, napeljevaini in elektro tehn. instalacijski materijal dobavlja z zaloge Pilil tate G. iS. L 8. Wicn VII. Neubaugasse Nr. 38. Br-zojami naslov - Asgregator Wien, Telefon S1. -i i — 2 23. apt Crpalnice vseh vrsl brtzgafnfce Nori črpafnfce vinske inŠpiritne crpalnice črpalnlce za latrine ta gnojnica. 28C65 CvKlap GeseRscSL terlaB&sig o. Vaba. VJ.eri !X., Joliiainngasse 22. Pri*, avstr. drl iel. družba MM, I, ScteiikMstraut Nr. 8—10. Rav. avstr. fužin In tvornic Tetama: St«9W*r*t« ML 1754«ta17844 ĐeL povi. tvor. stralav Daaai (WIea) X. Teietoa it. §0271 In 54304, ' Lokomotive na parni pogon za giavm in postranske žetezn ce za tire vsel ;irfn, lokomotive brez ogni a, za rud-rJke lokomotive a stisni zrakom, vs ' zadevni Specialni Izdelki n. pr. elek r in lokomotive za granike, popravil., lokomotiv vseh sistemov 286^ MpenISnd. Drahtindustrie Ferd. Jergitsch sa* efiea (Dunaj) frMricnstrassa firaz, (Gradec), Klaganturt (Celovec) «•« m pletenine Bat sl Sita. železno pohstvo. Katalog SHS gratis. 28641 Dvigala F.Wertheim&Comp.fAfGt VRen IV., LoTilsengasse 6, Budapest VI., Lehelutca 12. Osebna, tovorna in dvigala za jedila n akte vseh obratn h vrst Dvigala za prevajanje oseb (Paternostfraufzuge) -po rrezko?enem sistemu. Žerjavi (gra-. nikf) v*eh vrst 28642 jjCflottnann & Vita XX. Orieziagerskasse 7a» H. Flottmaon <% CotaTn. Presslaft-ladsstrle A. 0. Budapest Vil«. Kercaeti Ut 4«. Dobavitelji za: kompletne naprave s stisnjenim zrakom za rudnike, kamenolome, tvornice, ladjedelnice Kompresorji, ć'palke vakuum. Parni stroji. Cevi velika zaloga, Črpalke kratkodobnt dobavni tcrm*ni. Armarture. Ugodne cene! 28298 OsttrmiH in froii vaeh velikosti lat napetosti. J Frankel, W!en I., Batbaaistr. t. Sprejineta se soba t ca, d. usra za vsa! nšna dela, oroti dobri hrani in plači.' 'onudbe : Emoeska cesta 8 II 773 I štedilniki aa vztdanle.veeb vrat, so na! prodal- — Poizve se v Jera-novt aH ci 9. 786 Trnovo - ilabljana« _#| A%J|D (Bos ndotter, »tare). VVaVM w 3o*X Si sistem) §e v dobrem stanju se proda na Bledu. Več pove g Bat dar Vtdcfc, Ljealjana, Bree; it IS HI 867 ište se za takol ::: mm trgovino s špecerijskim, manufakturnim, kolonijalnim blagom, dež. pridelki, na jako prometnem kraju na Dolenjske«, zanesljiv z hiM ali taniarta z (a kaplUlom 70.000 do 80 000 E). Ponudbe pod .Promet 809" na upravo •Slovenskega Naroda*. 800. Zaloaa poa štva m tapetniška ietAvnica : BRATA SEVga: !. oMims. Oosposvetika cesta (Kolizej) prporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled. ttaIaBT^Si^53l Fran Jakov, c. jftta, Hrvatsko. pr poroča pristna rdeča In bela vina po ugodni dnevni ceni 511 Veletrgoviaa M. Oswatitsch - Cslle ponudi po aijnižjh dnevnib cenah žgano opno ls lastnega apnenika- Cement (Koman — Silikat — Portland) Dna za \wm. Premogovne brikete, iastnn tzdelovnlnica. 661 uoaretni papir i tnljci zacigatete naveliko! GOLUB SAMUM CLUB EXTRABIS FLOR BELMONTE TABU RIZ CASINO ALMULV SUBLIME Predaje s* skladišta samo na vellto: ćirilometodska naklad, knjilara; papirnica d. 1 Zagreb, Preradovićev trg br. 4. U valem je interesu nabava cigaretnog papira iz vrela. ninld m nHtiCT ftnin! PrSporola se si. občinstvu I luan Carman i izdelcv.ittt] csnjaMh dokolesic Zg. Slika II. 48. R4 I ^garetni panlr: j Ckiiib. Absđi«. Cl»b £n Sn- rnam nr'f>o č-' •■* rlelv!.* ?*«»-pirn«ca Ur nill Lmoi &>.g( Ma.fv trg st. al._________£T : Prima hosanske: :::: slive :::: v zabojih po IS kiloajr. Kav« M Čokolada Bonbona Kakao Kavni prlOatok Konjak Rum Likarji Sampanjee Namizno vino Mand«lnl Rozine Dišave r>»i-ae1lftnlkl Ktt los. f*ii. W\m RazpoSllja po celem kraljestva od 5 kg naprej poštnine prosto. PizralBialn! aparati 2^r tt5t!j!tvo za krJiSHS: 0&A*0GRAFI ter vse potreb- "1 HO H6X GOty ščine v predvojni kakovosti LJUBLJANA, doseli« Selenbur^ova ulica 7/1. Zaradi elektrlsaclje mm proda ka Ja viole« v obrata: parna naprava t 250 &on$aklaal aflaaai. obstoječa iz Compoundskega parnega stroja s CoPmannovo zavoro, fcrnskl fabrikat, dva dvoplamenska cevna kotla (Zvm- ilaminenrohjkessei) s 100 kur.lnc ploScine vodnocevni kotel (VVasserrohr- kessel) s 180 kurilne ploSČme. — afarlbereki paral atlla Kari Scherbaum & sinovi. Maribor. Jožko Drenovec Ivanka Drenovec roj. Mavec poročena meseca februarja 1930. Ljubljana. Laze pri Borovnici non^MaMMaa^nMaaMHr^BMeaaa'mam*m*~h^^asi«^»^*BaaaaaeaaaBaiananaaaalaaaaaaaaaaaavBaBBaaaaaal Živinozdravnis Leopold Vari učiteljic« Krista Vari roj. Cerne M^aau« poročenau aaasn*— V KRANJU, dne 7. februarja 1920. : m rodbine: skupno «§čejo starovanje, obsto-eCe iz 6 — 7 sob, huhinje. kopalne sobe, t vsemi priti r linami Ter eler.ttleno rarsvetliavo v mestu ali na pereferlil Ljubi j ne, za takol ali pozneje. Oskrbe s kurjavo In posebna nagrada osebi, ki stanovanje okrbl, zagotovljena. Sptretib se pretijo ped .Karla?a' aa aaeaeao ekapedlePo a umit - UBiuiii 06" goagraeal trej a. Eomiaija „BALKAM14 Liabl(aaa9 nudi ve^jo množino rozin, cveb, rožičev In kavo po nizkih cenah. Prodaja se samo na debelo. aaajr Jedaa veda fja drvarska trgovina n Beogradu pored same ZelfeznfCke pruge i dunavske obale primila bi veliko i maloprodaju vsakovrskog gradjevlnskog materiala u komision Ili ■ kompaniju, garancije! vilo dobre. — Reflektanti neka se izvole obratiti za bliže izveSća u administraciji »Slovenskog Naroda«. 046 I Broz keBnaraneal Bros koakmroaool Jugoslavenska industrija papin Gustav Seligmaniif Zagreb, » Nlkosieeva id. 3. Telefon br. 6-30. Braojavl t Jip aHkollleva »•■ Najcenejša dobava in bogato skladišne: raznih vrat papirja kakor: tiskovnega, pisalnega, koncertnega, dokumentnega, konceptnega bei-ga i. t d. Papirnat rt prtov, rapiria za police (stelaZe), trgovskih In kane omotov, map, kaset in ostalega v to stroko spadajotega blaga. j IVAN JflX in sin Dunajska cesta štev. 159 Ljubljana. Šivalni stroji __ In rtroll la pletenje, — Izborna konstrukcija ia elegantna izvršitev Iz tovarne v Uncu. — Ustanovljena leta 1867. laT vesan|e poaaaja bresplnćno. IH Pisalni stran JMler' Kolesa 1SS Ceniki zastonj ia franko. DBrkopp, Styriav VVaffenrad Transportno in prometno društvo. SrediSniica : ZMin, ZUan 41. Telefon 2—20. Brzojavi: Ivaaujpert Znfraaw OdpronmflM oddelek r •daeesaa ia aaaraaia vaaketaktf a Meaa. Takladlaeaaja v vettaik aeHia auf»sialau aasvaa aeeaeet Wloe I ejrek -»■oajred. atiakavaa aaariajaaia. Podru tni ca : MlaVAaV Taka ZaradUea 10. Telefon 2—77. Ageatarnl ta koaalallonalal oddelek i Prodaja alaaa v komialjo. aTakea Ia prodajo sa lasten racam. aksnert vsak vrat eeljedelskik Izdelkov. IapeH ladaatrUaklk nredametoe. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Zm- e^ncih« BI..IUC« ao.ooo.ooft.. fcren. f0T Stritariova ulica stav. 2« ^aaa wm' *"m" UmM *****•***-fcro"* JS Podružnico v Splitu* Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celiu in Mariboru. ear Sormlmmm "OSj I aesnakl ki prodalo vso vrsto vodnostnUi papirjev, valut vloge na knjižice in tekoH ratun ,-,_ -Mu■*' * m*** m «> —to to- li mmmm minili fcr*H.. H—., ,p«ie« dea.mth vio, na Kniiflce hTteko« r»cai i. t. I Restavracijo 9,Pri Slonu** f Uioliani sem prevzel s 1. februarjem. Naznanjam to slav. občinstvu, ki ga vabim na obilni poset — Vsak čas topla in mrzla jedila, dobra vina, sveže pivo. Aleš Zalaznlk bivši dolgoletni kuhinjski Šef hotela »Union« v Ljubi jam Tipil i mednim Majem al) Ipeeerli*. mir. tudi prane trgovske prastare a primernim ttano-vaa|em v prometne« kriju Slovenije IS če v natem aH nakup reelen tejovec Dopisi pod •Selitev naj \W. Naslov reflektanta pove ■BravntStvo .Staveitsket* Naroda". S5J G. F. Jurasek vgiaševattc klavlier in trgorao i plastom v Ljipi, WoIfova i šl.12. Prva Jugoslovanska ipecl Jalna tvrdka aa vgfalavanja In po* pravila glasbil. Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kolo? No!ete sotačnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte F«T1erjevo pravo Elza obrano, lofo ob»»rojo*o poraa4.! OM«- dovaal bođcte! Za dan*.! 1 lonček • K. it. lil. nocaejii vrste 0 K. K tema Fcilerjevo najMnejS* Hlljaopietaa milo 12 K. Hočete imeti leoe, zdrave lase ? SW-ST pomada za rast las doseže fcaiae tase! Zapreci prhaj, rreraao o>;vtae. Zabrani plešo! I loatek R «, st. Iti. 9 K. K tema otožno te-rovo .- llo xa ■■Ivaoje g1a?e 7 K. tampon l K. Madlo u brke t K 80 vin. la t<50 K. Mučijo Vas kurja oEesa? Fe icrieT pravi tvristonki oblli očiakaje trt- bolečin. Vtro ta zanesljivo! Nobealb zaljev! Nobeae trde kozel Mala skatlfica S K 60 t. veHka ikatlja I R M via. Želite še kaj? SSC V- atttfe (Foloaiiaka voda) I ikatlja I R. Pe'lertri a*ipatnlpra$ek proti lottnj. "— 1 ikatija 5 R. Feflerjev mentotal ertaDl tope glavo- in L °'° i!:atljic- * I M via. Feflerlev ElTa fla:d 6 dvojoatlk aH 2 velik] ste-klealei Ipecialni 24 R. Najbo;j$l parfaa z aaifTae]*!* dahoa od S R naprej. Raltlaejit He^i-poder Dr. Rlnger. bet. roža Ifl rioam. t velika sratf]t 11 K. Motat rrmncvia t »tekievlcaii M Mr it K. Oaot ta poitaloa posebef a aafceaeje. EUGEN V. FELLER IJakarnar Stublca Donja, Eizalrg it. 238. Hrvatska. ELEKTBOMATERIJAl Bsatifjaaa šmumm taanaa, StarMana laampe, kaol tisama I enjcros i eksport, VVALTER. »jtaaa VB! jBMJrtinlL 91 Skaboform se met lihi! Proti srbenju, svrabu, li&ajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdravnilko priporočeno dr. ?!esdu originalno Skaba/oraovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Fa?*l-ai is-d sušnik: ii *pH Zlatarn |olo«iM IV. Marili. t»». —«===_ '! Jugoslovansko Inženirsko podjetje II Inžanlrska plsarata Iti stavbno podjotjo Ljubljana, MiaiUtatU Naribor. liHtmgbifm tilca tL U BnvJtMl aMkvl: m — tJrMJiaa » — aaifjaj Projekti, proračuni. Nasvetovante in zastop Presoja ia stavbno nadioistvo Vodne gradbe; Izraba voSfMa| trgovac, Varaždin.