Številka 296 TRST, v soboto 26. oktobra 1907 IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke s« prodajajo po 3 nv6., (6 stotink) » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Goric«, Sranju. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovičini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglas« po 20 stotlak; osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglas« sprejema „Ineeratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAHOĆNINA ZNAŠA za th loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laiočiiia la lelelisto iidaije .Edinosti' stane: ccloletno 15 20, pol lita 2*60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorrio Galattl 18 (Kar«cini dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcij* lista ,Edinost*4 v Trstu, ulica G^orgio Galatti št 16. — Poštno-hrantlnični račun Št. &4rG.">2. ■ Telefon itev. 1157 ■ —- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Zdravje ceaarjevo. DUNAJ 25. Ker se zdravje cesarjevo vedno boljša, se ne bodo več izdavali buletini. Minister dr. Fort in dr. Pacak odstopila. DUNAJ 25. — „Slav. Kcrr.a poroča: Mladočeški klub je odobril demisijo ministrov dr. Pacaka in dr. Forta, nakar sta oba ministra izročila svojo ostavko ministerskemu predsedniku baronu Becku. dogajanja med Avstro ogrsko in Srbijo. DUNAJ 25. — „Fremdenblatt*' porcča : Včeraj popoludne so v ministerstvu za unanje stvari zopet pričela pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe med Avstro-ogrsko in Srbijo. Seja je trajala tri in pol ure. Jutri zjutraj dospe semkaj linančni minister Paču in tedaj se določi čas prihodnje konference. Avstrijska zbornica. I 'UNA J 2r>. Pred začetkom prvega čitanja nagodbenih predlog je posl. Cbiari izrazi! svoje osvedočenje, da je avstrijska vlada pri nagodbenih pogajanjih ob danih razmerah sploh dosegla, kar se je dalo v resnici doseči, ter je v imenu Nemcev izjavil, da smatra za izključeno, da bi bilo uresničenje nagodbe navezano na kake koncesije Oehom v prilog. Posl. Lueger je izjavil, da bo postopanje krščanskih socijalistov odvisno od izjav vlade v odseku, a že sedaj se zavaiuje proti na-daljnim vojaškim koncesijam v prilog Ogrski, krščanski socijalci hočejo miru, pripravljeni so pa na najbrezobzirneji boj, ki ga. vsiljujejo Madjari. Posl. Ellenbogen je naglašal, da hočejo socijalni demokrati državno samostalnost Avstrije in Ogrske, toda skupno gospodarsko ozemlje. DUNAJ 25. Ministerski predsednik baron rJeck je imel danes dolgotrajno posvetovanje s češkimi poslanci dr. Kramaiem, Mastalko, dr. Srbom in dr. Dvorakom. O predmetu in vsebini konference se čuva najstrožja tajnost. DUNAJ 25. Mladočeška stranka stopi baje v opozicijo. Mesto obeh mladočeških ministrov stopita v kabinet en češki agrarec in en češki klerikalec. Ni se gotovo, se li inini-sterstvo že sedaj spopolni ali pa še le po rešitvi nagodbenih prediog. V nagodbi je mnogo stvari v prilog Avstrije. Ker pa niso socijalni demokrati sodelovali na pogodbi in tudi niso bili tozadevno vprašani, ne morejo prevzeti za nagodbo nikake odgovornosti. Sledeči govorniki: dr. J-iedler, Perii', Zabradnik (češki agrarec) in Tamek (kons. t eh) so govorili o nagodbi s e tališča njihove stranke, ne da bi zavzeli k elaboratu vlade določeno stališče. Posl. Perii' (Dalmatinec) je naglašal, da zamorejo biti Hrvatje iz gospodarskih razlogov z nagodbo zadovoljni. Posl. Kurada (nemški naprednjak) e menil, da bo nova dalmatinska železnica, ki bo služila le velikobrvatski agitaciji, delala dalmatinski plovbi veliko konkurenco. Govornik pogreša v nagodbi rešitev bosanskega železniškega vprašanja. Na to je bila razprava prekinjei a in seja določna na ponedeljek ob 3. uri popoludne. Ogrska poslanska zbornica BUDIMPEŠTA 25. Zbornica je imela ob 12. uri opoludae kratko formelno sejo, na kateri je bilo predloženo odsekovo poročilo o proračunskem provizoriju in ustavnih garancijah. Prihodnja seja v torek dne 29. t. m. ob 10. uri predpoludne. Na dnevnem redu je PODLISTEK. 19 AleRsanfler Vasiljevič Suvorov. V gomili -tolptrtice spi-al Iv. Steklasa. V. Vojna na Švicarskem, vrnitev in smrt. Suvorov je živel tudi še zdaj po svoji poprejšnji navadi. Rad se je zabaval, šalil in tudi norčije uganjal. Pred svetom je hotel s svojim vedenjem dokazati, da je še vedno mlad. Toda varal je samega sebe. Bilo mu je že sedemdeseto leto ; poslednji dve leti je oogostoma bolehal, in švicarske nevolje gotovo tudi niso poslužile njegovemu zdravju. Zares, zdaj je nastopila mirna doba, da bi mogel ozdraviti in se okrepiti, toda za Su-vorova mir ni bil lek, ampak strup, ki bi mu mogel prinesti več hudega nego dobrega. Na nesrečo se je tudi tako zgodilo. Ko je Suvorov v polovici januarja leta 1800 odšel iz Prage na Češkem, se je prav slabo počutii in v Krakovu se je moral ustaviti. tez malo časa je šel dalje, ali v Ko-brini je legel. Pisal je v Petrograd, da ima „vročico", da je vse njega telo v -gnoju'*, in ua je vsako uro slabeji, kajti že enaist dni ni razprava proračunskega provizorija za štiri prve mesece leta 1908. Občine nod upravo žensk. BUDIMPEŠTA 25. V mnogih slovaških občinah na Ogrskem je občinska uprava v rokah žensk, ker so se vsi odrasli moški iz-, selili. Enak slučaj se je sedaj pripetil v j čisto madjarski občini Luter, županije Bihar- j ske, kjer je v zadnjem tednu odpotovalo v Ameriko zadnjih 200 odraslih moških. Potres v južni Italiji. RIM 25. Kralj je daroval 100.000 lir j za preostale žrtve v Kalabriii. * RDI 25. „Messaggero"* piše : Prebival- j stva vseh krajev, kjer je bil leta lt*0f> potres, se je povlastila velika razburjenost in boji se novih potresnih sunkov. Sodi se, da je mrtvecev okolu 400, mej temi 250 v Ferruzzanu, 5<> v drugih krajih. Poškodovanih je baje na tisoče ljudi. Divizijski poveljnik v Catanzaru, general Aliprandi, se poda danes v kraje, kjer1 je bil potres, tačas je dal razdeliti 1500 vojaških šotorov. Glasom neke brzojavke iz Gerace so v Ferrunzzanu, kjer je mrtvih in ranjenih 500. izvlekli izpod razvalin 212 trupel. V Sant Enfemiji so izvlekli izpod razvalin neko rodbino, vsi so bili ze živi, vendar težko ranjeni. RIM 25. Križar „Umberto" je odplul ob obrežju iz Reggio di Calabria v Gerace Marina na pomoč prebivalstvu, ki je trpelo vsled potresa. „Giornale d' Italia" poroča iz Reggio, da biva prebivalstvo na planem, oziroma v vozeh in provizoričnih šotorih, ki so jih napravili iz vreč. Orožniki, redarji in vojaki patrulirajo po cestah ter pomagajo prebivalstvu in delijo najubožnejim svoje mesne konserve. Oblastnije so sedaj nastanjene v poslopju prefekture. Bati se je, da je vseh žrtev'okolu 600. Položaj v pokrajini Reggio je obupen. Tudi nepoškodovane hiše v krajih kjer ni potres napravil mnogo škode, so prazne, ker se nočejo prebivalci vrniti iz strahu pred novim potresom. Celo v mestu Reggio je le malo oseb spalo v hišah. Vojaki izvršujejo čine požrtvovalne hrabrosti. BRANCALEONE 25. Potres je napravil v vseh vaseh in občinah mnogo škode. Prebivalstvo je vse prestrašeno in biva na planem. Po malo dežuje. Morje je viharno. RIM 25. Vojni minister je sklenil odpo-slati v Cabrijo še nadaljne četne oddelke s pomožnimi sredstvi. Razun tega odpošlje vsak dan tjakaj 20 kvintalov kruha. RIM 25. Takoj ko se je zvedelo o katastrofi v Ferruzzanu ee je podal tjakaj eskadron vojakov, ki je našel vas popolnoma razdejano. Videti ni bilo niti sledu kake ceste. Povsod razvaline. Eskadron je izvlekel izpod razvalin devet oseb. Dospela je tudi pehota in pomagala pri izkopavanju. Umetni diamanti. PARIZ 25. Komisija imenovana od akademije znanosti, da poskusi od kemika Cha-retta električnim potom narejene kristale, ki so baje slični diamantom, je konstatovala, da nimajo isti nikakcve lastnosti diamantov. Kristali se tajajo že pri vročini 200 stopinj in so organični izdelki, katerih sestava je podobna oni nalce. Volitve za črnogorsko skupičino. CETINJE 25. Volitve za skupščino se bodo vršile po vsej deželi dne 31. t. m. Zmaga vlade je zagotovljena. Opozicija postavi svoje kandidate le v nekaterih mestih in vtegne zmagati v dveh ali treh krajih. Skupščina bo sklicana na 19. decembra. Maroko. TANGER 25. Širi se govorica, da so Marokanci oblegli Mogador in da se je fran-cozka flota na ukaz iz Pariza podala na lice mesta. TANGER 25. Francoski parnik „Artois" je odplul proti jugu, v Mogador, s tanger-skim pašom Ben Gasijem in 400 vojaki, med temi 25 topničarji, dvemi topovi in dvemi mitraljezami. PARIZ 25, Socijalistična zveza departe-menta Seine je imela protestni shod proti akciji v Maroku. Govorila eta poslanca Vai-kand in Dejante, ki sta naglašala da zamore ta akcija dovesti do evropskega konflikta. Shod je tudi vsprejel resolucijo v smislu sklepov štutgarskega kongresa. Tekmovanje na morju. VUEENSTOAVN 25. Parnik „Lusitania" je dospel semkaj sinoči ob 9. in pol uri. Prišel je preko Oceana v 4 dneh, 20 urah in 53 minutah. Povodnji na Španskem. MADRID 25. V pokrajini Valencija so zopet povodnji. Voda je preplavila VastUlon, in Santo Barbaro. Odposlana je bila tjakaj nujna pomoč, ker je mnogo C3eb v nevarnosti. Govori se, da je v Levidi utonilo več oseb. ____ Rusija. Dementi. PETROGKAD 25. Uradno se dementira vest inozemskih listov, češ, da je tukajšnji glavni policijski urad podminiran. Volitve za dumo. PETROGRAD 25. Volitve volilnih mož so po vsem carstvu končane. Izvoljenih je "2 poslancev pripadajočih državni zvezi, 526 oktobristov, 484 kadetov, 83 socijalistov, 22 revolucij onarcev, 499 monarhistov, 1490 pristašev desnice, 232 zmernih, 385 levičarjev in 166 naprednjakov. Nabrežje zdrknilo v morje. VLADIVOSTOK 25. Nedavno dogotovljeno nabrežje, ki je stalo BOO.OOO rubljev, je zdrknilo v morje._ Iz Hrvatske. Zagreb 21. oktobra ltJOT. Javnost v Hrvatski stoji pod čudnim utisom : potlačena je, nestrpna, hrepeni, pričakuje nečesa. To se ne da tajiti. Delegatje Hrvatske se nahajajo že teden dnij v Budimpešti, a mi, ki smo jih spremljali tjakaj z velikimi nadami in zaupanjem, stojimo doma kakor nepotolaženi. Navajeni smo bili, da nam žice iz Budimpešte donašajo vsaki dan novih znakov možate borbe naših odposlancev, novega ponosa na spretnosti in odločnosti naših politikov, iskrenih in nezapetih. Vsega tega smo pričakovali v še veči meri sedaj, ko imajo naši delegatje nadaljevati boj — a ne čujemo niti toliko, kolikor bi trebalo, da se utolaži naše hrepenenje po najostreji borbi žnjimi, ki so nam poslali enega Ra-kodczava, ki pomenja za nas ponovno — Khuenovščino z vsemi nje zastrupljivimi sredstvi. Velika krivica bi bila, ako bi s temi čuvstvi spojili tudi dvome na iskrenem in tudi bojevnem razpoloženju naših delegatov. Parlamentarno delo prav za prav niti zapričelo ni. Trebalo je najprej opraviti formalnosti glede zaključenja prejšnjega in otvoritve novega zasedanja, izvoliti bureau zbornice, urediti predsedništvo itd. A k temu so prišle še iz- nič jedel. In zares priščaji in turi vsled starih nezaceljenih ran so ga pokrili od glave do pet, in noge so mu začele otekati. Lečil se ni nikdar rad in tudi zdaj se je zdravil mnogo z domačimi zdravili. Vendar mu je postajalo vse huje. Ko je car izvedel o njegovi bolezni, mu je poslal svojega zdravnika Vajkarta. Vendar ga pa Suvorov ni mnogo poslušal. ..Jaz potrebujem: kmečko izbo. molitev, kopel, kašico pa kvas4*, je govoril Vajkartu, „vedi. jaz sem vojak.*' Vajkart mu je pa odvrnil, da ni vojak ampak generalisi-mus. „Res je"* je odgovoril Suvorov, „toda vojak se razgleduje nad menoj." Mnogo seje moral Vajkart prepirati s Suvorovom, ali brez koristi, a ko je videl, da se ne more sporazumeti, mu je dovolil, da se poda v Petrograd. Odpeljali so Suvorova ne ozdravelega, ampak na pol mrtvega. Ležal je v veliki kočiji, na pernici, zdihoval in stokal, se vozil jako polahko in se ustavljal pogostoma radi počitka. Kjer se je ustavil, se je zbral narod hitro okrog njega, da bi videl nepremagljivega vojskovodjo, toda za Suvorova je to bila le nepotrebna nadlega. V Rigi je ostal dalj časa, na silo oblekel monduro, bil v cerkvi na velikonočno nedeljo ter obedoval pri generalgubernatorju. Toda od vsega tega jave vlade, o katerih se ni še izvela debata, Vidimo torej, da ni bilo še ni prilike ni povoda, da bi se hrvatski delegatje izpostavili in da bi zapričeli borbo. Pojedini slučaji pak so bili tudi popolnoma avtonomne naravi Ogrske same, v katere se Hrvatje nočejo utikati, da sami ne kršijo principa, po katerem se v čisto avtonomne stvari ene strani nima utikati druga stran v nobenem pogledu. Te okolnosti treba uvaževati poprej, nego se izreka sodba, in uverjen sem, da obsodbe ne izreče noben poznavalec odnošajev. Ali tudi ob tem pomanjkanju prilike, kažejo Hrvatje svojo prisotnost v Budimpešti z malimi praskanji, začetki borbe. Na volitvi bureau a zbornice so postavili tudi Hrvatje svoje kandidate. Madjari pak so bili tako malo politično lojalni, parlamentarni in pošteni, da so vzlic listi Hrvatov izvolili v finančni odsek mesto Vrbaniča škofa Drohobeckega. ki je v juniju, ko je bila vsprejeta železniška pragmatika, ta krvavi atentat na individuvaliteto Hrvatske in na hrvatski jezik, vendar prišel v skupni sabor in je se svojo navzočnostjo zmanjšal utis svečane izjave in kor-porativnega odhoda iz zbornice v Budimpešti, ki so ga bili hrvatski delegatje storili dan poprej. Hrvatje so radi tega grdega čina Madjarov ojstro izrazili svoje nezadovoljstvo ter umaknili svoje mandate v odsekih. Za prvi hip so pridržali samo jedno mesto zapisnikarja (dr. Popović), ki bi jim v borbi moglo prav priti. Ko so pa Madjari izrekli grdo podtikanje, da Hrvatom to mesto konvenira jedino radi plače 240<> K — se niso naši obotavljali niti trenotek, da pokažejo Madjarom, kako malo jim je do materijalne osebne koristi. Dr. Popovi«' je poslal namreč predsedniku Justhu obvestilo, da je čast zapisnikarja vsprejel le zato, da se realizira ena pravic Hrvatske, nikakor pa ne iz želje po osebni koristi, kakor se mu podtika od madjarske strani, in radi tega polaga i to čast. To je bil dosleden odgovor, ki je deloval na Madjare. V njihovih lastnih krogih j obsojajo najostreje takov način borbe ter je izjavil Košut sam, da treba vnovič voliti Hrvate v odseke, da se jim tako dade zadošče-I nje. Minister Andrassy pak je rekel, da se je izvolitev Drohobeckega zgodila le v ne-sporazumljenju ter da je večina pripravljena popraviti ta incident. V vseh treznejih krogih dajajo Hrvatom prav. Prihajamo torej do vspeha naših delegatov, vidimo jih na mestu, vidimo njihovo delo, ki se kaže tudi v interpelaciji podpredsednika delegacije dra. Bogoslava Mažuranića na adreso ministra-predsednika Wekerla. Interpelacija se glasi doslovno : „Kako opravičuje ministerski predsednik navstalo spremembo režima v Hrvatski in uvedenje novega neustavnega režima z namenom, da se nasilnim potom, proti volji naroda, izvede žaljenje temeljnega zakona od leta 1868 ?u Posl. Mažuranić je utemeljevaje interpelacijo omenjal tudi te-le momente : Radi pragmatike je navstal prelom, a \\'ekerle je strmoglavil narodno vlado ter poslal v Hrvatsko človeka, neustavno, brez programa, brez večine, brez sodelovanja Hrvatske. Hrvatski delegatje smatrajo svoje , mandate odvisnimi od hrvatskega sabora in Čim je bil sabor odložen, niso imeli delegatje prilike, da bi narod v Hrvatski in hrvatski ni bilo nič dobrega; 011 je samo prenapel svoje poslednje sile, pa še huje obolel. Pred Petrogradom, v Streljni, so ga dočakale trume poznanih in nepoznanih ter obdale kočijo. Eni so mu podali šopke cvetja, drugi košarice z raznimi dragimi plodovi, tretji pa so vzdigovali otroke, da jih blagoslovi. Suvorov se .je zahvalil za darove in za lepi vspre-jem ter je blagoslovil otroke. Toda le-ta prisrčni vsprejem ga je 6ilno utrudil, da se je z velikim trudom pozno zvečer pripeljal v Petrograd; kjer je precej legel v postelj. Za vzprejem Suvorova v Petrogradu so se delale velike pravice, toda vse so opustili, ko so izvedeli, da je Suvorov hudo zbolel in da bi ga take svečanosti še bolj vznemirile. Zadela ga je pa še huja nesreča. Se dokler je bil na potu, je izdal car vojaški oglas, da se Suvorov ni držal točno vojaških predpisov, ker je imel vedno istega pobočnika, mesto da ga je po zapovedi vsak dan menjal. Radi tega ga je pozval car celo na odgovornost. Vsa ta stvar je bila tako neznatna in malenkostna, da ni bilo niti najmanje potrebno žaliti z njo že tako bolnega Suvorova, vojskovodjo, čegar velike zasluge je cenila V3a prosvetljena Evropa. Suvorova je to tako užalilo, da je na ves glas zdihoval, zakaj ni vendar umrl že na Laškem ?! To pa še ni bilo zadosti. Ko je ležal že hudo bolan v Petrogradu, je poslal car k njemu generala Dolgorukega. Sorodniki ga niso pustili k bolniku. Toda on je pustil pismeno povelje, v katerem je bilo Suvorovu zabranjeno priti na carski dvor. In ta krivica se je storila možu, katerega so še pred nedavnim zvali v Petrograd „na svet in na ljubezen", in katerega bi bile rade imele vse zapadne evropske države za svojega vojskovodjo. Te velike duševne boli so se pridružile telesnim, in Suvorove ure so bile štete, dasi ni hotel verjeti, da je njegovo življenje pri kraju. Po nagovoru svojih bližnjih se je Suvorov izpovedal, sprejel z veliko položnostjo sv. obhajilo in se poslovil od vseh. „Dolgo sem se gnal za slavo1*, je spregovoril zadnjikrat, „vse je umišljava, urr duši je le pri prestolu Vsevišnjega". Dne 6. maja leta 3 800 je izpustil dušo veliki ruski vojak. Žalost je bila v Petrogradu splošna ; goste in velike trume naroda so zapirale ulico, kjer je ležal Suvorov. Vsakdo se je hotel posloviti od pokojnika. 12. maja, ob desetih zjutraj se je začel sprevod ; duhovščine se je zbralo vrlo mnogo ; pevcev sta bila dva zbora, med njima tudi dvorski, vojske je bilo toliko, kolikor je predpisano po ukazu na pogrebu maršala. Vrhutega pa se je zbrala brezštevilna množica naroda ter šla za krsto, ali fttran II »EDINOST« št. 296 V Trstu, doe 2K oktobra 1907. njhor obvestili ter sprejeli odločitev o svojih mandatih. Pak se zato vračajo v Budimpešto, •la vrše dalje svojo dolžnost. Oni isti Madjari, ki so se borili proti nasilju in neustavnosti, katero borbo so jim Hrvatje podprli, isti Madjari izvajajo sedaj neustavnost v Hrvatski. Madiari naj ne mislijo, da je v Hrvatski Ijudij, ki stopijo na stran Rakodczava, to je, ki privole v uvedenje madjarskega jezika in v -edinstveno madjarsko državo in nezakonitost. Prijateljstva s Srbi ne bo možno razbiti, četudi so radikali (srbski) izstopili iz koalicije. To je bil drugi nastop Hrvatov. Odgovor \Vekerlov Vam priobčim. Drugače je položaj hrvatskega vprašanja v Budimpešti še vedno nejasen. Madjarski voditelji so preveč okupirani od nagodbe in skrbe, kako bi jo v parlamentu spravili pod streho. Zato čujemo vsaki hip pomirjevalne izjave ministrov in olepševanja nagodbe, da-si ie jasno, da so Madjari to pot izvlekli tanjši konec ? ? Ured.) Vzemimo za dokaz samo te-le tri slučaje : ogrska kvota se je povišala za 2°/oj gradila se bo železniška zveza z Dalmacijo, ki bo (ozirom na Ogrsko) bolj služila interesom Avstrije, in banka (za katero se je večina izpostavljala) je ostala ne-dotaknena. Se strani Hrvatov ni še pala izjava, kako se mislijo vesti nasproti nagodbi. Jasno je pa, da je ne morejo vspre-jeti, ker se je sklepala brez sodelovanja Hrvatske. Sodeč po nekih izjavah (Andrass.v, Hollo) menijo Madjari, da Hrvatje ne zaprično hude borbe, ker pridejo na tapet stvari avtonomne Ogrske, ker si z oponiranjem nagodbi menda ne žeie „preprečiti, da se povrne gospodarski mir", in ker da ima Ra* kodczav takov gospodarski (in v obče) program, ki zadovolji vsakogar. V ostalem se ne taji, da živi misel o spremembi poslovnika zbornice, s čemer bi se onemogočila obstrukcija Hrvatov, ali tudi Madjarov samih, ako bi hoteli obstruirati proti nagodbi. Tudi v Ogrski obstoji ustavna stranka ! Da vidimo ! $ s ^ Za nas Hrvate v Banovini se je izvršil v Budimpešti jako ugoden — recimo velik dogodek. V obiske k naši delegaciji so došli poslanci iz državnega zbora na Dunaju in členi Jugoslovanske zveze. Obisk je imel informativne svrhe. Kaki posebni dogovori ali akcije niso bile določene. Na banketu so se zmenjavale bratske, prisrčne besede, a ob sedanjih prilikah tudi resne in značilne. Kri ni voda ! & * # Zopet impertinentnost Franko-furtimaš-kega. Strasnoii'ovega r Hrvatskega prava" ! Rusko ..Slovo" je prineslo intervieu svojega dopisnika s Košutom o hrvatskem vprašanju. En odlomek tega razgovora se glasi : ,.Nu, ako je ogrska vlada hotela mirno rešiti hrvatsko vprašanje, čemu je poslala v Hrvatsko neustavnega bana — Košut je nekaj razmišljal ter rekel: „To je veliko vprašanje ; nu, vi ne poznate razmer, pod katerimi smo morali tako delati. Da nismo tako ukrenili, potembi se bile morda uresničile vse kombinacije, ki so visele v zraku in ki so se vrtele okolo pakta Frank-Luegerjevega. a so se mogle pretvoriti v geslo: Proč od Ogrske!" Hrvatsko pravo" pa pravi v svojem komentarju o tem razgovoru doslovno tudi to-le : „Sicer ne obstoji nikakov dogovor med dreni. Frankom in drom. Luegerjem, ali Košutova izrjava je značilna za naše razmere. Madjari se boje najbolj Starčevićijancev, i n zato, da bi ugodili M a d j a r o m. vodijo resolucij onaši najodurnejo borbo proti Starčevi će vi stranki prava. Z naše strani brez daljnjega komentarja. kriza v češkem tabora. Zadnje vesti pravijo, da sta oba češka ministra po3tavila svoja portteija na razpzlago češkemu klubu in da se še vedno o tem razpravlja, ali naj se imajo demisije tudi objaviti na kompetentnem mestu. Smo torej še poravna. ostanejo in da se zjedinijo češke stranke Vidi se torej, da se na orožnika, kakor no-sodbo v tej zadevi, po čakajmo glede modus procedendi, Toda kriza bi bila silca kulture polaga veča važnost nego na j kak mož zraste iz tega deteta, le odložena do dobe po rešitvi nagodbenih učitelja. Te številke govore dovolj jasno. j „Po njih sadu jih bodete spoznali", načrtov in bi potem izbruhnila še elementar-ni-nH Lr.H.. TannnMn Kdor bi hotel iz te predstoječe izjave neje. Kriza je namreč globoka. V češkem \ Kei|V, J_i_:P t _ '!! , | kovati kak kapital ali navdušenje za svojo klubu se nahajajo razne manjše ali večte! _ Belgijski kralj Leopold biva že dlje t stvar na moj ^a5un drago mu mu rad dovo- števila: i casa ,z.ven *«žeAe n* Francoskem, m se noče volim? ker mene ne stane ui5 in trdo kožo aerarci "mt^čehTMb^^IP^' v Bel^0' Kakor iz Brusel>a radikalci klerikalci in realisti Umevno je za se je radl tega Pnčela Protl kraIJu v vseh to, da za tak klub ne more "biti več iero-' strankah . M stegne imeti j • i j • m - v u nevarne posledice. Splošno je znano, da se dajna pohtika mladoceška m le ta: radi tega . , . , * r £ minolem letu za tudi stališče obeh mladočeških ministrov je! J.e dal L,eoP°1(1 .v minolem letu za - , i • , _ , casa nekega potovanja po sredozemskem iako prekerno in za mu sama ]ako mučno. - -- - i r , t**S*rfk češkega Hubi đr Kraj še ^ojt, ZT^t Traur- „£gov„ intransigentno poHtiko čeških postu- i i^ZnjjT f^r ™ toT imam tudi. Za nadaljno pričkanje po časopisih glede te izjave pa se mi zdi škoda črnila in peresa, ker imam dovolj druzega bolj pametnega dela. Prosim da sprejmete te vrstice v svoj list, brez da se mi je treba sklicevati na ei: ali drug tiskovni paragraf. Z odličnim spoštovanjem Anton HrešČak. kaplan v Rojanu. latov: že radi tega, ker sami imajo med seboj ™ DU 1mur.a I Komentar k tej izjavi naj si -iapravi;o kompetente za ministerski frak. Kar se tiče £reden sklfa 9frk?em z?ko°' Cmlno Poročltl' i čitatelji sami. čeških radikalcev, prevladajo tam bolj osebne I VZ?0K' zaka), se \ralJ ne P.ovrne...v Šole „Lege" in družbe sv. Cirila in ker hočejo biti radikalni, kadar Mg* * £ J/^^'o M^dija. Ka!or smo že poročali, se ,.Pic- povelje dr. aa se tak0 razpravi o silno ^ radi vesti? (]a namerava vlada razmere bodo sami hoteli, Kramara. in ne na vprašanju glede Konga. Kralj Leopold je Da bi , ,, „ . ... prodal državo Kongo "Belgiji. "Sedaj je prišlo šol° sv' '1fk?bu Plaviti! In meri to glede nagodbe tudi niso ceske. £a n& {Jan da y JLodbi6Jni domen krone dal PoaebneSa povdarka svojemu ogorčenju. stranke zavzele svoje stališče. & So skorji tako velike kakor avstroogrska! ^klika l K?«, \Q ^ada mislila na to, da Da v te, zmešnjavi postaja stalisce i monarhija Kral■ { da i da to oz^mlje , bi podrzavila kako Leg.no solo > !! obeh čeških ministrov nemogoče, je jasno, Ministerski predsednik Beck. ki abso- j Qn gam lutno noče vedeti o kakem et junctimu med nagodbo in češkimi postulati, skuša na vsak način gladiti pot za nagodbo in reš-ti češko krizo, „Union" javi, da za slučaj definitivne demisije obeh čeških ministrov, porabi baron Beck to priliko v radikalno rekonstrukcijo svojega kabineta._ Le počasi, ljubi „Piccolo~, ker in^d šo- neki samostojni družbi, katere upravni člen je L~ege in' dJružbe" sv Cirila in Metodi]a tuHi r»n aam I . . O . ' je nekaj razlike. In ta je, da se v sole družb* Dogodki na Ruskem. Židje na Ruskem. Kakor javljajo iz Petrograda, je oblast* sv. Cirila in Metodija vsprejemaio le slovenski otroci, dočim šole Lege niso namenjene italijanskim, ampak skoro „Zveza južnih Slovanov". V „Parlamentarni korespendci" čitamo: Po informacijah, ki smo jih prejeli od dobro poučene strani, vesti o krizi v „Zvezi južnih Slovanov" ne odgovarjajo dejanskemu položaju V klubu vlada v oceni političnega položaja in glavnih pol. vprašanj popolna edinost. Tekom temeljitih posvetovanj je došlo do važnih sklepov, glede katerih pa se je sklenilo v interesu stvari varovati strogo tajnost. Glede Ivčevičeve brzojavke, odposlane Becku v imenu dalmatinskega dež. odbora, so nekateri dalmatinski poslanci mimogrede izražali po-misleke v formalnem ozira, ne da bi ti pomisleki zadobili kak važnejši pomen. rVaterland" in skupna akcija Jugoslovanov v nagedbenem vprašanju. Parlamentarna korespondenca javlja: Današnji „Vaterland" poroča, da so se pogajanja glede skupne akcije „Jugoslov. zveze44 in hrvatsko-srbske delegacije v ogrsko-hrvatskem drž. zboru razbila. Temu nasprotno smo v stanu konstatirati, da se misel glede skupne akcije ni opustila in da tozadevna pogajanja napiedujejo. Dogodki na Ogrskem. Narodnosti in vlada. Iz Budimpešte poročajo: Klub narodnostnih strank je imel v sredo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se vladi ne votira zahtevani indemnitet. Narodnostni poslanci izrečejo celo vladi nezaupnico. Istotako zavza nija prepovedala gledališčnim ravnateljem in ; ,zklJučno slovenskim otrokom Pr-prirediteljem koncertov v Moskvi, da ne smejo Tim šolam Je tore3 namen povzdiga izobrazbe angažirati židovskih umetnikov. lastnega naroda, drugim pa raznaro- Avtonomija mest v ruski Poljaki. d o v a n j e tujega na r o d a. Naloga Iz Varšave javljajo, da predloži vlada družbe Je torel eminentno kulturna in pleme-tretji dumi zakonski načrt elede avtonomije n,ta> 0Da rLegeu pa a n 11 k u 1 t u r n a, bru-mest v ruski Poljski. jtalna in nemoralna. Izvolski V Berolinu. Ravno včerajšnji „Piccolou naznanja, da Kakor javljajo iz Berolina, se ruski' ustanovi „Lega" tri nove šole v čisto hrvat-minister Izvolski na svojem povratku iz sklh kralih Istre : v Nunskih pn Malem Lo- Pariza ustavi tamkaj ter se sestane s knezom Biilowom. Spremembe v ruskem ministerstvu. „Rus" poroča, da odloži ministerski pred sednik Stolipin pred otvoritjo tretje dume šinju, v Brkaču pri Motovunu, in v Kučanih pri Oprtlju! Ista vest naznanja tudi, da ustanovi več laških otroških vrtcev, seveda tudi v slovanskih krajih. Stvar je torej taka : šole naše družb-; mesto ministra za notranje stvari, ostane pa 80 v resnici potrebne, kar dokazuje njihovo še nadalje ministerski predsednik. Minister za prenapolnjenje se slovenskimi otroci, in je z, notranje stvari postane baje Krivošenko, do- j ^ \ dolžnost, da jim posveča svojo sedanji minister za finance. \skrb- Legme šole pa niso potrebne, ker niso 1 namenjene lastnemu, ampak vsiljene ptujemu Drobne politične vesti. Ustanovne garancije za Hrvatsko. „Budapesti Hirlap" je priočil(brez komentarja) dopis iz Zagreba, v katerem se piše, da se vrši akcija, da bi tudi Hrvatska dobila ustavne garancije. Njej da je to bolj potrebno nego Ogrski, kajti njene pravice so ▼ nevarnosti od strani Ogrske. Položaj Hrvatske je mnogo teži nego položaj Madjarov, katerim je bilo treba samo razpršiti pomisleke cesarjeve, da dobijo vstavne garan narodu, zbog česar bi bil od strani vlade naravnost moralen greh in kršenje pozitivnih zakonov, akc bi hotela povspeševati njihov namen ! Sicer pa bi stavili mi „Piccolu" neki predlog. Mi smo pripravljeni privoliti v to. da vlada podržavi vse Legine šole. ali pod pogojem, da se bodo v te šole vsprejemali izključno le italijanski otroci!! Kaj pravi ^Piccolo" k temu našemi; predlogu ?!! Moč vpliva. Kako je odhajajoči cije, dočim imajo Hrvatje posla z Madjari, ki zamorejo vse preprečiti, kar se ustavlja njim nadzornik tolmačil Šolaki zakon ! Prejel: nameram. Ustanovljenje hrvatskih ustavnih : smo : garancij — je za Hrvatsko življensko Navaden Človek, ki je čital „Edinost" vprašanje. | od 19. t. m., ne bi verjel, da je kaj takega Sestanek kralja Alfonza i n možno v moderni in pravni državi, da se mejo|tudi stališče nasproti zakonskemu načrtu ! F a 11 i e r e s a. Neki madridski list poroča, namreč šolski zakon tako prezira. In vendar; glede ustavnih garancij. 1 da se bo kralj Alfonz mudil en dan v Parizu,; vsaj tisti, ki je poklican, da čuva in izpol- Program ogrsko-hrvatske poslanske ia da bo imel razgovor s predsednikom Fal- Djuje zakon, ki bi mu moral biti zakon v podlago za vse njegovo delovanje —vsaj tist: zbornice. I lieresom. da konsolidirajo prisrčne odnošaje Iz Budimpešte poročajo, da bo imela me^ Francijo in Špansko. — „Correspon-poslanska zbornica svojo prihodnjo^ merito- i dencija" zatrjuje, da bo kralja spremljal rično sejo v torek dne 29. t. m. V isti bo pariz minister za unanje stvari, ki se sesta razpravljala naprej o indemnitetnih predlogah, g Pichonom, francoskim ministrom za unanje potem pa pridejo na vrsto ustavno-garancijske stVari, predloge. Ko reši zbornica te predmete, prične z debato o nagodbenih predlogah. pa stala ob potu. Ne samo ulice, ampak tudi pomoli, okna, strehe so bile polne naroda. Na oglu Nevskega prospekta in Sadove ulice je stal car Pavel 1. z malim spremstvom. Ko se je približala krsta, se je odkril in poklonil — in iz oči so mu kapale solze. Zapustivši sprevod se je povrnil tiho v svoj dvorec, bil jako žalosten ves dan, ni spal vso noč ter neprenehoma ponavljal: „škoda". Car je sprevidel, da je krivo ravnal, toda bilo je prepozno. Pogrebni sprevod je zavil v obzidje samostana Blagovješčenskega. Krsto so odnesli v gornjo samostansko cerkev. Pogrebnega govora ni bilo; dvorski pcci so zapeli 90. psalm. Žalost je stiskala srce prisotnim vsled besed božanstvenega pesnika. Vsi so jokali radi nenadomestljive izgube, ki je zadela Rusijo. To je bila prava žalost, splošna žalost; veliki ruski človek, ki je še pred nedavnim bliščal v svoji slavi, je ležal zdaj v krsti mrtev. Ko je bilo petje dovršeno, so odnesli krsto v grob. Suvorov je pokopan v doljnji Blagovje-ščenski cerkvi, zraven levega kora; na njegovi grobni ploči stoji nadpis : „Tukaj leži Suvorov". Ni dolg ta nadpis. ali v njem je primer, nauk in bojni |klic za vsakogar, ki mu bo braniti čast in slavo ruskega imena. (Konec). Madjarski oddelek v miniaterstvu vnanjih stvari. „Ogrski biro44 je zvedel od merodajne strani glede vstanovitve posebnega madjarskega oddelka v ministerstvu za vnanje stvari, da bi bilo povsem odveč, da se osnuje tako kompliciran aparat. Minister za vnanje stvari, baron Aehrenthal, pozval je sicer v minister-stvo vnanjih stvari ministerijalnega tajnika v višem dvornem maršalskem uradu, Karola Wolfa, ki je specijalist madjarskega prava. Wolf je zvršil pravne nauke na budimpeštan-skem vseučilišču, in je bil dlje časa v službi pri madjarskem ministerstvu za finance. V maršalskem uradu je bil madjarski referent. Dogodki na Hrvatskem. bi moral poznati zakon in ga tudi izpolnjevati ' v; In vendar ni bilo tako pod samovlado sestane gospoda S\vide. Kar je bilo povedano v „Edinosti", v članku „Se enkrat Stolz in Swida", je le gola resnica. Že to je žalostno, če na-\\ Demonstracije v Bolgarski.! vadni šolnik ne pozna zakona, ki se tiče Kakor poročajo iz Sofije, prirede jutri 27. t. njegovega delokroga. Kaj še le, če kak de-m., v predvečer sestanka narodnega sobranja, zelni šolski nadzornik, fcčegar bitstveno delo vsi sofijski meščani, ki pripadajo opozicijskim bazira le na zakonu, ne pozna, ali pa nočrj strankam, velike poulične demonstracije proti poznati zakona?! V tem je ali nasilje, ali p reakcijonarnemu postopanju sedanje bolgarske protekcijonizem. vlade. Enake demonstracije se bodo vršile S tem poslednjim se hočemo danei tudi po drugih bolgarskih mestih. baviti.da dokažemo svetu, kako nesposoben Novi nuncij v M o n a k o v e m. je bil mož, ki je skozi deset let oskrboval lz Monakovega poročajo, da je papež ime- mesto deželnega šolskega nadzornika. S tem noval nuncijem v Monakovem bivšega provin- je le začasno koristil stranki, ki se jej je cijala dominikancev. Avstrijca o. Andrej Friih- j pokoril do skrajnosti, ali končno jo je ie Avirtha. ; — blamirah Sijajno je namreč dokazal, da se *WVre takov režim daja vzdržavati le s paranjem V in kršenjem zakona ! Prejeli smo in objavljamo: Kakor je bil sedaj Adolt Endler oi. Tret-Rojan 24. X. 1907. i preziranju zakona imenovan voditeljem c. k. p. N.! deške šole na Lipskem trgu, istotako je bi. . T." .. . .Aj Zadnji čas opozarjajo me znanci, da je ! pred letom dnij Fritz P r iger brez vsacega Akcija proti odredbi ministra Andrassy-, Vaš časopis ponovno pisal o nekem „okoli-1 razpisa imenovan voditeljem c. k. deške šole ja glede napisov na Keki. 5anskem kaplanu", kateri daje prednost so- v Puli. In ravno istim načinom je tudi S t o 1 z Iz Budimpešte poroča]o, da je odredba c-ano. demokraški organizaciji pred „narodno"., postal voditeljem c. k. dekliške ljudske in ~ .. „ ^ sam teh člankov, ampak sem meščanske šole, ker ni miroval, dokler ni jih zvedel samo po drugih, mi ni možno; tedanjo gospo Stumpti spravil v pokoj, spuščati se v podrobnosti. ministra za notranje stvari grofa Andrassv-ja, da smejo biti napisi na Reki samo v madjarskem in italijanskem jeziku, provzročila med hrvatskimi delegati veliko ogorčenje. O tej stvari bo interpeliral delegat Supilo v eni prihodnjih sej državnega zbora. Italijanaška klika na Reki je namreč izposiovala pri ministerstvu, da se zamorejo na glavnem mestu stavljati samo madjarski in italijanski napisi, dočim je hrvatskim odredjeno podrejeno mesto in to z manjšimi črkami. Mnogo ljudi pa ne veruje vsega kar pišejo časopisi in torej bi lahko kdo mislil, da je vse zlagano o „okoličanskem kaplanu". Zatoraj 3i usojam tu javno izjaviti, da sem jaz oni okoličanski kaplan in da sem v resnici v zaupnem pogovoru z nekim Vsa ta imenovanja so se izvršila preži-raje zakon. Tako so se pri nas od dajala izpraznjena voditeljska mesta ! Popolnoma se je preziralo tudi člen XIX. drž. temeljnih zakonov, kajti nobeden teh gospodov ni zmožen deželnih jezikov. Imamo torej pred seboj tudi kršenje načela, ki se ga vpošteva v vseh druzih deželah. Za g. gospodom se „izrazil, da je boljša „socjalno- _ demokraška" organizacija, kakor pa narodna", Swida pa ni obstajalo to načelo, da-si 90 če ima poslednja namen ne toliko skrbeti za učenci, ki obiskujejo te zagode po veliki splošni materjalni in moralni blagor ljudstva, večini Slovenci in Italijani. Na vse pritožbe kakor pa v prvi vrsti rešiti razpadli liberali- roditeljev, ki niso mogli občevali z ravna- zem in gotovo falirano politiko moralnega teljem, sta gg. Svvida in Stolz gledala pre- podivjanja ljudi se smešenjem cerkve in vsega, zirljivo, s suvereno vsemogočnostjo. Bosna in nagodba med Avstrijo in Ogrsko. Neki dunajski list piše o tem sledeče : !Nagodba, sklenjena nedavno temu, nikakor! ^---j—----------*-----------i----------* • i -i ~ i c* i kl.« ine menja položaja obeh državnih polovic v kar je bilo našim pradedom skozi stoletja Vprašanje ie: kako je mogel Stolz tohko j okupiranih deželah. Tam bosta še nadalje i spoštljivo in sveto. vplivati na Swido. kako je mogel ta poslednja 1 mršili svojo „kulturno" misijo, o kteri podajajo' — Tnfeai nai « j ili atciiUi 'i"«'«" — —---------- V Trstu dne 26. oktobra 1906 »EDINOST« štev. 29* Stran 11T učiteljev, ptujcev, ne poznaiočih ne dežele, ne i;udi. ne jezikov ? ! Neki ugledni gospod nam je pripove-Joval, da so tu mogočno vplivale prijateljske razmere med obema rodbinama. Tako ie do- - zal g. Stolz od g. Swide kar je hotel. Prilike so ugodne in kdo ne bi pograbil po r-iih, osobito če je človek interesiran ?! Vprašamo pa: je-li človek, ki daja tako vplivati na-se. primeren za tako važno mesto, k-Likor je ono deželnega šolskega nadzornika ?? idimo pa se, da se je dajalo namestništvo :ako zavajati, mesto d-t bi se bilo odločno uprlo vsakemu imenovanju načinom, nasprotnim zakonom. Saj s tem trpi le ugled in •.vtoriteta oblastnij. Kako je n. pr. pal ugled ; amestništva pod znanim Kinaldinjem, ki je bil uvel pravi režim nespoštovanja zakonov i lasti glede enakopravnosti obeh narodnosti v deželi ? ! Ta zistera se je ohranjeval in nadaljeval •■:
  • or francoskega Sampanica, penečih dczerf-Tr'b itElijanakih in ovstro-ogrekih vin Bordeaux, Bu> eunder. renskih vin, Mo8ellft in Chianti. — R!:nc. Veljak, razna žganja ter poaebni pri.nni tropinovvi slivovec in brini6vec. — Izdelki 1. vrste, doSli i' dotičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrši. K?.. pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ir. franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Daje se na opće znanje, da će usmena javna jeftimba, glede davanja u zakup gradnje župnog- stana u Račjojvasi obdržavati u ovom općinskom uredu dne 7. novembra t. g. u Četvrtak izmedju 10 i 12 sati prije podne. Isklična cijena jest K 14926:80. Na- ^^——_ tjecatelji kod jeftimbe imadu prije započet- i ~ r ' ~ ka iste položiti vadijum od 5" , koja do- PatlCS S€ ]Z GOpiUl IIOVS KSVaniS stalac na io°0 u ime jamčevine nadopuniti imade. Nacrti, troškovnik i feftimbeni uvjeti mogu se uvidjeti za vrieme uredovnih sati u ovome uredu. Glavarstvo općine Buzet 17./10. 1907. Načelnik: F. FLEGO V. r. ,,R\ Giardini" Trg Giovanni Baffisfa 1/ico (kraj predora od Montuze) TRST EMILIO CAMUFFO- JS" m Veliko izbera mešanih Inu JOSIPA WEBER TRST — ulica Carlo Ghega štev. 4 Izvršujejo se tudi poštne pošiljatve. dobi se v :: sladčičarni rt> Trst S VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, vla delle Ombrelle St. 5 Guiđo e Ugo Coen 100.000 buteljk od Šampanjca za refoSk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šainpaujc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra in 1 in pol litra. I >amjane iz stekla opletene Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. +Glullo ReMersen+ TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 313 :: Kirurgrično orodje, ortopedlčni aparati. Moderci. umetne roke in noge, benflje, kilni pasi, elastični pasi in nogorice, eiektroterapeTtične priprave, aparati za ■ 1 ■■■ inhalacijo. - SKLADIŠČE potrebščin za kirnrgdon«. zdrav ljenja. Potrebščine Iz gumija ln neprodlrnegr" :::::::: blaga. :::::::: a I ZDRAVNIK D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (8rl* in nos] Delavci! Vpišite se v Nar. delavsko organizacijo. Tovarna pohištva m ulica delta Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. Katalogi načrti in proračuni £|g§r NA ZAHTEVO. UMETNI ZOBJE Ptomfefrartfa zobov. Izdiranje zobov brez vsake boiečiae v zobarskcsi Br. Čermak»g. J&dm TRST ulica dtita C« s trma itar. 13, 0. mtfst Dalmatia = Prva trgovinska družba = SESLIN & C TRST — Borzni trg 3 — TRST Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor; žganje, maraškin, vina (Opollo in proseški način) oljkino olje, ma-raSkc. mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem. med, borovje seme, kože. volna, steklina itd. itd. HKS* Iščejo se zastopniki. Pekarna in sladčičarna Vinko Skerk TRST. ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. Prodaja kruh vsake vrste avei trikrat na dan. Postrežba na dom. Specijaliteta kruha zdravega ter pripečencev iz Karlovih Varij. Bogata izbera sladSčic crema 3 la gla^e, milanskega kruha, hlebov, dezertnih bi5kotinov, najfinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondants, —---------Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah. I in vsakovratnih sladkarij DOBIVA SE V VSEH LSKARKAH. Hsj DOBIVA am v vsbh revmatizmu in protin - TEKOČINA GODINA K 2*9 is «4 4 sam tafatU ftftafc Mnm jSbJUnuMh s». 3Mai>]«ipiMaa.tataia* Si ran IV »EDINOST« štev. 24JG V Trsto. dne £6. oktobru 19 OTEL BALKAA 7B tsfc, stoktr. MOTIL ISA Lk Plesni odsek „Trž. Sokola" naznanja cenjenim bratom in prijateljem plesa, daje danes plesna vaja, na kateri se prične pouče vati ..Moravska beseda*. Prihodnja plesna vaja v četrtek ob na vadni uri. Nazdar! Vesti iz Goriška. x Ničev izgovor. Glasilo goriškega magistrata. goriške trgovske in obrtne zbornice, deželnega odbora goriškega ter par laških advokatov, „Corriere friulano", boleha že več let na naročniški jetiki. Da bi ozdravili to smrtonosno bolezen, poklicali so iz blažene Italije nekega dr. Pietra, ki naj bi kakor uredniški strokovnjak vstavil napredovanje jetike. To pa se mu ni posrečilo ; njegovo uredovanje je marveč povspešilo bolezen, tako, da se jo sedaj sme imenovati dirkajočo sušico. Ker je pa ta bolezen neozdravljiva, odtegnili so patroni lista vsako pomoč v podobi cvenka. Da bi list kakega popoludne ne zaspal na večno v Abrahamovem in Sarinem naročju, začel je te dni brcati na vse strani, da je državno pravdništvo prisiljeno obleči mu poailuo jopo z zaplembo. Drugega si pa bolnik ne želi, ker mu je tako dan izgovor, da umre rado volj no sam, ker ga avstrijska oblast odveč pveganja in mu izpcdjeda življen-sko nit dan |na dan. Tatvina na pošti v Nabrežinf. — Iz Nabrcžine smo prejeli: Kakor znano je bila dne 19. avgusta 1907 ukradena na pošti v Nabrežini (na postaji) veča svota denarja. Med drugimi sta bila osumljena tudi poštni sluga Jernej Oaharija in njegov brat Ivan. Uvedena je bila sodna preiskava, ki je trajala dva meseca. Sedaj pa je proti rečenima ustavljeno vsako sodno postopanje, ker je dokazano, da njiju ne zadevlje nikaka krivda. Na tem izidu je zadovoljno vse ljudstvo, ker je slugo Jerneja Caharija vsikdar poznalo kakor poštenega človeka. Razun tega je imelo ljudstvo do njega posebno sočutje, ker je glavar družine in ima dvojico malih otročičev. V tem pogledu je značilno, da je ljudstvo iz lastne volje zbiralo denarne prispevke v podporo družini v teh hudih trenotkih. x Goriško kmetijsko društvo se je preselilo z zaloga v dalačo grofa Attemsa na Korenj. Pribilo je nad glavni vhod svojo firmo, a ta je bila le par ur cela. Najeta mu-larija jo je pretrgala. Ker društvo išče zločince, javka čifutsko laško glasilo o preganjanju nedolžnih laških otročičev in se zgraža nad barbarsko surovostjo privandranih Slovencev, ki da za vsako malenkost kričijo po policiji. Po mnenju vseh razsodnih Goričanov brez razlike narodnosti, bi policija napravila vsem veliko dobroto, ako bi nadutemu, iz Italije privandranemu uredniku magistratovega organa pokazala pot preko črno-žoltih kolov, ker dela le zdražbo mej prebivalci in agitira za irredento. Njegovo prismojeno in odurno pisavo obsojajo sami Lahi ter se smejejo i jegovemu „neodrešenemu"4 modrovanju. Ker listu pomanikuje „nervus rerum", bo moral dr. Pietra gotovo prenesti v kratkem času svoja šila in kopita preko meje. Htgijenični migljaji. O izpadanju las se je dosti pisalo in mnogo sredstev se je že poskusilo, ali skoraj vsa brezuspešno. Najbolje sredstvo je čisto držanje istih, pa bodi si da so preveč mastni ali pa presuhi. Med najboljša sredstva spada voda „Kinina Salus" katera ne sumo da ne dopušča da lasje izpadajo. ampak še povspešuje raščo istih, in zatorej jo vsem toplo priporočamo. Dr. X. VnrnHoiolniri zgotovljenih oblek in blaga pruuajdmici 7A mo^ke obleke Ivan S i m i e Trat, ulica Barriera 32 v hiii lekarne Pic-ciola, sprejmejo f»e sedaj naroČila za mo>ke obleke in drugo potrebno za bližnje praznike Vsih Svetih in Božič proti narneunu in plačilu na obroke. 1349 Samo pristni Mačkov Kajser Borax, prah za kožo, ne obstoji z rastlinskih | snovi, ter se mu lahko pripisuje veliko prednost pred drugimi takimi izdelki. { Mačkov Kaiser B o r a x zabranjuje! vsled svoje hladilne lastnosti in posebnih pri-stavkov vsako vnetje in spuščaj kože: radi tega rabijo ga posebno rade babice kot najboljši prašek za otroke. Priporočljiv je tudi Mačkov Kaiser B o r a x za osebe z nežno kožo in kakor j sredstvo proti potenju nog. Na to novost1 posebno opozarjamo svoje cenj. čitatelje. Hi ALi OGL.1SŽ: Ugodna prilika. jev, elegantnih z lahkim tekom, bivanje precizno, uporabljivi za vsako delo. gld. 32. — Kupljeni so bili na dražbi. Trst, ulica ti. Caterina dvt rišče. skladišče 1 a. i:>47 P|qah z lepo in urno pisavo, sd sprejme v no-• iOcil tarsko pisavo na deželi. Naslov pove In-seratni oddelek Edinosti. 1358 Franc Nkok tapecirar Trst, ulica Giovaniii Boivurcin Melme Mo taoBcirsRo flelo kakor posteljni vzmet, žimnice, zavese — | — | — i CENE ZMERNE. | — | — Prodajalna jestuin Ulica fndustria 653 (vogal ut. Vespuci) TRST Svežo blago. — Poštena cona. "^t&fž i Mali ogifiai račnnajo se po 3 ! mastnotiHirane besede n-4 tcč. Najmanja pristojbina -- • PlaCa de takoj. stov beae-io: ^ni o en krut 40 stotin h Hočete Imeti svež Kruh cel dan ? služite se v pekarni JOSIPA VATOVEG ulica Seite fontane št. 834, Trst. mmm Successori Antonio f 'ainsa CENTRALA: PODRUŽNICA Ul. Lazzaretto vecohlo 15 Ul Golši 1 Velika skladišča vina str-ko in dalmatinsko vino, domače olji?./srnr -> :: :: dezertca vina. šampanjec :: :: Prosto na dom. Skladišča v odda iz Istre. Podgrad v Istri. Čuje se, da je imenovan k c. kr. sodniji v Podgrad neki Italijan prve vrste, avskultant Vinci, kateri je znan v Gorici po neki protislovenski pesmi. Ne. takih ljudi ne potrebujemo v Podgrad u, da bi kakor tujerodni norce brili iz našega poštenega slovenskega ljudstva in opozarjamo na ta slučaj naše gg. poslance, da dobi to mesto kak Slovenec ali Hrvat. Italijan Vinci pa naj gre v kak italijanski Kraj, kjer bo bolj na svojem mestu. Razpisana služba. Pri c. kr. kaznilnici v Kopru je izpraznjena služba adjunkta v XI, činovnem razredu. Vesti iz Kranjske. Šest kilogramov težko repo je pridelal posestnik Janez Beravs je Predtrga pri Radovljici. 25-letnico župnikovanja je obhajal v četrtek \ Vipavi /upnik-dekan in častni kanonik g. Matija Erjavec. Državni poslanec g. Ivan Hribar je daroval, kakor smo že javili, del svojih poslanskih dijet v dobrodelne svrhe, in sicer 60U K ..Radogoju"4, J400 K ubožnim meščanom, -U0 K pa v vzgojevalne namene. Razne vesti. Poroka grofa Szechenya z mis Gladvy Vanderbiltovo bo dne 4. novembra v New-•Torku. Košutovo zdravje. Iz Budimpešte poročajo. da se je zdravstveno stanje Košutovo zboljšalo. Dunajski župan dr. Lueger je praznoval v četrtek svoj ti3-letni rojstni dan. Velika inBoIvenca v Vukovaru. J z Vukovara poročajo : Veleposestnik Radivoj A. Paunovic, ki poseduje 3000 oralov zemlje, prišel je v linančne zadrege, ker so mu od-ka::ane hipoteke v znesku 600.000 kron. Njegovi dolgovi znašajo 6 milijonov kron. Njegovo stanje je aktivno, zato bodo vsi upniki poplačeni. ——— Snsk** 1 "" '" l^motnualpom 9e u1Judno priporočam za l\IIIC5l(JVClltsdll odjemanje mojih za najbolje spoznanih oralov in drugih potrebščin. ZIVIC i dri. Trst, ulica Commerciale 2. 1366 Sadjerejci! — Sadno drevje sadite v jeseni, De spomladi. Mnogo tisoč cepljenih jablan, hrušk in češenj po nizki ceni proda sadjarsko društvo v Kihembergu. 1367 BRUNO BILK Komisijski urad TRST ul. Chiozza 4. I. < astiin se naznaniti, da sfn odj :. -•li-če izključno dalmatinskih izdelkov. Vlahov. Gorjupi Krka, Vino, žganje Mart skin, Olje, Sardine itd. Sprejemam vsako naročilo za >v odvoz gorimenovanih izdelkov, po i : ugodnejimi pogoji. V nadi, da me si. občinstvo peča zahvaljujem »e v naprej ttr bilje - m Udani BRUNO EILIC Esposito & Bassa ulica San Antonfo I. Trgovina manifaktumega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke n« prodajalna jestvin s pekarno do-bro vpeljano. Naslov pove Inae-ratni oddelek Edinosti. 1363 ' Proda fina namizna v vsaki množini po gld 8 do 14 za 100 kilogr. iz kolodvora Litija razpošilja Poštna korbica 5 kg. franco gld. 1*20. vpisana zadruga z omejenim jarrsfvom. 2T ^ R Radi svoje krepčilne lastnosti in izvrstnega okusa stavlja distiliran izdelek 0 V in aro d' lstria # specijaliteta ollitovane tovarne lileiie? g. b. petrali & co. vRovinju vse do sedaj znane enake izdelke v ozadje. Podružnica prodaje na debelo: TRST, ulica A que št, 20, pritličje ek J • I' Patrizio Pittaro ^ Giovanni Bianchi Avtorizovana delalnica za električne napeljave T&ST, Largo Santorio Santorlo št. 5 v začetku ulice Farneto Napeljava elektr. zvoncev, brzolavov, telefonov [In strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. aC Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. db V lastni hiši, Gosposka ulica št. t I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun postne hranilnice štev. 837.3! 5 --------- Vsled sklepa skupne seje n ič< in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : Hranilne vloge se obrestujejo po 4 > Stalne vloge od 10.000 kron dal;e z od. vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni d:r plačuje pos. sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega? Posojila dajejo zadružnikom na vknjižb-' po 5V»°/o» na varščino ali zastave in n . menjice po 6°/0. Glavni deleži obrestujeio se konc- m. leta po 5Vskostanje 31. decembra 1906. : Zadru.:).'' 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790'— kron — Hranilne vloge: 2) 1,675.18882. — ^ ' aojila : 3) 1,617.190 37. — Reservni zaklan 82.382'63. — Vrednost hiš: 112.265 23— Priporoča se Gostilna „Nuova Abbondanza Trst — ulica Giosue Carducci štev. 20—22 — Trst Kuhinja italijanska in nemška. Vina 111 pivo I. vrste. Sobana za biljard, dvorane za klube in društva. Postrežba točna. — Cene zmerne. Lastnik ANTON SILVESTRI. ^stecfcstecte^dfc^ ^^ /cofe FILIP IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omi^u v ulici Valdirivo it. 17 (Telefon 14 05 kateri prodaja na malo in veliko. — N:ul--tlje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne .A.'iMdria ulica >'aova št. 11 in „Al fratell daimati.. ulici-Zudecche št. 8. v katerih toči svoja vina i vr-te CREMA MARŠALA DEPAUL PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanic, Trst =- ulica della Guardia štev. 24 ===== Prodaja : 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji. PODRUŽNICA: ulica Pozzo št. 2 (vogal della Guardia; ========= BOGATA ZALOGA JESTVIN. = Vino-liker bolj redilno. nego alkoholi. u». ISEI msfsfs^sisf^sfsfsfsfsfsfsfsfsf i & i & v pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stopimi*, Trst ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe gj Pnn.;M d /av ulino Frtu» ^ ©i 3) Caprin št. 9 (ex ulica Erta) najde se veliko izbero sladćic in vsak dan svežih Sf g higijenKnih biškotov. m (s m prepečenu (biškoti) za indije, € kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon 1464. I Umetni |otograJični atelje pri s v. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost|lokalov,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsaiatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In Jih Izvršuj« bi dom« ali zunaj mesta. J