GRADBENI VESTNIH LETO XII MAREC 1963 ŠTEVILKA 2 riMuaaurm Z R M K — OSREDNJI ZAVOD ZA RAZISKAVO GRADBENIH MATERIALOV IN KONSTRUKCIJ V S E O I III A Ing. I. M ajdič: Metode d im enzioniranja vozišč . . A. G rim šičar: Inženirsko geološki problem i pri g r a d n j i ............................................................................ P ersonalne vesti. In M emoriam. Ing. F ranc Živec . G ospodarsko-pravna v p rašan ja — Republiški zakon o graditv i investicijskih o b je k to v ......................... — Predpisi za organizacije, ki izdelujejo inve­ sticijsko tehnično d o k u m e n ta c ijo ......................... — Inform acija o organizaciji in delu gospodar­ ske zbornice SRS in n jen ih o rg a n o v .................... Iz naših laboratorijev M etoda m erjen ja vlage v zidu brez porušitve z i d u ................................................................................. 50 J. M ajdič: M ethods of pavem ent dimensioning A. Grim šičar: Technical — geological problem s 60 in road construction 64 65 67 70 71 U red n išk i o d b o r: ing . Ja n k o B le iw eis , ing . L ojze B len k u š , ing . V lad im ir Č adež, ing . M a rja n F e r ja n , a rh . V ekoslav Ja k o p ič , ing . H ugo K eržan , ing . M aks M egušar, B ogdan M elihar, Z v one N an u t, Bogo P ečan , ing . B o ris P ip an , ing. M a rja n P re ze lj, D rag an Raič, F ra n e R u p re t, ing . L ju d e v it S k a b e rn e , ing. a rh . M arko Š la jm e r, ing . V lado Š ram el. O dgovorni u re d n ik ing . S ergej B ubnov R ev ijo iz d a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in teh n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek . ra č u n p ri K o m u n a ln i b a n k i 600-14-608-109. T isk a t isk a rn a »Toneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno. L e tn a n a ro č n in a za n e č la n e 10.000 d in a rje v . U red n iš tv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rja v č e v a 15. VESTNIH ŠT. 3 - LETO XII - 1963 Hitro naraščajoči promet na naših cestah — zlasti še z ozirom na vedno večje število težjih vozil — je povzročil prekomerno obremenitev vo­ zišč, k i so bila v glavnem projektirana in dim en­ zionirana za lahek promet. Podobni problemi so se pojavljali tud i o inozemstvu, vendar so tam vzporedno z naraščanjem prometa iskali ustreznih rešitev, tako v pogledu dim enzioniranja cest, kot tudi v pogledu obrabnih slojev na njih. Zahodne države .so bile pred leti glede vsega tega o ugod­ nejšem položaju, ker je tam promet naraščal manj sunkovito kot pri nas. Tako se je zgodilo, da smo se znašli z raz­ meroma slabimi cestami pod težkim prometom. Posledica so poškodbe širšega značaja, k i se ve­ čajo od leta do leta in so zlasti aku tne po vsaki zim ski periodi. Take razmere nas tirajo v nujnost, da se uporabijo ustreznejše rešitve za utrditev cestišč. To se je prvič izvedlo pri gradnji avto ceste Ljubljana— Zagreb in pri rekonstrukciji ceste čez Trojane. O bnašanje teh dveh naših cestišč je smatrati kot primerno, čeprav obstajajo tudi tu še pom anjkljivosti tako v izvedbi, kot p ri vzdrže­ vanju. Glede na kritično stanje na naših cestah po letošnji hudi zim i je uredništvo »Gradbenega vest­ nika« smatralo za potrebno, da našim strokovnja­ kom za ceste kar najhitreje posreduje čimveč strokovne snovi s področja gradnje in vzdrževa­ nja cest, ki bi jo lahko uporabili pri izvrševanju praktičn ih nalog že v teku te pomladi. Zato zajem ata številki 3 in 4 »Gradbenega vestnika« predvsem problematiko naših cest. V strokovnih člankih teh številk so obdelana najaktualnejša vprašanja, k i so bila obravnavana na sim poziju za ceste, k i ga je organiziral Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, sporazumno s Skupnostjo cestnih pod jetij L R S februarja letos. Ta vprašanja so podana predvsem s stališča opa­ zovanj in praktičnih izkušen j na naših cestiščih, ki jih bo treba seveda še sistem atsko dopolnili in okrepiti, da bi na ta način zbrali obširno do­ kum entarno gradivo, k i bo lahko služilo kot osno­ va za nadaljnje presojanje in iskanje najustrez­ nejših ukrepov. V številkah 3 in 4 »Gradbenega vestnika« objavljeni članki predstavlja jo le m anjši del gradiva s sim pozija o cestah. Ostalo gradivo bo objavljeno bodisi v kasnejših številkah »Grad­ benega vestn ika«, bodisi separatno. U redništvo »Gradbenega vestnika« smatra, da je grupiranje ene vrste snovi v eni ali pa celo v dveh zaporednih številkah utemeljeno, ker bo revija sedaj izhajala mesečno in bo tako na raz­ polago dovolj možnosti, da v posameznih števil­ kah v letu zajamemo vsa važnejša vprašanja z raznih področij gradbeništva. V prihodnjih številkah bo obravnavana aktu- edna tem atika gradbene mehanizacije, stanovanj­ ske izgradnje, prednapetega betona, hidrotehnike in drugih področij gradbeništva. N ekatere številke bodo tako kot doslej tud i splošnega ali regional­ nega značaja. Vsaka izm ed teh štev ilk bo poleg strokovnih problemov vsebovala tud i različne teme splošnega pomena, s čimer bodo vse številke našega lista ne glede na specifičnost strokovne problematike aktualne za slehernega gradbenika. U redniški odbor Metode dimenzioniranja vozišč DK 625.75 : 744.4 Videz in uporabnost ceste sta v veliki m eri do­ ločena z voziščem. Zato je nekoliko nerazumljivo, da je v zadnjih desetletjih p ri p ro jek tiran ju cest z naraščajočim težjim in hitrejšim prometom p red ­ vsem napredovalo štud iran je tras s čimbolj teko­ čim potekom, položitev v teren s čim boljšo p ri­ lagoditvijo, in oblikovanje raznih objektov na cesti, izboljšanje vozišča in nosilnih slojev pod njim pa je v znatnem zaostanku. Zaradi tega je nujno moralo p riti ne samo pri nas, ampak tudi v drugih evropskih državah do vedno večjih poškodb na voziščih, ki se z običajnim vzdrževanjem niso dale več zadovoljivo odpravljati. Vzporedno s tem po­ javom so se potem po svetu pričela obširna stro­ kovno tehnična raziskovanja, ki hočejo najti za stalno naraščajoči in vedno težji ter h itrejši pro­ met ustrezno vozišče. Z drugo besedo: pričelo se je tem eljitejše delo na dim enzioniranju tj. na določa­ nju debeline ne samo vozišča, ampak celotnega zgornjega ustroja. Ta prizadevanja so mnogo bolj uspela p ri be­ tonskih ali togih voziščih, pač zaradi lažje določi­ tve vseh vplivov sil ali napetosti, ki nastajajo na betonski plošči in pod njo, medtem ko p ri asfalt­ nih ali tako im enovanih gibkih voziščih do danes še nimamo kolikor toliko ustaljene in precizne me­ tode dim enzioniranja zgornjega ustroja. To je p rav­ zaprav opravičljivo, saj so se tudi načini izvedbe posameznih slojev zgornjega ustro ja v teku zadnjih deset let bistveno izprem enili te r nimamo dovolj iz­ kušenj, kako se posamezne plasti in vozišče obnesejo pod več le t trajajočo prom etno obremenitvijo. P red­ vsem ovirajo dokončno določitev glede dimenzio­ n iran ja vozišč nerazčiščeni problemi glede m aksi­ m alne obrem enitve tj. teže in števila vozil, glede modulov deform acije posameznih m aterialov ozi­ rom a slojev, glede uporabe drobljenca na eni in proda na drugi strani. Iz zgoraj navedenih razlogov je razumljivo, da je število metod dim enzioniranja gibkih vozišč za­ enkrat še zelo veliko in da posamezne metode upo­ števajo različne predpostavke in poenostavitve, ker je problem prenosa sil zlasti pri večslojnih sistemih precej kom pliciran in pri raznih m aterialih, iz ka­ terih so sestavljeni sloji zgornjega ustroja, zelo različen. Dobra in ustrezna cestna u trd itev tj. u trd itev vozišča in skupno z njim vsega zgornjega ustroja m ora biti tako zgrajena in dimenzionirana, da pri upoštevanju pričakovanega prometa, klim atskih vplivov in nosilnosti terena ne nastanejo izpre- membe, ki bi vplivale na njen namen. Iz ekonom­ skih razlogov je debelina cestne u trd itve tako do­ ločena, da v predvidenem časovnem razdobju še ne nastanejo poškodbe, ki bi ovirale promet. Naloga dim enzioniranja vozišč je v tem, da za vsako novo gradnjo ugotovi to mejo, pri čemer pa m ora da- ING. JO ŽE M A JD IČ Z avod za ra z isk a v o m a te r ia la in k o n s tru k c ij , L ju b lja n a ja ti tudi možnost postopne ojačitve vozišča pri bo­ doči, naraščajoči prom etni obremenitvi. Vsako nezadostno dim enzioniranje vozišča — prav tako kot slaba izvedba — hitro povzroči ne- ravnosti v vzdolžni in prečni sm eri in s tem raz- pokanje vozišča. Problem dimenzioniranja, zlasti pri gibkih vo­ ziščih, ki so mnogo bolj občutljiva za zunanje vpli­ ve, bi lahko obravnavali po naslednjih točkah: 1. izračun kolesne obremenitve in pogostnosti te obremenitve; 2. preiskava nosilnosti spodnjega ustroja in vpliva klime na nosilnost; 3. preiskava tehnoloških lastnosti m aterialov za zgornji ustroj, in 4. zasnova celotne konstrukcije in dimenzio­ n iranje debeline zgornjega ustro ja skupno ali pa po posameznih slojih. Osnova za izračun kolesne obremenitve in po­ gostnosti te obremenitve je štetje prom eta, vendar v posebej prire jen i obliki. Znano je namreč, da za pravilno dim enzioniranje vozišča ne zadošča samo upoštevanje statične obtežbe vozišča pri največji in najneugodnejši vozni obremenitvi, temveč gre tudi za dinam ične vplive in periodično ponavljanje obremenitev. Ponavljajoča se obtežba povzroča stalno povećavanje plastičnih deformacij v vozišču in v podlagi. Z vozno hitrostjo naraščajoči dina­ mični vplivi imajo isti učinek. Oba pojava pa po­ vzročata u tru jenost m ateriala. Številni poskusi so pokazali, da npr. povzroči vozilo s kolesno obreme­ nitvijo 2,25 t p ri 105.000 prehodih enake poškodbe kot vozilo s 4,09 t p ri 6500 prehodih, ali vozilo s 5,45 t pri 1000 prehodih. Tako so bili določeni ekvi­ valentni faktorji, s katerim i moramo množiti šte­ vilo posameznih vrst vozil, da dobimo podatek za izračun potrebnih dimenzij vozišča. Ekvivalentni faktor znaša p ri vozilu s kolesno obremenitvijo 500 kg 0,1, p ri vozilu z 2250 kg 1,0 in pri vozilu s 5400 kg 128,0. Možni so pa tudi še drugi načini računanja pogostnosti obremenitve, npr. s prom etnim in­ deksom. K valiteta cestne podlage oziroma spod­ njega ustro ja je dana s trdnostnim i in deform acij­ skimi lastnostm i te r z odpornostjo proti dinamič­ nim vplivom. To kvaliteto lahko določimo pred­ vsem s preiskavo stisljivosti, deleža trajne defor­ macije p ri ponavljajoči se obremenitvi, odpornosti proti strigu in dušenja pri dinamični obremenitvi. Preiskave na terenu in v laboratoriju nam dajo razne module in faktorje, ki pa niso neke kon­ stantne veličine. Metode za te preiskave so splošno znane in jih ne bi podrobneje obravnavali (CBR, preizkus s ploščo, triaksialni preizkus). Ker se lastnosti m aterialov v spodnjem ustro­ ju, pa tudi v spodnjih plasteh zgornjega ustroja menjajo, predvsem zaradi hidroloških in klim at­ skih vplivov, je važno, da pri dim enzioniranju upo- števamo najneugodnejšo letno dobo — spomladan­ sko dobo odtajan j a — in tej ustrezno takratno prometno obremenitev. S poskusi je dognano, da v periodi odtajanja pade nosilnost terena za 55 %>. K valiteta m aterialov za zgornji ustroj se do­ loča z enakimi postopki kot za spodnji ustroj. Važ­ ne pa so tudi lastnosti krčenja, nabrekanja in te r­ mične vrednosti m aterialov, ki jih je treba pri dim enzioniranju upoštevati. P re d e n p re id e m o n a p o sam ezn e m e to d e d im en ­ z io n ira n ja , b i v k ra tk e m p o d a li p ren o s ob težbe od p o v rš in e vozišča do n o siln eg a te re n a skozi zg o rn ji in sp o d n ji u s tro j ceste. K er je obremenitev kontaktne ploskve med pnevm atiko vozila in voziščem znatna zaradi njene razmeroma m ajhne površine, je razumljivo, da osnovni teren ne more prevzeti direktne obreme­ nitve, ker bi bilo takoj prekoračeno njegovo pla­ stično območje. Zato vgrajujem o nad osnovnim terenom, pa tudi nad planumom spodnjega ustroja cestišča tako imenovani nosilni sloj, ki je pri manj obremenjenih cestah lahko enoslojen, p ri bolj obre­ m enjenih pa je zaradi večje debeline večslojen. V takih prim erih govorimo o zgornjem in spodnjem nosilnem sloju. Te vrste nosilni sloj ima zaradi iz­ branega m ateriala boljšo trdnost in odpornost kot osnovni teren te r prenaša kolesno obtežbo na bi­ stveno večjo površino spodnjega ustroja ali osnov­ nega terena. Čim večja je ta površina — kar je v direktni odvisnosti od deformacijskega modula, debeline nosilnega sloja in velikosti kontaktne plo­ skve — tem večje obremenitve lahko prenese spod­ nji ustroj oziroma osnovni teren. P ri tem posredo­ vanju prenosa obtežbe pa je sam m aterial nosilnega sloja prav tako podvržen oblikovnim spremembam. P ri tem nastale napetosti je treba določiti in to je ena izmed bistvenih nalog dim enzioniranja. Pri togih voziščih, ki lahko prevzam ejo tudi natezne sile, se pod vplivom brem ena ne upogne nosilna plošča samo v območju kontaktne ploskve, ampak v znatno večjem obsegu. Zato je za dimenzionira­ nje togih vozišč zelo važna natezna napetost v osi obremenitve na spodnji stran i plošče. Sloji drob- ljenca oziroma proda ne morejo n iti v kom prim ira­ nem stanju prevzeti nikakršne natezne obremeni­ tve, medtem ko gibka (plastična) vozišča prenašajo obremenitve, vendar ne v takem obsegu kot toga, ker je njihova zmožnost razdelitve brem ena od­ visna od pomične trdnosti. Za izračun potrebne debeline zgornjega ustroja nam je na razpolago precejšnje število postopkov, ki pa niso vsi enako točni in zanesljivi. Problem dim enzioniranja vozišč ni kot pri večini drugih inženirsko tehničnih izračunov odvisen od m ajh­ nega števila konkretnih, am pak od množice zelo težko dojem ljivih kom pleksnih faktorjev, najsi bo to zajetje vseh vplivov velikosti in načina obtežbe, ali pa vseh lastnosti osnovnega terena. Zaradi tega tudi ni enotnosti v posameznih postopkih dimenzio­ niranja. Za samo dim enzioniranje je potrebno do­ dobra poznati nosilnost osnovnega terena, mnogo drugih faktorjev pa je treba suponirati. . Vse do sedaj znane postopke dim enzioniranja lahko razdelimo v tri glavne skupine in sicer: — izkustveni (empirični), — izkustveno-teoretični in — teoretični. V prvo skupino spadajo čisto izkustveni oziro­ ma preizkusni postopki, ki uporabljajo za dim en­ zioniranje rezultate nosilnosti (preizkusi z obtežil- nim batom ali ploščo) ali pa klasifikacijo tal. P rav tako spadajo sem postopki, ko lahko z znanimi po­ datki že na obstoječih cestah določimo debelino zgornjega ustroja. S postopki te skupine ugotav­ ljamo v prvi vrsti debelino zgornjega ustroja p la­ stičnih (gibkih) vozišč. V tu jin i in tudi pri nas naj­ več uporabljamo metodo CBR in metodo grupnih indeksov, čeprav nista dovolj natančni za dim en­ zioniranje današnjih dragih vozišč. S tema meto­ dama lahko izračunamo skupno debelino zgornjega ustroja, ne pa tudi posameznih slojev, ki ga se­ stavljajo. Druga skupina postopkov za dim enzioniranje je tudi empirične narave, a je kom binirana s teore­ tičnimi izsledki. Te metode uporabljajo terenske in laboratorijske podatke, med. drugim strižno trd ­ nost m aterialov in module podajnosti, dobljene pri ploščnih preizkusih, za določitev trdnostnih in na­ petostnih deformacijskih lastnosti terena in v cest­ no telo vgrajenih posameznih slojev. Med najbolj znanimi postopki te skupine je metoda »Glossop«, ki sloni na Terzaghijevi in Prandtlovi teoriji nosil­ nosti, in metodi »Kansas« in »Wyoming«, ki s po­ sebnimi koeficienti upoštevata pogostnost prom eta in množino letnih padavin. V to skupino bi tudi lahko uvrstili rusko metodo Ivanova in B irulje, po kateri še najlaže dimenzioniramo večslojne zgornje ustroje. Dobra stran te metode je, da lahko izbere­ mo oziroma določimo posamezne sloje tako, da se nosilnost in odpornost posameznih slojev zm anj­ šujeta v odvisnosti od pojem anja napetosti. V tretjo skupino so uvrščeni postopki, ki so popolnoma teoretičnega značaja, ker na podlagi m atem atičnih izračunov določajo napetosti in de­ formacije v zgornjem kakor tudi v spodnjem ustro­ ju. P ri tem upoštevajo idealizirano stanje, ki se na terenu oziroma v praksi redkokdaj pokaže. Ker je za take m atem atične izračune najprim ernejši m a­ terial beton, se te metode največ uporabljajo za dim enzioniranje togih betonskih vozišč. N ajstarejša je metoda »Westergaard«. Osnovo današnjem u di­ m enzioniranju dvoslojnih in večslojnih sistemov vozišč pa daje Burm istrova teorija, ki računsko določa napetosti in deform acije posameznih slojev. Poleg teh dveh sta zelo znani še metodi »Picket in Ray« te r »Wilson in Williams«, ki jo lahko označi­ mo kot najnaprednejšo, ker ne upošteva samo upo- gibnih napetosti na spodnji stran i betonske plošče, ampak še predpostavko, da prelom oziroma poruše- nje nosilnega sloja ne nastane ob prekoračeni na­ petosti v plošči, ampak tudi zaradi plastičnega ob­ močja v podlagi. Grafičen prikaz tega postopka daje vrednosti tudi za nosilnost terena. Poleg tega pa je z omejitvami uporaben še za gibka vozišča. I. CBR (California Bearing Ratio) Za določitev nosilnosti osnovnega terena upo­ rabimo obrem enitveni preizkus, ki pa seveda vpliva na preizkušena tla čisto drugače kot je to v praksi pod prometno obtežbo. Poleg tega ne dobimo s p re­ izkusom neposrednih lastnosti terena, ampak, kot je že iz označbe razvidno, le prim erjavo nosilnosti, ker pri preizkusu dobljeni odpor tal proti vtisnje- nju obtežilnega bata prim erjam o s standardno k ri­ vuljo usedkov. CBR vrednost = P X 100, k jer je: ps > j j p = specifična obrem enitev preizkušanih tal, ps = standardna obrem enitev (70 kg/cm2). Ta metoda je bila večkrat izpopolnjena, ker je raziskava vzrokov poškodb ha voziščih ugotovila, da pri dim enzioniranju ni važna samo nosilnost terena, ampak tudi debelina zgornjega ustro ja in jakost kolesnih obtežb. Tako danes uporabljam o pri dim enzioniranju po tej metodi diagram (sl. 1), obremenitvi s ploščo zaradi prekoračene strižne trdnosti in z odporom proti stisnjenju tal. Ploščni preizkus p ri dim enzioniranju uporablja kot osnovo predvsem drugi kriterij. Z njim določimo deform a­ cijske module Me: A p M,. = j s ■ D, k jer je A p = specifična obremenitev, A s = usedek, D = prem er plošče posameznih plasti. Glavna razlika med metodo CBR in ploščnim preizkusom je v tem, da je pri prvi deform acija časovno predpisana in je sila, ki jo povzroči, m erjena, m edtem ko je pri ploščnem pre­ izkusu obtežba neodvisna in sprem enljiva veličina te r se deform acija šele določi. Mislimo, da je pri nas določanje deformacijskega modula na podlagi ploščnega preizkusa primernejše. III. Preizkus z normiranim stožcem (metoda »North Dakota«) cm ki ima na abscisi vrednosti CBR, na ordinati debe­ line zgornjega ustroja, medtem ko je različna ko­ lesna obremenitev upoštevana z ustreznim i k ri­ vuljami. Kot rečeno, je metoda CBR pom ankljiva v tem, da je preizkus nosilnosti tal preveč idealiziran, po­ leg tega pa je problem atično, kakšno stanje tal glede vlažnosti naj vzamemo kot osnovo. Vemo, da se vlažnost terena z letno dobo spreminja, po drugi strani pa je neekonomično, upoštevati pri dim en­ zioniranju najbolj neugoden primer. II. Ploščni preizkus Tudi s ploščnim preizkusom določamo mero od­ pora tal proti stisnjenju. Nosilnost tal je določena z odporom proti stranskem u iztisnjen ju tal pri Preizkus je podoben metodi CBR, vendar s to razliko, da p ri dimenzioniranju neposredno upo­ rabimo silo, ki je potrebna za ugrezanje stožca, ker je ta sila v odvisnosti z debelino zgornjega ustroja. Postopek je sicer enostaven, vendar se pri nas sploh ne uporablja, ker je še manj natančen kot CBR in ga omenjamo samo zaradi pregleda metod. Dimenzioniramo po enačbi: 72,2 b 0,388’ kjer je d = debelina zgornjega ustroja, b = sila, ki povzroči vgrezanje stožca (kg/cm2). IV. Metoda grupnih indeksov Za uvrstitev posameznih tal v razrede je poleg zrnavosti upoštevana tudi meja tečenja in število plastičnosti. Steel je pri tem uvedel tako imeno­ vano grupno število oziroma indeks Gi = 0,2 a + 0,5 a X c + b X d, če je n procent udeležbe zrn, m anjših od 0,074 mm, pomeni: a = n — 35 v m ejah 35 < n < 75 tj. 0 < a < 40 b = n — 15 v m ejah 15 < n < 55 tj. 0 < b < 40 c = wf — 0,4 v m ejah 0,4 < wf < 0,6 tj. 0 < c < < 2 0 wf = m eja tečenja d = wfa = 0,1 v m ejah 0,1 < wf:l < 0,3 tj. 0 < d < < 0,2 wfa = število plastičnosti. Dimenzioniramo na podlagi diagram a (sl. 2), v katerem so na abscisi grupni indeksi, na ordi­ nati debeline zgornjega ustroja, različna pogost- Cm GRUPNO ŠTEVILO S l. 2 nost vozil pa je upoštevana z ustreznim i krivuljam i v diagramu. Pom anjkljivost metode je v tem, da upošteva samo zrnavost m ateriala in ne omogoča uporabe istih diagramov za gibka in toga vozišča. P ri dimenzioniranju dobimo večje debeline kot pri metodi CBR, poleg tega je upoštevana tudi pogost­ nost prometa. V. Razne metode klasifikacije tal Razen omenjenih izkustvenih postopkov obsta­ jajo še druge metode klasifikacije tal kot so kla­ sifikacije »Public Roads Administration«, »Civil Aeronautics Administration«, »Air Transport Asso­ ciation of America«, Casagrandejeva klasifikacija in McDowellova klasifikacija, ki pa jih v tem okviru ne bomo opisovali. VI. Metoda »Colorado« P ri tej metodi dimenzioniramo zgornji ustroj na podlagi svoj štev tal, ki jih izrazimo z grupnim indeksom, dalje na podlagi globine prodiranja m ra­ za, splošnih geoloških razm er in predvidene pro­ m etne obremenitve. Za vsakega od teh vplivov imamo v tabelah koeficiente, ki jih nato sešteje­ mo in iz diagram a (sl. 3), k je r imamo na abscisi grupne indekse, na ordinati debelino zgornjega ustroja, seštevek koeficientov pa je upoštevan s krivuljam i A — E v diagram u, določimo debelino zgornjega ustroja. Ta metoda je izboljšana metoda grupnih indeksov, ker so1 p ri dim enzioniranju upo­ števane še klim atske razmere. VII. Metoda »Wyoming« Upošteva letne padavine, oddaljenost gladine podtalne vode, zm rznjenje tal, splošne razmere, prom etno obtežbo in lastnosti tal, podane z vred­ nostmi CBR. Kot p ri metodi »Colorado« imamo za posamezne vplive izračunane koeficiente, ki jih seštejemo in po diagram u (sl. 4) določimo ustrezno debelino zgornjega ustroja. DE BE UNA ZG. USTROJA Sl. 4 VIII. Metoda na podlagi strižne trdnosti To je na pol em pirična metoda, ki je delno iz­ delana na teoretični osnovi. Mnoge metode te vrste izhajajo iz teorije homogenega elastično izotrop- nega polprostora in predpostavljajo, da tvorijo osnovni teren, spodnji in zgornji ustroj enotno telo. P ri tem uporabljajo Boussinesquove enačbe za iz­ račun napetosti in deformacij za vsako točko v ela- stično-izotropnem polprostoru, zaradi pravokotno na površino delujoče obremenitve. M aksimalne strižne napetosti se pojavljajo v globini 0,71 a pod površino vozišča (a = polmer kontaktne ploskve), kar je zlasti važno za pravilno izbiro m ateriala, ki ga predvidevam o oziroma pro­ jektiram o v tej globini. Razen velikosti kontaktne ploskve in pritiska nanjo izračunamo s triaksialnim preizkusom striž­ ne trdnosti. Nato ugotovimo po diagramu za dolo­ čanje razreda na osnovi tlačnih in strižnih nape­ tosti razred tal, iz drugega diagram a (sl. 5), k jer so razredi tal upoštevani s posebnimi krivuljam i, pa ustrezno debelino zgornjega ustroja. y' = prostorninska teža m ateriala spodnjega ustroja, fi, f2 in fa = koeficienti, odvisni od koeficienta no­ tranjega tren ja f, h = debelina zgornjega ustroja, a' = a + h • tg a, k jer je a kot, pod katerim se ob­ težba prenaša od površine proti osnovnemu terenu. Osnovna teorija te metode izkazuje dve netoč­ nosti v dim enzioniranju zgornjega ustroja. Prvič je vozišče mnogo bolj togo kot osnovni teren in nas teoretično upoštevanje enotnega elasticitetnega mo­ dula zavede v precenjevanje napetosti v osnovnem terenu, drugič pa m etoda ne upošteva ponavljanja obtežbe oziroma pogostnosti prometa. Račun tudi predpostavlja, da je vlažnost terena vedno enaka, česar v naravi nikoli ni. IX. Metoda »Glossop« P ri dim enzioniranju po tej metodi ni najvaž­ nejše usedanje oziroma stisnjenje vozišča, ampak plastično izm ikanje ta l kot posledica prekoračene strižne trdnosti. Dalje je nujno, da sposobnost p re­ vzema obtežbe pod kolesnim bremenom nahajajoče se plasti lahko točno izračunamo, prav tako nosil­ nost osnovnih tal s pomočjo teorije plastičnosti in posebnih koeficientov za pasovne temelje, katerih velikost je odvisna od kota notranjega trenja . Ker imamo pri cestnem vozišču sloje z različno prostor- ninsko težo, je osnovna Terzaghijeva enačba ne­ koliko prilagojena in jo pri dim enzioniranju upo­ števamo v obliki: Pdopustno = 1,3 • fl • C + f2 • y ■ h + 0,6 • f3 • y ■ a', k jer pomenijo: c = kohezija osnovnega terena (spodnjega ustroja), y = prostorninska teža m ateriala zgornjega ustroja, Debelino h moramo tako določiti, da enako­ merno porazdeljena obtežba na kontaktni ploskvi p zaradi prenosa obtežbe pod kotom a skozi nosilni sloj povzroči na površini osnovnega terena obtežbo p’, ki je enaka: i t i Ü I , _ p • a2^ v-,2 d llll (a’ + h tg « )2vr Metoda brez bistvene spremembe osnovne enač­ be za dim enzioniranje tem eljev ni uporabljiva, po­ leg tega pa je v rsta obremenitve p ri cestah popol­ noma drugačna pri tem eljih in je izbira kota p re­ nosa obtežbe precej svojevoljna. X. Metoda »Kansas« Osnova za to metodo so rezultati triaksialnih preizkusov in elasticitetni moduli nosilnega sloja oziroma zgornjega ustroja te r osnovnega terena. D im enzioniranje izračunamo po enačbi: , / /3 P . m • n \ 2 ~ 7 3. / e7 . h = 1 / ( --------------1 — a2 \/ — , kjer pomeni: V \ 2 j i E2s / ) Ei h = potrebna debelina zgornjega ustroja, P = m aksim alna kolesna obtežba, m = koeficient pogostnosti prom eta (0,5—2,0), n = koeficient povprečnih letnih padavin (0,5 do 1,0), a = polm er kontaktne ploskve, ustrezne ko­ lesni obremenitvi P. s = maksimalni dopustni usedek površine vo­ zišča (običajno 2,5 mm), Ei = elasticitetni modul zgornjega ustroja (po triaksialnem preizkusu), E» = elasticitetni modul spodnjega ustroja ozi­ roma osnovnega terena. Ta enačba vsebuje koeficienta »m« in »n«, s katerim a lahko upoštevamo pogostnost prom eta in letne padavine. Triaksialni preizkusi dovoljujejo določitev elasticitetnih modulov iz napetostno-de- formacijskih diagramov kot količnik iz naraščanja pritiska te r pripadajočega specifičnega usedka. P ri uporabi metode »Kansas« so vsi vzorci pre­ izkušeni v zasičenem stanju, tako da je možna neposredna prim erjava raznih v rst tal pod ena­ kimi pogoji. Da bi preprečili neekonomično pre­ močno dimenzioniranje vozišča oziroma zgornjega ustroja, dobljene rezultate korigiram o s faktorjem, ki je odvisen od povprečnih letnih padavin in je tako enačba uporabna v različnih klim atskih pod­ ročjih. Metoda Kansas se uporablja predvsem za di­ m enzioniranje gibkih vozišč. K er pa dobimo po njej le skupno debelino zgornjega ustroja, upora­ bimo v prim eru, da imamo zgornji ustroj iz več slo­ jev, drugo enačbo: ̂ ' E tu — (T — tn) A/—- kjer pomeni:V Eb tß = debelina vmesnega sloja, T = skupna debelina, tp = debelina obrabnega sloja, Ep = elasticitetni modul obrabnega sloja, Eb = elasticitetni modul vmesnega sloja. XI. Ruska metoda Ruska metoda je koristna predvsem za dimen­ zioniranje gibkih večslojnih vozišč. Osnova zanjo so naslednje predpostavke; 1. elastičnost večslojne konstrukcije se določa v najbolj neugodni letni dobi, ob upoštevanju last­ nosti zemljin, njihove gostote in hidroloških ter klim atskih pogojev; 2. večslojni zgornji ustroj se zaradi poenosta­ vitve računanja zamenja s trdnostno ekvivalentnim enoslojnim zgornjim ustrojem . Potek napetosti v taki enoslojni konstrukciji se vzame po formuli, ki je analogna Boussinesquovi za elastični polprostor, vendar z uvedbo koeficientov, ki jih dobimo pri poizkusih na voziščih ob delovanju statične in di­ namične obremenitve; 3. teorija plastičnosti se izraža na tem elju do­ pustne deformacije vozišča, oziroma zgornjega ustroja; 4. kot dopustna deform acija se računa tista deformacija, p ri kateri se s povečanjem statične obremenitve poruši linearna odvisnost med nape­ tostjo in deformacijo, ali pri kateri poteka poruši­ tev v logaritmični odvisnosti ob ponovni obreme­ nitvi; 5. izračunana deform acija se izbira ob upo­ števanju dopustnih neravnosti in udobnosti eksplo­ atacije vozišča, istočasno z upoštevanjem hitrosti vozil in dobe tra jan ja vozišča; 6. napetosti pojemajo z globino in se zato lah­ ko zmanjšujejo tudi deform acijski moduli posamez­ nih plasti. Za samo dim enzioniranje so nam na razpolago nomogrami in diagram i za določitev dopustnih in ekvivalentnih deform acijskih modu­ lov, nato pa iz drugega diagram a (sliki 6 in 7) odči­ tamo' koeficient in ugotovimo, če je predvidena debelina sloja v soglasju z izbranimi in ekviva­ lentnim i moduli. Dopustni deformacijski modul do­ bimo iz nomograma ob upoštevanju pogostnosti prom eta in specifičnega pritiska na kontaktni plo­ skvi. Ekonomski računi kažejo, naj se deform acij­ ski moduli sosednih slojev med seboj razlikujejo največ za 1,5. P ri izbiri debeline slojev je treba upoštevati, da prem ajhne debeline niso opravičljive, da pa obstajajo na drugi stran i maksimalne debe­ line, ki so odvisne od možnosti doseganja predvi­ dene zgostitve in od razpoložljive mehanizacije. Ker v spodnjih plasteh zgornjega ustro ja zadoščajo nižji deformacijski moduli,- lahko koristno uporabim o lokalne materiale, ki pocenijo gradnjo. Debelino posameznih slojev lahko variiram o. P ri tem dobimo različne ekvivalentne module slo­ jev, ki pa so v vsakem prim eru vezani na deform a­ cijski modul celotne konstrukcije in deform acijski E d o v * -f- « 1'2 « -% * k 3 ; A = 0 05S k $ • o-S * o '6 S Loy n io So 6o 8o 1oo 2oo 3oo Soo 4ooo 2ooo 3ooo 5ooo Š te v i lo v o z i l d n e v n o ( n ) Sl. 6 modul terena oziroma spodnjega ustroja na drugi strani. Debeline posameznih slojev izberemo potem glede na njihovo ceno tako, da je skupna cena vseh slojev najugodnejša. P rav zaradi tega, ker je po tej metodi možno dim enzionirati posamezne sloje, kar je p ri drugih, razen po »Kansas« metodi, nemogoče, je za naše razm ere najprim ernejša, posebno še, ker lahko za spodnje sloje uporabim o cenejše m ateriale. XII. Metoda »Westergaard« Vse nadaljnje metode spadajo v tretjo skupino. To so postopki, ki tem eljijo na m atem atičnih izra­ čunih napetosti in deformacij tako v zgornjem kot v spodnjem ustroju. Tako dolgo, dokler se ne po­ javijo plastične deformacije, je možno reševati ta problem po elasticitetni teoriji. K er je med vsemi m ateriali beton v svojem elastičnem obnašanju naj­ bolj dostopen za matematično obdelavo, obravna­ vajo teoretične metode predvsem toga vozišča. Tu gre za določevanje velikosti in načina obremenitve, za elastične in trdnostne lastnosti m aterialov in končno za ležiščne pogoje, kar je obenem najtežja naloga. Pri dim enzioniranju togjh vozišč prihajajo v poštev predvsem naslednje lege obremenitve: a) obrem enitev v sredini plošče, b) obrem enitev na robu plošče, c) obrem enitev na vogalu plošče. V prvem prim eru suponiramo, da se napetosti porazdelijo po aproksim ativno neskončno razsežni ploskvi. V drugem prim eru nosi samo m ajhen del plošče isto obrem enitev kakor v prvem prim eru, medtem ko je v tretjem prim eru obremenitev ome­ jena na dveh straneh. Princip W estergaardove metode sloni na treh predpostavkah in sicer: — da je betonska plošča homogeno, izotropno, elastično telo; — da so reakcije podlage premo sorazmerne z upogibkom plošče; — da se obremenitev na plošči prenese na tla v območju t. im. radija togosti plošče. Samega postopka dim enzioniranja ne bomo navajali, ker je sestavljen iz raznih tabel in dia­ gramov (sl. 8). Omenili bi le, da je upoštevanje mo­ dula reakcije tem eljnih tal precej problematično in netočno. Številni preizkusi so pokazali, da se dejanske napetosti bistveno razlikujejo od tistih, ki jih izračunavamo po W estergaardu. Zato so mno­ gi strokovnjaki korigirali W estergaardovo metodo in tudi avtor sam je objavil izprem enjeno formulo za določitev maksimalne upogibne napetosti na spodnji strani plošče, v sredini te r v osi obtežbe: kjer pomenijo: P = skupna obtežba, h = debelina betonske plošče, fi = Poissonovo število za beton (0,1 do 0,35), E = elasticitetni modul za beton (210.000 do 350.000 kg/cm2), k = modul reakcije (kg/cm3), b = a, če je a > 1,724 h (a — radij kontaktne ploskve ekvivalentnega kroga), 1 = ‘i Eh3 12 (1 — /u)2 . K = radij togosti plošče, L = naj večja vrednost polmerovega vektorja od središčne točke obremenitve, Z = razm erje redukcije m aksim alnih upogibov. Eksperim entalno sta vrednosti L in Z določila Teller in Sutherland, vendar sta obe vrednosti sprem enljivi s togostjo plošče in podlage. K adar ti pogoji niso podani, predpostavimo za L = 5 1 in za Z = 0,2. Potrebno debelino betonske plošče lahko dolo­ čimo iz posebnega diagrama, k jer so na abscisi na­ nesene vrednosti h/a, na ordinati razm erje nape­ tosti or/o0 in kot param eter razm erje elasticitetnih modulov Ei/Eo. XIII. Metoda »Burmister« Burm ister je po elasticitetni teoriji izračunal deformacije, ki nastanejo v dvoslojnem sistemu, tj. sistemu, ki sestoji iz elastično horizontalno ne­ omejene plošče in pod njo ležeče osnove. Predpo­ stavka za vmesno plast med ploščo in osnovo je, da ne izkazuje nobenega trenja, ali pa je popol­ noma hrapava. Izračun obsega matematično dolo­ čitev vertikalnega usedka na površini v osi ob­ težbe p ri popolni hrapavi vmesni plasti, za raz­ lična razm erja elasticitetnih modulov nosilnega sloja in osnovnega terena in za različne debeline plošče. „ , _ o0 • aS = 1,5 — — • Fs, k jer pomeni: Eo s = usedek v osi obtežbe, a o = pritisk v pnevm atiki, a = radij kontaktne ploskve, E« = elasticitetni modul osnovnega terena, Fs - faktor usedka. Po diagram u (sl. 9) lahko določimo debelino plošče, če predpostavimo velikost usedka. Burm ister je svojo metodo razširil tudi na p ri­ m er troslojnega sistema. Medtem, ko je debelina betonske plošče določena s kolesnim bremenom in sekundarnim i napetostmi, je vmesni sloj tako di­ menzionirati, da znaša usedek pod kolesno obreme­ nitvijo največ 1,25 m/m, ali pa je določen s kakšno drugo izkustveno pogojeno vrednostjo. Burm istrova teorija je uporabna tudi za dim enzioniranje gibkih vozišč. P ri tem jemljemo obrabni in nosilni sloj kot zgornji sloj, osnovni teren pa ko t spodnji sloj. Debelina zgornjega sloja je določena z dopustno velikostjo usedka, pod kolesno obtežbo, ki je izkust­ veno določena. Burm ister uporablja dopustni use­ dek 5 m/m. Elasticitetni modul osnovnega terena pa se določi s ploščnim ali pa s triaksialnim pre­ izkusom. Diagram za dim enzioniranje je podoben kot p ri W estergaardovi izpopolnjeni metodi. Metoda ima naslednje pom anjkljivosti: — ves postopek sloni na močno idealiziranih predpostavkah, ker predvsem m aterial osnovnega 0 0 1 •6-0 N D K5r E* h Ei fi Sl. 9 terena kakor tudi delno m aterial betonske plošče ne izkazujeta idealno elastičnih lastnosti; — izbira velikosti dopustnega usedka je precej svojevoljna, ker ni vedno prim er, da plošča ob pre­ koračenju tega usedka poči; — ne upošteva pogostnosti obremenitve. XIV. Postopek »Pickett in Ray« Medtem ko je osnova pri vseh do sedaj ome­ njenih m etodah krožna kontaktna ploskev, je pri tem postopku osnova določitev vpliva poljubno ve­ like obremenjene ploskve na določeno točko. Izde­ lane so razne karte za različne obremenitve v raz­ ličnih položajih in v dveh variantah glede obrav­ navaj an j a spodnjega sloja, tj. po elasticitetni in po ploščni teoriji. Dokončno še niso raziskani prim eri robne in vogalne obrem enitve po elasticitetni teo­ riji. Kot osnova za izdelavo k art služi izračun upo- gibnega momenta: 1 = M 1/2D y —-po izračunu po elasticitetni teoriji, Oo • l 2j _ N , 10 000 kg • cm, kjer je: D ali 1 = y K P° izračunu po ploščni teoriji, Ei • h3 D = in natezne napetosti 6 M 12 (1 — n 2) or = , k jer pomenijo: h 2 napetost na kontaktni ploskvi, radij togosti plošče, število polj, ki jih pokrije kontaktna ploskev, modul upogiba, modul reakcije, debelina betonske plošče, elasticitetni 'modul, Poissonovo število. XV. Postopek izračuna nosilnosti vozišča po metodi »Wilson in Williams« O bravnavane metode tem eljijo na predpo­ stavki, da pride do porušen j a plošče oziroma vo­ zišča pred nastopom plastičnega območja v podlagi zaradi prekoračenja dopustnih upogibnih napetosti. To je večinoma prim er, kadar je betonska plošča sorazmerno debela, kadar pa je plošča tanjša, ob­ staja možnost, da nastane pri obremenjeni plošči v podlagi plastično območje in da bodo prekoračene tudi strižne napetosti. Do sedaj je bil pravzaprav opazovan in upoštevan le vpliv podlage na upo- gibne napetosti v betonski plošči, medtem ko naslo­ nitev plošče na podlago in s tem v zvezi nastale napetosti zarad i prenosa obtežbe v tla sploh niso bile vzete v obzir. Wilson in Williams sta izdelala metodo za izra­ čun nosilnosti togih in gibkih vozišč, ki je zgra­ jena na teoriji elastičnih večslojnih sistemov po B urm istru in Goulombovem pogoju porušitve. G ra­ fično izdelan izračun omogoča neposredno odčita- nje zahtevane debeline plošče, če so znane obtežba in fizikalne lastnosti m aterialov tako v zgornjem ustroju, kot v osnovnem terenu oziroma podlagi. S tem bi bile podane vse važnejše metode di­ m enzioniranja togih in gibkih vozišč. Problem di­ m enzioniranja je zelo1 obširen, zato je tudi nastalo tako veliko različnih metod, ki dajejo zelo različne rezultate in jih zato ne moremo šablonsko upo­ rabljati. S tandardizacija, kot jo je uvedla Zahodna Nemčija (gl. tabela 1), sicer poenostavlja problem dimenzioniranja, vendar z gledišča ekonomije ni vedno na mestu, ker dobimo včasih predim enzioni­ rana vozišča, ko še nimamo take prom etne obre­ menitve, ki bi opravičevala zgraditev tako močnega vozišča. Na vsak način so standardne dimenzije vozišč nastale iz obilnih izkušenj in lahko služijo za p ro jek tiran je novih cest, vendar je pravilneje vsako novo gradnjo obravnavati in uskladiti z oko­ ljem, v katerega bo položena, in zato najti ustre­ zen izračun. P rav tako ni na mestu šablonsko prenašanje dimenzij ene ceste na drugo, kot se dogaja pri nas, da so npr. vse betonske ceste grajene v debelini 18—22 cm, asfaltne pa od 3—7 cm, če računamo samo obrabni in vezni sloj. M arsikatera dimenzija bi bila lahko m anjša, če bi bili nosilni in zaščitni sloji zgrajeni bolje. P ri nas so za to dane vse mož­ nosti, tako glede uporabe ustreznih lokalnih m a­ terialov, ali pa naravnih prodov in drobljenca. V zadnjem letu smo najbolj študirali gibka vozišča in pri tem študiju prišli do zaključka, da našim raz­ meram najbolj ustrezajo naslednje metode dimen­ zioniranja; — za generalno presojo skupne debeline zgor­ njega ustroja metodi »Kansas« in »Wyoming«, in — za določitev dimenzij večslojnega zgornjega ustroja ruska metoda. Tabela 1 P ro m e tn a o b rem en itev Pod 1000 vozil dnevno Od tega: 50 tovor, vozil nad 4 tone Od 1000 do 3000 vozil dnevno Od tega: 50—300 tovor, vozil nad 4 tone Od 3000 do 6000 vozil dnevno Od tega: 300—1200 tovor, vozil nad 4 tone V r s t a s l o j a Fini asfa ltn i b e t o n ............................................. Grobi asfa ltn i b e to n ............................................. B itum iniziran nosilni sloj (z drobljencem ) . . B itum iniziran nosilni s l o j .............................. S tabiliziran tam ponski s l o j .............................. Lokalni m ateria l (v zgornji tre tjin i dodan prod) ....................................................................... Tam ponski s l o j ................................................... F ini asfa ltn i b e t o n ............................................. Grobi asfa ltn i b e to n .............................................. B itum iniziran nosilni sloj (z drobljencem ) . . B itum iniziran nosilni s l o j .............................. S tabiliziran tam ponski s l o j .............................. Mrzli asfa ltn i b e to n ............................................. Mešani m a k a d a m ................................................... M ineralni b e t o n .................................................. Lokalni m ateria l (v zgornji tre tjin i dodan prod) ....................................................................... Tam ponski s l o j .................................................. Fini asfa ltn i b e t o n ............................................. Grobi asfa ltn i beton (d ro b n e jš i) .................... Grobi asfa ltn i beton ( d e b e le jš i ) .................... B itum iniziran nosilni sloj (z drobljencem ) . . B itum iniziran nosilni s l o j .............................. S tabiliziran tam ponski s l o j .............................. Mrzli asfa ltn i b e to n ............................................. Mešani m a k a d a m .................................................. M ineralni b e t o n .................................................. Lokalni m ateria l (v zgornji tre tjin i dodan prod) ....................................................................... Tam ponski s l o j ................................................... F ini asfa ltn i b e t o n .............................................. Grobi asfa ltn i beton (d ro b n e jš i) .................... Grobi asfa ltn i beton ( d e b e le jš i ) .................... B itum iniziran nosilni sloj (z drobljencem ) . . B itum iniziran nosilni s l o j .............................. S tabiliziran tam ponski s l o j .............................. Mrzli asfa ltn i b e to n .............................................. Mešani m a k a d a m ................................................... M ineralni b e t o n ................................................... Lokalni m ateria l (v zgornji tre tjin i dodan prod) ....................................................................... Tam ponski s l o j ................................................... D e b e l i n a B a v arsk a S a a r H am b u rg cm I.* cm II.* cm A* cm B* cm 3 3 — — 2 — 4,5 — — — — — — — 4 7,5 — — — 4 — 15 — — — — Po potrebi in posebnem računu 20 3 3 2,5 2,5 3 — — 3,5 3,5 4 — — — — 5 15 7,5 — — 5,5 — 15 — — — — — 1 — — — — 3 _ — — 20 20 — — — Po potrebi in posebnem računu 18 3 3 2,5 3 3 — — 3 —: — 3,5 3,5 3,5 5 4 — — — — 5 15 12 — — 2 X 5 — 15 — — — — — — 1 — — — — 3 ____ — — 30 30 — — Po potrebi in posebnem računu 18 3 3 3 3 4 3,5 3,5 4 3 3 4 4,5 5 4 5 — — — — 6 18 15 — — 2 X 6 — 15 — — — — — — 1 — — — — 3 ____ — — 30 30 — — — — — 15 Po potrebi in posebnem računu '• I. B itu m iz ira n n o siln i slo j n a tam p o n sk e m slo ju ali enaiko nosilnem sp o d n je m u s tro ju . * II. B itu m iz ira n n o siln i slo j n a tam p o n sk e m slo ju (zg o rn ji de l s ta b iliz iran ). * A T a k o jšn ja d o k o n čn a iz g ra d ite v . * B E ta p n a g rad n ja . J. M AJDIČ METHODS OF PAVEMENT DIMENSIONING S u m m a r y In the preface the au thor sta tes the deficiency in the highw ay construction w ich consists of the fact th a t too little atten tion is given to the problem of pavem ent and bearing layer im provem ent m eanw hile the designing of road lines and road constructions is in a full swing. The resu lt of the ever increasing traffic is the growing num ­ ber of road dam ages. The au tho r gives an account of leading on pavem ents showing a precise survey of ade­ quate pavem ent processing and dimensioning methods. Inženirsko geološki problemi pri gradnji cest ANTON GRIM ŠIČA R, geolog DK 625.75 : 55.007.2 Z avod za raz isk av o m a te r ia la in k o n s tru k c ij , L ju b lja n a Cena in trajnost vsakega cestnega objekta je v veliki meri odvisna od geoloških pogojev terena, na katerem objekt stoji. To dejstvo so poznali že najstarejši graditelji cest in so ga tudi dobro upo­ števali. Niso se učili geologije iz knjig, am pak so znali sami dobro opazovati in razlagati naravne pojave ter jih prenesti v prakso. Vedeli so na prim er, kakšen nagib brežin imajo doline rek, ki so naj večji naravni ukopi. Na pre­ delih, k jer so sledovi delovanja vode komaj ali že davno izginili, so gledali, kako se obnaša trdna ali razpokana skala, skrilavec, konglom erat, grušč, prod, lapor, pesek in glina. Iz mladih usekov in ko­ lovozov so znali sklepati na stabilnost, trdnost in obstojnost nezaščitenega m ateriala, kar je boga­ tilo njihove lastne izkušnje. Danes imamo večino podatkov o tem zbranih po knjigah in znanost jih zna tudi razložiti. Vsi pa dobro vemo, da je sestav terena tako različen in da ima na videz enak teren ali m aterial lahko tako različne lastnosti, da praktično niti dva terena ali m ateriala nista popolnoma enaka. Narava ne po­ zna enakosti, drži se pa določenih zakonitosti, ki jih mora inženirski geolog ugotoviti, geotehnik, Sl 1. D obre geološke in sondažne p re isk av e so o snovn i pogoj za p ra v iln o te m e lje n je v ažn e jš ih ces tn ih o b jek to v . — S lika p r ik a z u je v r ta n je za m o st čez K rk o n a av to m o b ilsk i cesti pro jek tan t ali graditelj v tej naravi pa upoštevati. Upoštevati zlasti tudi pri gradnji cestnih objektov. N ajprej poglejmo nekaj splošnih zakonitosti. S tari in novi strokovnjaki trdijo, da je dobro in pravilno izbrana lokacija že polovica opravljenega dela. To velja tudi za makro in za mikro lokacijo trase oziroma cestnega objekta. Izkušnje zadnjih let pri nas so to staro pravilo že večkrat potrdile. Ne smemo si delati iluzij, da smo doslej izbrali zago­ tovo vedno najboljše. Moramo pa poudariti, da se največkrat greši predvsem glede premalo načrt­ nih in sistem atskih študijskih raziskav. Velikokrat se je zgodilo, da smo zaradi čim večjega in hitrega navideznega efekta izdelali idejni projekt, nato pa smo šele šli na programsko raziskavo in na štu­ dije. Ker je pomen geologije p ri študijah in progra­ mih zelo velik, ji moramo prav tedaj posvetiti ve­ liko pozornost. Žal so pri nas osnovni geološki po­ datki na zelo slabih nogah, saj se je po letu 1918, to je v 45 letih, za splošne geološke raziskave deset­ k ra t manj storilo kot prej v 20 letih. Zaradi takih pom anjkljivosti se projektiranje trase vedno za­ takne že p ri financiranju splošnih geoloških raz­ iskav. Take raziskave smo lahko tem eljiteje izvedli edino za avtomobilsko cesto L jubljana—Zagreb. Medtem ko napredne države dajejo za raz­ iskave v povprečju 2 % do 10 % (Švica, Nemčija, ZDA) od vrednosti objekta, smo p ri nas npr. pri gradnji avtomobilske ceste L jubljana—Zagreb, kjer so bile raziskave relativno obsežne, porabili le okrog 0,5 %. Torej se ne smemo čuditi, če so včasih projekti netočni, ali pa so potrebne velike spre­ membe m ed gradnjo. Važno pa je p ri raziskavah, da so pravočasne in da se nadaljujejo med samo gradnjo- predvsem v obliki kontrole. Za idejni oziroma investicijski program ski pro­ jek t morajo biti rešeni vsi problemi, ki lahko ko­ ličkaj vplivajo na spremembo trase ali na ceno. Glede na geološke raziskave je to podrobno geo­ loško poročilo in k arta vsaj v m erilu 1 : 10.000 do 1 : 50.000, analiza in sanacija vseh plazov in nesta­ bilnih terenov ter prognostični podolžni in prečni profili za ukope in objekte, potrjeni z izkopi ali vrtinam i. Že p ri izbiri trase je sodelovanje geologa in projektanta nujno potrebno. Geolog m ora pri tem pogledati tudi na levo in desno in ne biti pri tem ozko vezan samo na projektanta in na traso. Zlasti je treba zbrati geološko dokumentacijo za nekoliko širšo Okolico trase, vključno tudi podatke o naha­ jališčih kam na in gramoza. Delo v komisijah, ki se je pri nas razpaslo, je za takšne prim ere lahko samo uvod ali zaključek, ne pa osnovni del. Kot dokum entacija za študije navadno zadošča dobro poročilo in pregledna geološka k arta v merilu 1 : 50.000 (ali 1 : 25.000 do 1 : 75.000), ki pa mora U 31. 2. Za tra se n a g eo ­ loško težk em te re n u so pogosto p o tre b n e š te v iln e geo loške in sondažne p re isk a v e , k i p o k aže jo se stavo , s tru k tu ro in s ta n je o b sto jn o s ti p o sa m ez­ n ih p la s ti. N a slik i je g eo loška in son- d ažn a sk ic a ra z isk o ­ v a ln ih del za p re lo ­ ž itev ceste čez B abo n a T ro ja n a h označevati tudi struk turo in petrografski sestav terena ter ne samo starost geoloških tal. Za tako karto pa je potrebno dobro in širše poznavanje te­ rena, ali sodobna geološka karta. Za glavni projekt oziroma investicijsko teh­ nično dokum entacijo je razčistiti vse geološke po­ drobnosti, ki jih nismo rešili že prej. To je pred­ vsem naklon in ureditev brežin, projekt drenaž, način dela p ri ukopih in tem eljih mostov, ugotovi­ tev tipa in načina gradnje predora na osnovi sm er­ nega rova, k jer je ta potreben (to je v večini p ri­ merov). Razen navedenih problemov splošnega značaja naj omenimo še nekaj specialnih problemov. Po­ sebno vprašanje so labilni ali plazoviti tereni. Ko­ likor se jim trasa lahko izogne, je to najbolje. Ko­ likor ne, obstaja v labilnih terenih nevarnost plazov med gradnjo, zlasti pri nepravilnih prijem ih. V plazovitih terenih je gradnja vedno zelo draga in lahko šele ekonomski račun pokaže upravičenost trase v takem terenu. Stroški so navadno veliko večji, kot si jih predstavljam o, ker je saniranje plazov vezano na dolgotrajno in suho vreme in na nepretrgano delo. Ker je skoraj nemogoče izvedbo drenaž vnaprej določiti, mora biti ekipa za sanacijo plazov specialno izvežbana. Ko bomo imeli v Slo­ veniji takšno izurjeno ekipo, bomo lahko rekli, kdaj se plazovite terene splača sanirati. Pogoj za take sanacije pa so vedno predhodne tem eljite geo­ loške in geomehanske raziskave na terenu in v la­ boratoriju. Drug, m orda le malo m anj važen problem je urejanje brežin. Tudi p ri takih delih zelo veliko grešimo. Glavna zahteva oziroma osnovni pogoj je seveda, da pravilno določeni naklon brežine, ki ga je preizkusil geotehnik ali ga potrjujejo izkušnje, takoj po izkopu preventivno zaščitimo. To velja predvsem za glinaste in peščene brežine. Zavedati se moramo, da okrog 20 cm debela p last ruše do 50-krat počasneje prepušča vodo kot gola brežina. To pomeni, da z rastjem zaščitimo brežino pred erozijo, stabilno brežino pa zavarujemo pred pre­ velikim zamakanjem in plazovi. Vsa geologija nam nič ne pomaga, če grešimo pri takih ukrepih, ki so samo na videz malenkosti. Zelo koristno bi bilo, da pro jek tan t in izvajalec taka dela poverita spo­ sobnemu strokovnjaku ali specialni ekipi. T retji problem, pomemben zlasti za vzdrže­ vanje cest, je služba stalne kontrole in čiščenja Sl. 3. S ondažne zaseke d a jo n a jv e č p o d a tk o v o geološki s t r u k ­ tu r i ta l, z las ti n a s lab ih la b iln ih in p lazo v itih te re n ih . — N a slik i so p r ik a z a n e zaseke ob s ta re m p lazu pod U čakom na T ro ja n a h Sl. 4. P ra v iln o do ločen n a k lo n b rež in e , p ra v ile n izkop v tak i b rež in i in ta k o jšn ja za šč ita z ru šo so osnovni pogoj p r i g lo­ b ok ih ces tn ih u k o p ih v s la b ih te re n ih . — N a slik i so v id n e vse zg o ra j o m en jen e n a p a k e p r i g ra d n ji u k o p a U čak n a T ro ja n a h Sl. 5. N ep red v id en i so lz a ji v te k to n sk o zelo m očno zm ečk an ih lap o rn ih sk r ila v c ih z b lo k i a p n e n c a povzro ča jo v e lik e težave p r i v e č jih ces tn ih u k o p ih . P ogosto pom ag ajo ra z e n b la ž jih b r e ­ žin g loboke v o b lik i lo k o v u tr je n e pobočne d ren aže . — Na slik i je izkop v p la z o v iti b rež in i n a av to m o b ilsk i cesti p ri P o lja n a h Sl. 6. G lob insko m in ira n je in z rav en še te k to n sk o p o ru šen e cone so so v ražn ik i s ta b iln ih b rež in , z las ti če je sk a la še z a k ra se la in p re p re ž e n a z žepi ilov ice . — N a slik i je ta k p r im e r za časa g ra d n je av to m o b ilsk e ces te n a M e d v ed jek u p ri R adohov i vasi oziroma vzdrževanja drenaž na plazovitih predelih. Nikjer ni organa, ki bi skrbel za stanje in vzdrže­ vanje plazov. (Pri analizi plazov na naših trasah moramo torej upoštevati tudi ta strošek.) Delo do­ stik ra t prepuščam o neveščim ljudem, ki ne poznajo problem atike vzdrževanja na takih terenih. Cestni zakon zahteva pravice na razdaljo okrog 50 m od ceste, ne uporablja pa te pravice tudi v obliki dolž­ nosti opazovanja plazov in drenaž. Vsako cestno podjetje ali skupnost bi torej moralo im eti svoj kataster z dokum entacijo o plazovih. Omenimo naj tudi nekaj problemov v zvezi z gradnjo predorov. To so objekti, ki nagloblje pose­ gajo v geološko telo in zahtevajo največ študij in geoloških raziskav. Glavni pro jek t je navadno mož­ no izdelati šele po izkopu samega rova, pri geološko težavnih terenih tudi za idejni p rojekt brez vrtin ali sm ernega rova ne moremo vedeti, kakšna bo cena predora. Velikokrat je dosti bolje odločiti se za nov sm erni rov drugod, kot pa pričeti gradnjo v zelo slabem terenu. Tak težaven prim er je bil pri gradnji karavanškega predora, vendar žal d ru ­ gega rova na predvideno boljšem terenu niso iz­ vedli, čeprav bi stroški celotne gradnje v ugod­ nem prim eru lahko padli skoraj na polovico. Zelo pomembna za predore je razen sestava tudi lega in tektonska porušenost plasti ter s tem v zvezi hidrogeološka problem atika. V vseh naših laianih predorih (karavanški, bohinjski, ljubeljski, ljubljanski) smo imeli največ težav ravno zaradi teh dveh vzrokov. Neugodna lega slabih plasti in tektonske prelomnice se dajo večinoma vsaj pred­ videti že z načrtnim in sistem atskim površinskim geološkim kartiran jem in je ta strošek s ceno ob­ jek ta tako minimalen, da je najhujša napaka, če to delo opustimo. Zelo važen je tudi problem loka­ cije portala. P ri tem se velikokrat pojavljajo velike težave, zlasti kadar so tereni v okolici plazoviti. V elikokrat se zgodi, da je pozneje treba predor podaljšati (npr. p ri železniškem predoru Šmarje pri Jelšah). Upoštevati moramo tudi nabrekalne pritiske že konsolidiranih glin (Šmarje). Glede fundacije mostov naj omenimo ravno tri tipične prim ere neugodnega terena: Kras, barje in glinasto ali skrilavo pobočje. Na kraškem terenu večkrat kljub sondiranju naletimo na razne kraške oblike, jam e in podobno, ki pa se dajo navadno brez posebnih težav rešiti. Na barju zlasti pri nas so pogoste plasti šote in nekonsolidirane gline. Tu se navadno moramo posluževati pilotov in nasipov iz ugaskov, katerih težo pa je treba prej preizku­ siti (tako je na prim er prevelika prostorninska teža ugaskov = 1 ,6 namesto 0,9 postala kritična za most čez Iščico). Lahko pa rešujemo probleme tudi s ploščo, kolikor je nad barjem še dosti krovnine. Obe možnosti smo imeli na prim er p ri Dolgem mo­ stu p ri L jubljani, vendar so zaradi strahu pred vplivom treslja jev železniškega prom eta fundirali v globino nad 30 m, kar je zaradi vmesnih barjan ­ skih p lasti predstavljalo novo težavo. Tudi teme­ ljenje na zdrobljenih grafitnih glinastih skrilavcih je izredno težavno, ker dostikrat ne moremo ločiti raščenih od neraščenih tal. P ri nezadostno izvede­ nih drenažah in slabem zavarovanju tem eljev po­ stane lahko to kritično za obstoj objekta (Trojane). Paziti moramo pa še prav posebno pri tem elje­ nju v rečnih strugah. Tu nas na prim er plast proda v strugi zavede, da temeljimo na njem, kmalu pod temeljem pa imamo lahko zelo drsljivo plast gline ali laporja (npr. Smlednik). Že naslednja večja voda lahko zaradi povečane erozije okrog opornika iz­ koplje plast proda pod opornikom. Razen že prej omenjenih težav na grafitnih skrilavcih moramo omeniti tudi gradnjo zidov na drugih nestabilnih terenih. Geološki sestav je po­ nekod tako pester, da nam včasih vsak m eter p ri­ nese presenečenje npr. zid v Tolmunih na cesti Renke—Zagorje. Posebno pa je nujno, da se pri zavarovanju ceste na plazovitih odsekih med samo gradnjo strogo držimo navodil. Tu velja isto kot smo že omenili pri plazovih, da se morajo taka dela izvajati tako pravilno kot hitro in v suhih dobah ter po možnosti s specialno ekipo ali pod stalno kon­ trolo. Vsak drug način je neekonomski in lahko povzroči veliko škodo in še večje težave. Čeprav p ri nas še nimamo določenih predpi­ sov za inženirsko geološke in geotehniške preiskave oziroma so te prepuščene bolj ali manj uvidevnosti in potrebam investitorjev, projektantov in izvajal­ cev, je že iz zgoraj navedenih nekaj prim erov po­ polnoma jasno, kako važen člen pri gradnji cest zavzemajo tudi inženirsko geološke in geotehnične preiskave. Rekli smo že, da je p ri nas strošek zanje tako majhen, da nikakor ne moremo reči, da bi bil kdaj prevelik. Izkušnje zadnjih let nas nasprotno učijo, da takih problemov ne smemo reševati samo neurejeno, laično in kampanjsko, ampak strokovno tehnično in sistematsko od predosnutka do projekta in vzdrževanja ceste oziroma cestnega objekta. Skrb za to pa mora imeti tako uprava kot investi­ tor, izvajalec in raziskovalec^ ki so vsi skupaj od­ govorni za čim večjo ekonomiko in trajnost objekta. Sl. 7. N ep o zn an je p o tek a d ren až ozirom a slabo izvedene d re ­ naže se p re j a li sle j m ašču je jo z n o v im plazom . — T ak p r im e r im am o ob cesti p r i R im sk ih T op licah J U G O S L A V / J A A V S T R I J A č Sl. 8. N a slik i je v id n a te k to n sk a in p e tro g ra fsk a s t ru k tu ra o b m ejn e cone p re d o ra L ju b e lj , k i je z a h te v a la g ra d n jo ta ln ih obokov z a ra d i v e lik ih p r itisk o v . Ti so se p o ja v lja li z la s ti m ed k m 0,7 in 0,8 n a a v s tr ijsk i s tra n i Sl. 9. L ju b e ljsk i p re d o r se že dolgo g rad i. R azen d ru g ih m o ­ m en to v so te m u v z ro k deln o tu d i geo loške težav e , k i j ih n a ­ k a z u je n p r . m o čna te k to n sk a z d ro b lje n o s t ra z g a lje n ih do lo ­ m itov , skozi k a te re je n a p o sa m ezn ih m e s tih p re d o ra ob d ež ju te k la vod a v cu rk ih . D eb e la p la s t g ru šč a n a ju g o slo v an sk i s tra n i je p o v zro ča la težav e p r i g ra d n ji p o r ta la , k i je p o zn e je ce lo ra z p o k a l Sl. 10. V ob lik i s te b ra z a k ra se li a p n e n c i p o v zro ča jo pogosto v e lik e težav e p r i k o p a n ju za te m e lje m ostu . N a slik i je v id en del te m e ljn e ja m e za o p o rn ik v ia d u k ta n a av to m o b ilsk i cesti p r i P o n ik v a h Sl. 11. S ondažna ja m a n a T ro ja n a h , k je r je b il p o s ta v lje n zid, k i n a zah o d n i s tr a n i n i seg a l zad o s ti g loboko (levi d e l slik e spoda j). N ezadostne d ren aže n a po b o čn i s tra n i in p laz n a d o lin sk i s tra n i so om ogočili p re m ik tem e ljev . P laz je n a s ta l za rad i p rev e lik e k o lič in e d e p o n ira n e g a slab eg a m a te r ia la n a p re s trm i la b iln i b re ž in i pod zidom A. GRIM SJCAR TECHNICAL-GEOLOGICAL PROBLEMS IN ROAD CONSTRUCTION s u m The article discusses the geological docum entation th a t is indispensable for the projection oaf road lines and the ir location including all data about find-spots of gravel and stone. I t deals w ith geological details such as incline and arrangem ent of side slopes, projection of drainage, the proceeding a t digging of cuts and bridge foundation. The au thor speaks about significant problem s of road construction such as land slides, the respective curing m ethods, the reinforcem ent of side a r y slopes and m aintenance of fortified sites. The article inform s us about the difficulties w hich occur a t con­ struction on graphite shale base and on other instabilized rocks. It finally reports about several problem s which reveal in connection w ith construction of road tunnels and the experiences obtained during the construction of tunnels such as railw ay tunnel of K aravanke, the highw ay tunnels a t L jubelj and in L jubljana. IN MEMORIAM Ing. Franc Zivec Huda zahrbtna bolezen je 21. aprila letos iztrgala iz vrst slovenskih gradbin­ cev zaslužnega gradbenega strokovnjaka in neum orne­ ga družbenega delavca na področju gradbeništva ing. Franca Živca, d irek torja gradbenega podjetja »Teh­ nika« v L jubljani. Pokojni ing. Živec se je vse do svo­ je prerane sm rti intenzivno udejstvoval na številnih pod­ ročjih družbene dejavnosti. P red več kot desetimi leti je sodeloval pri postavljanju prvih tem eljev strokovnega združenja gradbeništva, ka­ snejšega Biroja gradbeni­ štva, ki ga je tudi dolga leta vodil na čelu upravnega od­ bora. V bivši Industrijsk i zbornici je bil kot p redstav­ nik gradbincev izbran za podpredsednika te zbor­ nice, sedaj pa je bil član upravnega odbora enotne Republiške gospodarske zbornice in predsednik Sveta za gradbeništvo te zbornice. D irektor ing. Živec izhaja iz stavbeniške d ru ­ žine v L jubljani, k jer je bil rojen 20. novem bra 1911. Tehniško visoko šolo z diplomo za gradbenega inženirja je dovršil na Dunaju, nato pa je službo­ val nekaj časa p ri bivši banovinski cestni upravi in nekaj let pred zadnjo vojno prevzel samostojno vodstvo podjetja po svojem očetu stavbeniku. Po vojni se je vključil v novo družbeno življe­ nje in kot strokovnjak inženir najprej delal pri ve­ likem gradbenem podjetju , odkoder je prešel k se­ danjem u podjetju »Tehniki«, katerem u je bil zad­ n jih dvanajst let na čelu kot direktor. Kot dober organizator in gospodar si je s svojimi strokovnim i sposobnostmi in pravilnim odnosom do organov delavskega sam oupravljanja in vseh organizacij­ skih enot znotraj podjetja pridobil velik ugled, ki mu je omogočal, da je podjetje uspešno vodil skozi številne prepreke do velikih uspehov, pri katerih je v znatni meri opazen tudi njegov osebni delež. Čeravno na čelu šte­ vilčno močnega kolektiva, ki šteje nad 1700 delavcev, je bil do vseh svojih sodelavcev in podrejenih vedno korek­ ten in tovariški starešina. Dolga leta je bil pred­ stavnik gradbincev iz Slove­ nije v organih bivše Zvezne gradbene zbornice v Beogra­ du, k jer je s stalnim zani­ manjem in zavzetostjo sode- soval kot zagovornik na­ predka gradbeništva naše re ­ publike in gradbeništva na­ sploh. Tudi v času svoje hude bolezni je ostal stalno pozoren za prizadevanja gradbene stroke v okviru ostalih gospodarskih panog z nenehno željo za njen nadaljn ji razvoj in še močnejšo organizacijsko učvr­ stitev. Posebno zanim anje je kazal tudi za razvoj in napredek Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov. Zato pom enja za članstvo naše Zveze njegova p re­ rana sm rt vrzel, ki jo bo le težko nadomestiti. Naj- lepše in najprim ernejše priznanje vztrajnem u delu pokojnega ing. Živca in njegovemu razum evanju za družbeno delo gradbincev je trdna odločitev le- teh, da bodo nadaljevali pot, po kateri so vsa leta doslej hodili skupaj z njim. Ing. Francu Živcu, ki je tehnično šolanim ka­ drom v gradbeništvu bil pravi p rija telj, naj bo m iren počitek po prestanem trp ljenju . Slava njego­ vemu spominu! £nsumiarsho- pravna vprašanja Republiški zakon o graditvi investicijskih objektov d r a g a n r a ic Po' sprejetju tem eljnega zakona o graditvi in­ vesticijskih objektov so začele ljudske republike s pripravam i za izdelavo republiških zakonov. Re­ publiška zakonodaja je m orala z ozirom na vsebino tem eljnega zakona urediti predvsem naslednje: form ulirati predpise, za katere pooblašča temeljni zakon v posameznih členih ljudske republike, da dopolnijo zvezne predpise za graditev investicij­ skih objektov, in v celoti urediti vprašanje gradi­ tve objektov družbenega standarda, komunalnih objektov, objektov posameznikov in civilnih prav­ nih oseb. Te velike skupine objektov tem eljni za­ kon sploh ne obravnava in v 8. členu določa, da veljajo za graditev teh objektov predpisi, ki jih izda občinski ljudski odbor, če ni v republiškem zakonu drugače določeno. Določbe temeljnega zakona o graditvi investi­ cijskih objektov so se po uveljavitvi zakona sicer začele uporabljati, vendar se je pokazalo, da jih brez predvidenih republiških predpisov ni mogoče dosledno izvajati. Za objekte pa, ki jih temeljni zakon sploh ne obravnava, so se deloma uporab­ ljali prej veljavni predpisi, deloma pa naprednejši predpisi, ki urejajo graditev investicijskih objek­ tov. V času, ko so se p rip rav lja li republiški p red­ pisi, je prišlo do nekaterih težav, nejasnosti in spo­ rov, ker predpisi temeljnega zakona ne urejajo v celoti m aterije. Republiški zakon o graditvi investicijskih ob­ jektov je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije meseca februarja. Objavljen je bil v 5. številki Uradnega lista LRS in začel veljati 1. m arca letos. Na podlagi pooblastil, ki jih daje ljudskim re­ publikam tem eljni zakon, je republiški zakon u re­ dil določena vprašanja s področja graditve investi­ cijskih objektov in v celoti graditev objektov druž­ benega standarda, kom unalnih objektov, objektov posameznikov in civilnih pravnih oseb. Republiške upravne organe je pooblastil, da izdajo nekatere podrobnejše predpise, predvsem pravilnike. Republiški zakon je razdeljen na štiri dele: v p rv e m d e lu (splošne določbe) določa, da se za graditev investicijskih objektov uporabljajo do­ ločbe tem eljnega zakona, republiškega zakona in predpisi, izdani na njuni podlagi. Zakon torej v ce­ loti prevzema določbe tem eljnega zakona in jih le dopolnjuje s svojimi predpisi. V istem delu določa, da se določbe republiškega zakona in na njegovi podlagi izdani predpisi uporabljajo tudi za gradi­ tev objektov družbenega standarda, komunalnih objektov te r objektov posameznikov in civilnih pravnih oseb. To pomeni, da republiški zakon v ce­ loti razširja določbe tem eljnega zakona o graditvi investicijskih objektov tudi na graditev omenjenih objektov in s tem predpisuje enotno obravnavanje vseh v rst objektov. Poleg določb zveznega zakona se bodo uporabljali za te objekte še dopolnilni predpisi, ki bodo izdani kasneje na podlagi poobla­ stil posameznih členov. S tem, da republiški zakon prevzema določbe zveznega zakona tudi za negospodarske objekte, veljajo za graditev teh objektov tudi tisti zvezni predpisi, ki so bili izdani po uveljavitvi tem eljnega zakona, npr. odredba o gradbenem m aterialu, za ka­ terega je treba imeti atest, p raviln ik o pogojih za registracijo organizacij, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, prav iln ik o strokovni iz­ obrazbi in praksi oseb, ki delajo investicijsko teh­ nično dokumentacijo, in oseb, ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investicijskih objektov. V d ru g e m delu (graditev investicijskih objektov) ob­ ravnava zakon najprej investicijski program in določa, kdaj se lahko izdela le poenostavljeni ela­ borat in kdaj samo referat; določa tudi, kakšne po­ datke mora ta dokum entacija vsebovati. V tej zvezi obvezuje zakon investitorje, da mo­ rajo v investicijskem program u predvideti tudi na­ ložbe za zgraditev stanovanj in kom unalnih objek­ tov v zvezi z investicijskim objektom, če so takšne naložbe potrebne, da se tako. zagotovi kompleksna urbanistična rešitev, ki jo zahteva investicijski ob­ jekt. Preden sklepajo organi investitorja o investi­ cijskem program u, si m orajo oskrbeti odločbo o ožji lokaciji, vodnogospodarsko dovoljenje in d ru ­ ga dovoljenja, pritrd itve ali soglasja organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi. Ta dopolnitev zveznega zakona ima namen preprečiti prim ere, ko so investitorji gradili objekte, ne da bi vzporedno reševali vprašanji stanovanj in ko­ m unalnih naprav. Dodatna dokum entacija k inve­ sticijskemu program u pa bo povzročila, da bodo že p ri sestavljanju program a upoštevani vsi ele­ menti, ki lahko vplivajo na graditev, in da po spre­ je tju investicijskega program a ne bo nobenih ovir za izdelavo investicijske tehnične dokum entacije in graditev objekta. V drugem poglavju tega dela obravnava zakon dovoljenje za graditev. Načeloma daje pristojnost za izdajanje teh dovoljenj občinskim upravnim or­ ganom, pristojnim za gradbeništvo. Ce prehaja ob­ jek t območje dveh ali več občin istega okraja, izda dovoljenje za graditev upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je p risto jen za gradbeništvo, če pa prehaja objekt območje dveh ali več okrajev, izda to dovoljenje S ekre tariat IS za industrijo in obrt kot republiški upravni organ, ki je pristojen za gradbeništvo. Za-objekte, katerih graditev je tehnično ali iz varstvenih razlogov zahtevna ali pa fukcionalno komplicirana, daje dovoljenje za graditev Sekre­ ta ria t IS za industrijo in obrt. Tu pooblašča zakon republiški Izvršni svet, da določi, kateri objekti se štejejo za take objekte. Na tej podlagi je Izvršni svet že izdal poseben odlok, s katerim je določil vrsto teh objektov; s tem je vprašanje pristojnosti p ri izdajanju dovoljenj za graditev v celoti rešeno. Izjem na republiška pristojnost p ri izdajanju dovoljenj za graditev določene vrste objektov je predvidena zato, ker sedanji strokovni nivo grad­ beno upravnih organov p ri mnogih občinskih ljud­ skih odborih ne zagotavlja potrebne kvalitete pri kontroli investicijske tehnične dokumentacije, ki je sedaj del postopka pri obravnavanju zahtevkov za dovoljenje za graditev. Obseg teh objektov bo mogoče kasneje om ejiti s spremembo odloka, če se bodo razm ere spremenile. V tem poglavju je važen člen, ki obvezuje in­ vestitorje, da m orajo stalno strokovno nadzorovati graditev objekta. Vendar m orajo investitorji to nadzorstvo opravljati s svojimi uslužbenci ali pa ga oddati gospodarski ali drugi organizaciji ozi­ rom a zavodu, ki im a za to delo usposobljeno stro­ kovno osebje. Posamezniki torej ne m orejo več opravljati nadzorstva, kot je bila dosedaj praksa, temveč ga bodo opravljali le uslužbenci investi­ to rja ali pa ustrezne organizacije. Z nadzorstvom se bodo v bodoče m orale baviti gospodarske orga­ nizacije in zavodi; to službo bo treba posebej or­ ganizirati in prilagoditi razmeram. Pričakovati je, da se bodo s tem začele baviti sistematično pro­ jektivne organizacije in druga podjetja te r zavodi. Zakon obravnava le razm ejitev pristojnosti upravnih organov p ri izdajanju dovoljenj za gra­ ditev. Postopek in natančnejše predpise je določil S ekre tariat IS za industrijo in obrt s posebnim pravilnikom , ki je bil že objavljen. V istem poglavju nalaga zakon izvajalcem, da m orajo p ri graditvi voditi dnevnik o izvajanju del in knjigo obračunskih izmer. Tu gre za bivši grad­ beni dnevnik in gradbeno knjigo, ker pa tem eljni zakon o graditvi investicijskih objektov s svojimi predpisi ne zajem a le gradbenih del, temveč tudi naprave in montažo opreme, je vsebina te doku­ m entacije širša kot doslej. Zato je tudi spreme­ njeno ime obeh knjig. Natančnejše predpise o vse­ bini in načinu vodenja dnevnika in knjige bo izdal S ekretariat IS za industrijo in obrt. V tretjem poglavju tega dela obravnava zakon oddajanje objektov v graditev. Določbe temeljnega zakona dopolnjuje z natančnejšim i predpisi o od­ dajan ju del po treh načinih in daje osnove za p ra­ vilnik o postopku p ri oddajanju del. Ta pravilnik je Sekretariat IS za industrijo in obrt že predpisal in objavil v Uradnem listu LRS. Vsebuje vse po­ drobne predpise v zvezi z oddajanjem del in določa ves postopek od objave oglasa javnega natečaja do sklenitve pogodbe. S tem so se odpravile ne­ jasnosti in nadomestili predpisi prejšnjega razve­ ljavljenega praviln ika o oddajanju gradbenih ob­ jektov in del iz le ta 1957. Četrto poglavje drugega dela zakona obrav­ nava graditev objektov v lastni režiji. K er so s predpisi tem eljnega zakona o graditvi investicij­ skih objektov že določeni pogoji, pod katerim i se lahko izvajajo dela v lastni režiji, republiški zakon ne more pomembno dopolnjevati določb zveznega zakona. Zakon določa, da se dela, ki so nujno po­ trebna za odpravo posledic elem entarnih nezgod ali za zavarovanje pred njimi, lahko opravijo tudi brez dovoljenja za graditev. Vsako delo v lastni režiji je treba pismeno priglasiti pri upravnem organu, ki je izdal dovoljenje za graditev. Za m anjša dela, ki jih v zvezi z delom v lastni režiji omenja drugi odstavek 57. člena tem eljnega za­ kona, se štejejo tista dela, za katera je po določbah republiškega zakona namesto investicijskega pro­ gram a predpisan le referat. Peto poglavje tega dela obravnava tehnični pregled. Opravi ga upravni organ, ki je izdal do­ voljenje, da se sme zgrajeni investicijski objekt uporabljati oziroma pustiti v obratovanje. Posto­ pek v zvezi s tehničnim pregledom določa prav il­ nik, ki ga je izdal Sekretariat IS za industrijo in obrt. O praviti ga je treba v sodelovanju s priza­ detimi organi inšpekcijskih služb. V tretjem delu obravnava zakon graditev ob­ jektov družbenega standarda, kom unalnih objek­ tov, objektov posameznikov in civilnih pravnih oseb. Že med splošnimi določbami zakona je do­ ločeno, da veljajo tudi za te objekte določbe te­ m eljnega zakona. Določbe tega dela zakona le do­ polnjujejo predpise in vsebujejo nekatere olajšave. Tako določa zakon, kdaj sme investitor izdelati za stanovanjske objekte poenostavljen elaborat ozi­ roma refera t in da posamezniki niso dolžni izdelati program a, poenostavljenega elaborata ali refera ta za objekte, ki jih gradijo za svoje potrebe. Vendar zakon predpisuje, da je za graditev objektov, ki jih obravnava ta del zakona, v vsakem prim eru po­ trebno dovoljenje za graditev, torej ne glede na to, ali je bil prej izdelan investicijski program, poeno­ stavljeni elaborat ali referat; občinski ljudski od­ bor pa lahko z odlokom predpiše, da dovoljenje za graditev ni potrebno za enostavne rekonstruk­ cije in adaptacije ter druga gradbena dela, če ta ne morejo vplivati na urbanistično in prometno ureditev oziroma, če ne morejo ogroziti higienskih razm er in varnosti stavb pred požarom. Poenostavitev postopka p ri oddajanju del je predvidena, če se graditev stanovanjskih objektov oddaja po načinu zbiranja ponudb. V teh prim erih dopušča zakon, da ni treba uporabljati predpisov glede natečaja o sposobnosti izvajalca. Investitorji bodo mogli, če bodo te objekte oddajali po načinu zbiranja ponudb, pozvati nekatera podjetja, da vlo­ žijo ponudbe. Vendar se bo m oral postopek od časa, ko bodo ponudbe vložene, opraviti po predpisih pravilnika o oddajanju del. Ta postopek je enak kot p ri načinu oddajanja del z natečajem. Posamezniki smejo izvajati v lastni režiji vsa dela, ki jih delajo zase, morajo pa zagotoviti stro­ kovno vodstvo. Za gradnjo objektov posameznikov se ne uporabljajo predpisi o stalnem strokovnem nadzorstvu. Gospodarske organizacije, ki gradijo objekte za trg, m orajo med gradnjo zaprositi pristojno gradbeno inšpekcijo za tehnični pregled posamez­ nih konstruktivnih delov. Ta pregled bo nadomestil stalno strokovno nadzorstvo investitorja, ki ga pri tem načinu graditve ni. K ateri konstruktivni deli zgradbe bodo podvrženi takem u pregledu, bo do­ ločil S ekretariat IS za industrijo in obrt in hkrati predpisal način tega pregleda. V četrtem delu zakona (prehodne in končne določbe) je važna določba, s katero se pooblaščata S ekretariat IS za industrijo in obrt te r Sekretariat IS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komu­ nalne zadeve, da sporazumno predpišeta tehnične ukrepe, strokovne norme in pogoje, kot to pred­ videva drugi odstavek 71. člena tem eljnega zakona o graditvi investicijskih objektov. Ta člen zvez­ nega zakona nam reč pooblašča Zvezni sekretariat za industrijo, da lahko izda: predpise o tehničnih ukrepih, strokovnih norm ah in pogojih, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju , izvajanju, vzdr­ ževanju in tehničnem pregledu industrijskih elek­ troenergetskih, rudarskih in gradbenih objektov ter naprav; tehnične predpise o gradbenem m a­ terialu, konstrukcijah, delih in objektih; tehnične predpise v rudarstvu ter druge strokovne norme in ukrepe na področju graditve investicijskih ob­ jektov. V drugem odstavku pa isti člen določa, da lahko tudi ljudske republike izdajo take predpise, če jih ne izda Zvezni sekretariat za industrijo. Do sprejetja zveznega zakona ljudske republike niso mogle izdajati takih predpisov. Z uveljavitvijo republiškega zakona sta v ce­ loti prenehali veljati uredba o gradbenem pro jek­ tiran ju in uredba o gradnji. K er so začeli veljati tudi pravilniki o dovoljenjih za graditev, o odda­ jan ju del in o tehničnem pregledu, bodo prenehali veljati tudi bivši pravilniki, ki so se do sedaj lahko še uporabljali, kolikor niso bili v nasprotju z do­ ločbami tem eljnega zakona. Če upoštevamo še spre­ jeti odlok Izvršnega sveta o določitvi objektov, za katere bo dajal dovoljenja za graditev Sekretariat IS za industrijo in obrt, smo s tem dobili vse pred­ pise, ki dopolnjujejo tem eljni zakon. To bo omogo­ čilo, da bodo nova načela p ri ure jan ja investicijske graditve prišla popolnoma do izraza;mbenem pa bo odpravljena dvotirnost p ri obravnavanju gospodar­ skih in negospodarskih objektov, odpadle pa bodo tudi vse nejasnosti, do katerih je prišlo po uvelja­ vitvi temeljnega zakona. Predpisi za organizacije, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo Novi predpisi, ki v tem eljnem zakonu o gra­ ditvi investicijskih objektov obravnavajo izdelo­ vanje investicijske tehnične dokumentacije, bistve­ no razširjajo krog organizacij, ki se lahko bavijo s projektiranjem . Poleg organizacij, ki jim je pro­ jek tiran je edini predm et poslovanja, lahko izde­ lujejo projekte tudi gospodarske organizacije, ki jim izdelovanje take dokum entacije ni glavna de­ javnost, nadalje zavodi pa tudi investitorji sami. P ri tem pa zakon zahteva, da m orajo vse organi­ zacije, ki izdelujejo investicijsko tehnično doku­ mentacijo, poslovati pod enakim i ekonomskimi pogoji. Vse te organizacije m orajo za to dejavnost organizirati poseben obrat s samostojnim obraču­ navanjem dohodka in izpolnjevati vse obveznosti do družbene skupnosti, ki so predpisane za to vrsto dejavnosti. Zvezni sekretariat za industrijo je na podlagi pooblastila iz 40. člena tem eljnega zakona o gra­ ditvi investicijskih objektov izdal pravilnik o pogo­ jih za registracijo organizacij, ki izdelujejo investi­ cijsko tehnično dokum entacijo (Ur. list FLRJ, št. 33/62), kasneje pa še navodilo za uporabo tega pravilnika in pojasnilo glede pro jek tan tsk ih orga­ nizacij p ri tehničnih fakultetah. P raviln ik določa, da se smejo z izdelovanjem investicijske tehnične dokum entacije za graditev investicijskih objektov ukvarja ti gospodarske orga­ nizacije in zavodi, ki so vpisani v register gospo­ darskih organizacij oziroma register zavodov kot organizacije za izdelovanje takšne dokumentacije. Poleg tega morajo te organizacije imeti v odločbi o ustanovitvi natančno navedeno vrsto investicijske tehnične dokumentacije, ki jo izdelujejo, imeti mo­ rajo v stalnem delovnem razm erju vsaj osem pro­ jektante) v-strokovnjako v (med temi vsaj dva od­ govorna projektanta, od katerih mora imeti eden vsaj triletno prakso kot odgovorni projektant), imeti pa morajo tudi ustrezne delovne prostore, inventar in delovna sredstva. Projektivna organi­ zacija, ki se reg istrira za izdelovanje več v rst inve­ sticijske tehnične dokum entacije, m ora imeti po dva odgovorna p ro jek tan ta za vsako vrsto investi­ cijske tehnične dokum entacije; če teh nima, se lahko registrira le, če sklene za izdelovanje te do­ kum entacije pogodbo z drugo projektivno organi­ zacijo, ki ima odgovorne projektante za izdelovanje zadevne vrste investicijske tehnične dokumentacije. Če im a projektivna organizacija posebno enoto v drugem kraju, m ora taka enota izpolnjevati za vpis v register vse pogoje pravilnika. Vse pogoje p ra­ vilnika mora izpolnjevati tud i gospodarska orga­ nizacija oziroma zavod, ki mu izdelovanje investi­ cijske tehnične dokum entacije ni glavna dejavnost. Vse organizacije, ki se ukvarjajo s projek­ tiranjem , so morale do 31. januarja 1963 izpolniti omenjene pogoje in p ri zahtevi za registracijo pred­ ložiti potrdilo za gradbeništvo pristojnega uprav­ nega organa občinskega ljudskega odbora, da so pogoji izpolnjeni. K er so se p ri izvajanju pravilnika pokazale ne­ katere nejasnosti, je zvezni sekretariat za indu­ strijo izdal navodila (št. 04-7468/10 z dne 8. XII. 1962), ki se glasijo: » K er so b ila v z v e z i z iz v a ja n je m p r a v i ln ik a o p o g o jih za re g is tr a c ijo o rg a n iza c ij , k i se b a v i jo z iz d e ­ lo v a n je m in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je , p o s ta v ­ lje n a n e k a te ra v p r a š a n ja , d a je S e k r e ta r ia t Z v e zn e g a iz v r šn e g a sv e ta za in d u s tr i jo n a s le d n ja p o ja s n ila : 1. O m e n je n i p r a v i ln ik se n a n a ša na o rg a n iza c ije , k i se b a v ijo z iz d e lo v a n je m in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o ­ k u m e n ta c i je , to je n a o rg a n iza c ije , k i iz d e lu je jo to d o k u m e n ta c i jo (p r o je k te ) za n a ro č n ik e , n e p a tu d i za in v e s ti to r je , k i i z d e lu je jo in v e s t ic i js k o te h n ič n o d o k u ­ m e n ta c ijo za sebe. T o je v s k la d u z d o lo č b o 1. o d s ta v k a 38. č le n a te m e ljn e g a za k o n a o g r a d i tv i in v e s t ic i j s k ih o b je k to v , k e r se ta d o lo č b a n a n a ša n a in v e s ti to r ja , k i p r e p u s ti izd e la v o in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je d r u g i o r­ g a n iz a c ij i , m e d te m k o 39. č le n is teg a z a k o n a o b r a v ­ n a v a in v e s ti to r ja , k i sa m iz d e lu je in v e s t ic i js k o te h n ič ­ n o d o k u m e n ta c i jo . Č e p r a v se n a v e d e n i p r a v i ln ik n e n a n a ša n a in v e s t i to r ja , la h k o le - ta iz d e lu je in v e s t ic i j ­ s k o te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo sa m o , če im a s tr o k o v n i k a d e r , k i je z m o ž e n za to d e lo (1. o d s ta v e k 39. č le n a ): lo se p ra v i, da se la h k o z n jo b a v i sa m o t i s t i in v e s t i­ to r , k i ra zp o la g a z z a d o s tn im š te v ilo m k v a l i f ic ir a n ih s t r o k o v n ja k o v , tj . z o se b a m i, k i im a jo o sm is lu p r e d ­ p is o v o s tr o k o v n i iz o b r a z b i in p r a k s i s tr o k o v n o te h ­ n ič n o k v a l i f i k a c i jo in p r a k s o , k i je p o tr e b n a za iz d e la ­ v o z a d e v n e v r s te in v e s t ic i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je in k i so v s ta ln e m d e lo v n e m r a z m e r ju z in v e s t i to r je m (z e v e n tu a ln im n u jn im so d e lo v a n je m p o s a m e z n ih u g le d ­ n ih s t r o k o v n ja k o v , z u n a n j ih so d e la v c e v p r i iz d e la v i in v e s t ic i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je za p o s a m e z n e sp e ­ c i f ič n e in v e s t ic i j s k e o b je k te ) . 2. P o d p r o j e k t i v n im i o rg a n iza c ija m i v s m is lu n a ­ v e d e n e g a p r a v i ln ik a r a z u m e m o : a) g o sp o d a r sk e o rg a n iza c ije , k i se u k v a r ja jo sa m o z iz d e la v o in v e s t ic i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je (p ro ­ je k t i v n e g o sp o d a r sk e o rg a n iza c ije ) , tj ., k a te r im je iz d e ­ la v a in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je o sn o v n a d e ­ ja v n o s t; b) g o sp o d a r sk e o rg a n iza c ije , k i se b a v ijo p o leg n e k e d ru g e d e ja v n o s ti tu d i z iz d e lo v a n je m in v e s t ic i j ­ s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je in o r g a n iz ir a jo za to d e ­ ja v n o s t o b ra t s s a m o s to jn im o b r a č u n a v a n je m d o h o d k a ; c) u s ta n o v e , k i se p o leg d ru g e d e ja v n o s ti u k v a r ja jo z iz d e lo v a n je m in v e s t ic i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je in v o d ijo za to d e ja v n o s t p o se b e n o b ra č u n d o h o d k o v in i z d a tk o v te r iz p o ln ju je jo v se o b v e zn o s ti d o d r u ž b e n e s k u p n o s ti , k i so p r e d p is a n e z a to d e ja v n o s t, tj . za p r o ­ je k t i v n e g o sp o d a r sk e o rg a n iza c ije . K e r im a jo o r g a n iza c ije in u s ta n o v e p o d b ) in c) p r a v ilo m a z a o sn o v n o n e k o d ru g o d e ja v n o s t te r se u k v a r ja jo p o le g te s v o je o sn o v n e d e ja v n o s ti z izd e lo ­ v a n je m in v e s t ic i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je , se š te ­ je jo m e d o rg a n iza c ije in u s ta n o v e , k a te r im n i iz d e lo ­ v a n je in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je o sn o v n a d e ja v n o s t p o 6. č le n u n a v e d e n e g a p r a v i ln ik a , o rg a n i­ za c i je in u s ta n o v e iz b ) in c ) te to čke . 3. O r g a n iz a c ije in u s ta n o v e , k i se p o leg d ru g e d e ­ ja v n o s t i u k v a r ja jo tu d i z iz d e lo v a n je m in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je (g ra d b e n a , m o n ta ž n a in p o ­ d o b n a p o d je t ja , p o d je t ja za p r o iz v o d n jo k o n s tr u k c i j , in s ta la c ij , n a p r a v in o p re m e k o t tu d i d ru g e o rg a n iza ­ c ije in u s ta n o v e ) m o r a jo im e ti ta k e k a d re k o t o rg a n i­ za c ije , k i se b a v ijo sa m o z iz d e la v o in v e s t ic i js k e te h ­ n ič n e d o k u m e n ta c i je . T o d a n i p o tr e b n o , d a b i v s i ti k a d r i m o r a li b i t i o o b ra tu za iz d e la v o in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je , a m p a k so la h k o tu d i o d ru g ih o b r a tih za d e v n e o rg a n iza c ije . 4. P o slo v n a z d r u ž e n ja , k i im a jo o rg a n iz ir a n p r o ­ j e k t i v n i b iro za iz d e la v o in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u ­ m e n ta c ije , m o r a jo sa m a iz p o ln je v a ti p o g o je , k i so p r e d ­ v id e n i z n a v e d e n im p r a v i ln ik o m . 5. Za p r o je k ta n ta - s t r o k o v n ja k a za iz d e lo v a n je in ­ v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je o sm is lu 4. č le n a n a v e d e n e g a p r a v i ln ik a je š te ti o sebo , k i je k o n č a la en o o d s t r o k o v n ih šo l ( I I . s to p n jo v is o k e te h n iš k e šo le o z iro m a fa k u l te t e , 1. s to p n jo v is o k e te h n iš k e šo le o z i­ ro m a fa k u l te t e a li v iš jo te h n iš k o šolo , s r e d n jo te h n iš k o šo lo a li te m e n a k o te h n iš k o šo lo ) in to i z t i s te s tr o k e o z iro m a sm e r i, v k a te r o sp a d a iz d e la v a za d e v n e v r s te in v e s t ic i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je . O d g o v o r n i p r o je k ta n t je la h k o sa m o oseba , k i im a p o le g k o n č a n e e n e zg o r a j n a v e d e n ih s tr o k o v n ih šo l tu d i s t r o k o v n i i z p i t iz tis te s tr o k e o z iro m a sm eri, v k a ­ tero sp a d a iz d e lo v a n je in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ­ ta c ije a li k i im a o d g o v a r ja jo č e p o o b la s ti lo za p r o je k ­ tir a n je na o sn o v i p r a v i ln ik a o p r o je k ta n t ih , p o o b la ­ šč e n ih za g r a d b e n o p r o je k t i r a n je (U r. I, F L R J št. 17/1955). T o re j p r id e jo o p o š te v za p o tr e b n o m in im a ln o š te ­ v ilo o sm ih p r o je k ta n to v sa m o tis te o sebe , k i se v s m i­ s lu zg o r a j n a v e d e n e g a š te je jo za p r o je k ta n te in o d g o ­ v o r n e p r o je k ta n te , to se p r a v i , d a se n e sm e jo v to š te v ilo r a č u n a t i r isa r j i in d ru g i. Za o se b e v s ta ln e m d e lo v n e m r a z m e r ju p a m o ra m o š te t i ta k o t is te osebe , k i d e la jo s p o ln im d e lo v n im č a so m v p r iz a d e ti o rg a n iza c ij i k o t tu d i osebe, k i so o s ta ln e m h o n o ra r n e m r a z m e r ju z d e lo v n im ča so m , k i n i m a n jš i o d 4 u r n a d a n . 6. Za in v e s t ic i j s k o te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo o sm is lu n a v e d e n e g a p r a v i ln ik a je r a z u m e t i e la b o ra t, o k a te ­ re m se te h n ič n o ra z č le n u je te h n o lo š k o -p r o iz v o d n a o z iro m a e k s p lo a ta c i js k a za m ise l in v e s t ic i js k e g a o b je k ta in d a je jo te h n ič n e r e š itv e za n je g o v o z g r a d ite v . P ri te m se in v e s t ic i j s k a te h n ič n a d o k u m e n ta c i ja p o n a ra v i in v e s t ic i js k e g a o b je k ta la h k o s e s to ji iz en eg a a li več p r o je k to v o z iro m a d e lo v k a k o r so n p r . p r o je k t te h n o ­ lo šk e g a p o s to p k a , p r o je k t g ra d b e n e g a d e la o b je k ta , p r o je k t n a p e lja v , p r o je k t m o n ta ž e o p re m e in d ru g i p r o je k t i , k i š e p o se b n o v se b u je jo : te h n ič n o o b r a z lo ž i­ te v ( te h n ič n i o p is ), risb e , te h n ič n e iz ra č u n e , p re d iz - m e ro o z iro m a s p e c i fik a c ijo , p r e d r a č u n z o p iso m del, d e ta j le in d ru g o . Za in v e s t ic i j s k o te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo n i treb a š te t i te h n ič n e d o k u m e n ta c i je za p r o iz v o d n jo o p rem e , p o s a m e z n ih d e lo v n a p ra v , k o n s t r u k c i j itd . s s tra n i in ­ d u s t r i j s k ih p o d je t i j , k e r n i to te h n ič n a d o k u m e n ta c i ja z a g r a d ite v in v e s t ic i js k e g a o b je k ta , a m p a k za p r o iz ­ v o d n jo n a v e d e n e o p re m e in e le m e n to v , k i j ih je treb a še le k a s n e je v g r a d i t i v in v e s t ic i js k i o b je k t p r i n je g o v i iz g r a d n ji . K e r to n i in v e s t ic i js k a te h n ič n a d o k u m e n ­ ta c ija , a m p a k p r o iz v o d n a in d u s tr i js k a te h n ič n a d o k u ­ m e n ta c ija , tu d i n je n a iz d e la v a n e sp a d a v n a v e d e n i p r a v i ln ik . R a v n o ta k o se n e š te je za in v e s t ic i j s k o te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo , k a d a r g re za p r o iz v o d n jo m o n ta ž n ih o b je k to v , t i s ta te h n ič n a d o k u m e n ta c i ja , k i se ra b i o to v a r n i z a p r o iz v o d n jo e le m e n to v o z iro m a d e lo v ta k ih o b je k to v . Z a ra d i teg a se n a v e d e n i p r a v i ln ik n e n a ­ n a ša na k o n s t r u k c i j s k e in p o d o b n e b iro je , k i o to v a rn i iz d e lu je jo ta k o d o k u m e n ta c i jo . D o v o lje n je za g ra d ite v v sm is lu te m e ljn e g a z a k o n a o g r a d i tv i in v e s t ic i j s k ih o b je k to v je p o tr e b n o sa m o za p o s ta v i te v o z iro m a m o n ­ ta ž o n a v e d e n ih d e lo v n a k r a ju sa m e m , to d a n e tu d i za p r o iz v o d n jo te h d e lo v . S a m o te h n ič n a d o k u m e n ta ­ c ija za v g r a je v a n je te h d e lo v o in v e s t ic i j s k i o b je k t (b r e z o z ira , a li je te h n ič n a d o k u m e n ta c i ja lo čen a a li s k u p a j s te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo za p r o iz v o d n jo teh d e lo v ) se š te je k o t in v e s t ic i js k a te h n ič n a d o k u m e n ta ­ c ija in s p a d a ta k o sa m o iz d e la v a te d o k u m e n ta c i je o n a v e d e n i p r a v i ln ik . 7. I n v e s t ic i j s k i p ro g r a m n e sp a d a v in v e s t ic i js k o te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo . Z a ra d i te g a se d o lo č b e tega p r a v i ln ik a n e n a n a ša jo na o rg a n iza c ije , k i se u k v a r ­ ja jo sa m o z iz d e la v o in v e s t ic i j s k ih p ro g ra m o v . 8. R a v n o ta k o se n e š te je za iz d e la v o in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je tis ta te h n ič n a d o k u m e n ta c i ja , ki se izdela za izbor idejne rešiioe investicijskega objekta, ne pa tudi za njegovo graditev, kakor je praksa pri razpisanih natečajih za idejne rešitve inve­ sticijskih objektov (41. člen temeljnega zakona) in po­ temtakem ne spada v ta pravilnik. 9. P r o je k t a n t s k a o rg a n iza c i ja se l a h k o reg is tr ira za eno a l i v e č d o lo č e n ih v r s t in v e s t i c i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i j e , tj . za iz d e la v o in v e s t i c i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i j e za d o lo čen e v r s te i n v e s t i c i j s k ih o b je k t o v ali za i z d e la v o d o lo č e n ih d e lo v in v e s t i c i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i j e . T a k o se l a h k o p r o j e k t i v n e o rg a n i z a c i j e reg is tr ira jo na p r im e r za i z d e la v o in v e s t i c i j s k e te h n ič n e d o k u m e n ­ ta c i je za: — objekte visokih gradenj, — objekte nizkih gradenj. — h id r o te h n ič n e o b je k te . — t e h n o lo š k e p ro cese p o s a m e z n i h i n d u s t r i j s k ih s t ro k . — d o lo č e n o v r s to in s ta la c i j i n v e s t i c i j s k ih o b je k t o v ( z u n a n je in n o t r a n je n a p e l ja v e v o d o v o d a in k a n a l i z a ­ cije , b e n c in s k e p o s ta je , k a p t a ž e itd . , z u n a n j e in n o ­ tr a n je n a p e l ja v e za j a k i in š i b k i t o k — d a l jn o v o d i , T F za 35 k v . n a p e l ja v e za g re t je , p r e z r a č e v a n je , k l i m a t i ­ za c i jo in d rugo) . — konstrukcije investicijskih objektov (konstruk­ cije objektov visokih gradenj, mostov, predorov itd.), — posamezne specialne vrste investicijskih objek­ tov in drugo. 10. I n v e s t i c i j s k a t e h n ič n a d o k u m e n ta c i ja , k i jo i z ­ d e lu j e jo s k u p n o s t i a li p o d je t j a P T T za te l e fo n s k e in te l e g r a f s k e n a p r a v e in vo d e . e l e k t r o g o s p o d a r s k a d is t r i ­ b u t i v n a p o d je t ja za i z g r a d n jo in ra z š i r i t e v n j ih o v e g a d i s t r ib u t i v n e g a o m r e ž ja , s e k c i je za u r e d i t e v h u d o u r n i ­ k o v in za š č i to z e m l j i š č p re d e ro z i jo za o b je k t e in dela iz n j i h o v e o sn o v n e d e ja v n o s t i , k m e t i j s k a p o ses tva , g o z d n a g o sp o d a r s tv a k a k o r t u d i d r u g e o rg a n iza c i j e in s lu ž b e za p o t r e b e n j ih o v e p r o i z v o d n j e o z i ro m a d e ja v ­ n o s t i — n e s p a d a v o d re d b e n a v e d e n e g a p r a v i ln i k a . 11. Z ozirom, da navedeni pravilnik nima povratne moči, se določba 2. odstavka 8. člena o zunanjem so­ delovanju ne nanaša na dejavnost projektivnih orga­ nizacij v času pred njegovo uveljavitvijo. Zaradi tega se ta določba o izbrisu projektivne organizacije iz registra, če je imela v preteklem letu večje zunanje sodelovanje, lahko uporabi šele po poteku 1963. leta. ker je pravilnik začel veljati v drugi polovici leta«. Ta navodila so odpravila nejasnosti, ki so se pojavile ob uveljavitvi praviln ika in omogočila, da so prizadete organizacije lahko pravočasno p rila­ godile svoje poslovanje novim pogojem. Pomagala so tudi občinskim upravnim organom pri obravna­ vanju prošenj za potrdila iz 7. člena pravilnika in organom, ki so urejali registracijo. Po svoji vse­ bini pa so ta navodila odgovor na zbrana vprašanja, ki so bila iz raznih stran i predložena zveznemu sekretariatu za industrijo. Ker z navodilom ni bilo urejeno vprašanje pro jek tiran ja p ri tehničnih fakultetah, je zvezni sekretariat za industrijo izdal posebno pojasnilo (št. 04-7991/1-62 z dne 16.1. 1963), kako naj se upo­ rabijo določbe pravilnika, če gre za projektivne organizacije p ri tehničnih fakultetah. Pojasnilo se glasi: >V zvezi z uporabo pravilnika o pogojih za regi­ stracijo organizacij, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo (Ur. I. F L R J št. 33/1962), na projektivne fakultetske ustanove, daje Sekretariat Zveznega izvrš­ nega sveta za industrijo naslednja pojasnila: U čn o o seb je , p r e d a v a te l j i in a s is te n ti na te h n ič n i fa k u l te t i , k i k o t s tr o k o v n i so d e la v c i d e la jo p r i u s ta ­ n o v a h fa k u l te t e in v e s t ic i j s k o te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo za v e l ik e , p o m e m b n e , p o se b n o za p le te n e , k o m p le k s n e in s p e c i f ič n e o b je k te k a k o r tu d i p r o to t ip s k e p r o je k te o z v e z i p ro u č e v a n ja in u p o ra b e z n a n s tv e n ih m e to d za p o s p e š e v a n je n a p r e d k a zn a n o s ti , s tr o k e in in v e s t ic i j ­ s k e g ra d itv e , se ra č u n a jo m e d p o tr e b n o š te v ilo p r o je k ­ ta n to v — s t r o k o v n ja k o v iz 1. o d s ta v k a 4. č len a n a v e ­ d e n e g a p r a v i ln ik a in se n e š te je jo za z u n a n je so d e ­ la v c e v sm is lu 2. o d s ta v k a 8. č le n a is teg a p r a v i ln ik a . K o t u s ta n o v e p o p r e jš n je m o d s ta v k u se ra z u m e jo in š t i tu t i , z a v o d i in p o d o b n o na te h n ič n ih fa k u l te ta h , k i se p o leg z n a n s tv e n o r a z is k o v a ln ih d e l b a v ijo tu d i z iz d e la v o in v e s t ic i js k e te h n ič n e d o k u m e n ta c i je o z v e z i s p r o u č e v a n je m in u p o ra b o z n a n s tv e n ih m e to d , p a je o o d lo č b i o n j ih o v i u s ta n o v itv i , o z iro m a v s ta tu tu p r e d ­ v id e n o , da la h k o iz d e lu je jo in v e s t ic i js k o te h n ič n o d o ­ k u m e n ta c i jo . N a v e d n e u s ta n o v e m o ra jo im e ti o rg a n e d ru ž b e n e g a u p r a v l ja n ja , k a te r ih d e lo v a n je je u s k la je n o z n a če li d r u ž b e n e k o n tr o le . Po d o lo č b a h 3. o d s ta v k a 38. č len a in 2. o d s ta v k a 39. č len a te m e ljn e g a z a k o n a o g r a d i tv i in v e s t ic i j s k ih o b je k to v m o ra jo v o d it i p o se b e n o b ra ču n d o se že n e g a d o h o d k a in p r o je k t i v n e d e ja v n o s ti in iz p o l­ n je v a t i v se o b v e z n o s ti d o d r u ž b e n e s k u p n o s ti , k i so p re d p isa n e za p r o je k t iv n o d e ja v n o s t, b re z o z ira a li d e la jo in v e s t ic i js k o te h n ič n o d o k u m e n ta c i jo za seb e a li za d ru g eg a « . To pojasnilo pove pravzaprav samo to, da se take ustanove morajo reg istrira ti po določbah p ra­ vilnika in da se učno osebje šteje med potrebno število strokovnjakov. Da take ustanove smejo pro­ jek tirati, dopušča že 3. odstavek 38. člena tem elj­ nega zakona. Vprašanje izdelovanja investicijske tehnične dokum entacije obravnavajo torej nekatere določbe tem eljnega zakona o graditvi investicijskih objek­ tov, pravilnik o pogojih za registracijo organizacij, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, navodilo za uporabo tega praviln ika in pojasnilo glede projektantskih organizacij p ri tehničnih fa­ kultetah. Temeljni zakon o graditvi investicijskih objek­ tov po eni strani torej omogoča boljše izkoriščanje projektantskih kapacitet, po drugi strani pa z ome­ njenim i predpisi zahteva, da vse organizacije, ki izdelujejo projekte, delajo pod enakimi ekonomski­ mi pogoji glede družbenih obveznosti. P ravilnik o pogojih za registracijo teh organizacij onemogoča dela m ajhnih projektantskih organizacij, za katere se je izkazalo, da delajo nesolidno in strokovno nekvalitetno. Načeloma morajo organizacije, ki pro­ dajajo projekte, izpolnjevati pogoje zakona in p ra­ vilnika, organizacije pa, ki delajo projekte zase, m orajo izpolnjevati le pogoje, ki jih zahteva te­ m eljni zakon. Sprostitev na področju projektantske dejav­ nosti ima namen zagotoviti pravočasno izdelano in strokovno kvalitetno tehnično dokumentacijo, kar je prvi pogoj, da se bodo investicijska sredstva pri graditvi investicijskih objektov izkoristila čim bolj racionalno in ekonomično. Novi načini pri odda­ jan ju del, ki jih uvaja tem eljni zakon, dajejo inve­ stito rju vse možnosti, da pride do najboljše rešitve pri p ro jek tiran ju novega investicijskega objekta. Boljšo kvaliteto investicijske tehnične dokum enta- Informacija o organizaciji in delu gospodarske zbornice SRS in njenih organov Gospodarska zbornica SRS (v nadaljn jem : zbor­ nica) je bila ustanovljena na podlagi zakona o ustano­ vitvi enotnih zbornic (Ur. 1. FLRJ, št. 22/62), s tem, da so se s 1. julijem 1962 spojile v enotno organizacijsko tvorbo dotedanje sam ostojne republiške zbornice in sicer: za trgovino, gostinstvo, industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in prom et, obrtno-kom unalna, km etijsko- gozdarska in G lavna zadružna zveza Slovenije. V zvezi s tem so bile izvršene potrebne organizacijske in druge spremembe, da bi se čim prej začelo postopno razv ijati delo enotne zbornice. Po sedaj že form irani s tru k tu ri sta najv išja organa zbornice n jen upravni odbor in predsednik. Kot redn i strokovni organi so form irani sveti (15) in strokovne službe — oddelki (6), poleg n jih pa še strokovni odbori služb in komisije. U pravni odbor nove zbornice se je od ustanovitve skupne zbornice doslej sestal š tirik ra t, od tega dvak ra t še v letu 1962, v letošnjem le tu pa tudi že dvakrat. M edtem si je zbornica že izoblikovala svoj p rv i organi­ zacijski sestav, te r sloni n jena organizacija na podobnih načelih kot Zvezna gospodarska zbornica, vendar z ne­ katerim i posebnostmi. Sveti združujejo kom pleksno gospodarsko poslovno problem atiko od proizvodnje do m enjave na domačem in tu jem tržišču. S estavljeni so po sorodnih grupacijah blaga glede na proizvodnjo, tehnologijo, kom ercialno poslovnost in potrošniško porabnost, te r tako vsak svet integracijsko povezuje proizvodnjo, trgovino in potroš­ njo svojega gospdarskega področja. Že v dosedanjem delu so sveti opravili neka te re pomembne skupne n a­ loge, predvsem s področja zunanjetrgovinskega poslo­ vanja, znanstveno raziskovalnega dela in obravnava­ n ja osnutka družbenega p lana za leto 1963. Samo v drugem polletju lanskega leta, ob začetku poslovanja nove skupne zbornice, je bilo za obravnavanje navede­ nih problem ov oprav ljen ih preko 100 skupnih sestan­ kov, sej, konferenc in posvetovanj. V vodstva svetov se pravilom a izbirajo ak tivn i in razgledani p redstavnik i iz gospodarskih organizacij in ustanov. Sveti »za proizvodnjo, predelavo in prom et s pro­ izvodi posam eznih panog« so naslednji: 1. za nafto, p lin in premog, 2. za črno in barvno m etalurgijo, 3. za kovinsko in elektrogospodarsko stroko, 4. za nekovine, 5. za oblačilno stroko in gumo, 6. za kem ično stroko, 7. za grafično, založniško, knjigotrško in filmsko dejavnost, 8. za gradbeništvo, 9. za prom et in zveze, 10. za km etijske pridelke in živilske proizvode, 11. za gozdarstvo, lesne in papirne proizvode, 12. za organizacijo in napredek trgovine, cije pa lahko pričakujem o tudi spričo dejstva, da so po določilih tem eljnega zakona projektantske organizacije odgovorne za svoje izdelke. Investi­ to rju morajo povrniti škodo, ki bi nastala zaradi m orebitnih pom anjkljivosti in nepravilnosti v inve­ sticijski tehnični dokum entaciji, če nosi krivdo za nastale napake pro jek tan tska organizacija, d . r . 13. za organizacijo in napredek gostinstva in tu ­ rizm a, 14. za organizacijo obrti in za kom unalno gospo­ darstvo ter 15. G lavna zadružna zveza Slovenije. S trokovne službe so organizirane v oddelkih za obravnavanje važnejših splošnih vprašan j in za do­ ločene kom plekse problem atike, ki največkra t zadeva celotno gospodarstvo ali vsaj njegova široka področja po skupnosti panog. Težišče dela v službah je v tem e­ ljiti strokovni obdelavi postavljenih nalog, ki jih po­ sreduje strokovni ap a ra t zbornice. Zbornične službe n i­ majo nam ena, da bi se s svojimi strokovnjaki pretvorile v inštitu te ali zavode, pač pa se bodo posluževale d ru ­ gih specialnih ustanov ali inštitu tov te r njihovih stro ­ kovnjakov za obdelavo posam eznih kom pleksnih v p ra ­ šanj. Kot nam eščenci zbornice so na čelu oddelkov stro ­ kovnih služb načelniki, v svetih pa vodijo organizacij­ sko delo strokovni tajn ik i. S trokovne službe oziroma oddelki zbornice so n a ­ slednji: 1. za ekonom sko finančna vprašanja, 2. za organizacijsko pravna vprašanja, 3. za pospeševanje proizvodnje in poslovanja, 4. za vzgojo kadrov in strokovno izobraževanje, 5. za gospodarske odnose s tu jino s posebnim od­ borom za sejm ske in obmejne sporazum e in 6. splošni oddelek. Razen splošnega oddelka im ajo vse druge stro ­ kovne službe še posebne strokovne odbore kot stalne organe za obravnavanje in proučevanje strokovnih vprašanj tis tih gospodarskih področij, ki jih te službe zajemajo. G ospodarska zbornica SRS bo v letu 1963 usm erila svojo celotno dejavnost predvsem na proučevanje, ob­ ravnavo, analizo in reševanje naslednjih gospodarsko političnih nalog in ekonom skih problem ov: — čim enakom ernejše povečanje proizvodnje in dinam ičnega razvoja gospodarske aktivnosti skozi vse leto, — izboljšanje stopnje izkoriščenosti kapacitet, — usm eritev razpoložljivih investicijskih sredstev v najbolj učinkovite nam ene in prehod na uvedbo funkcionalne am ortizacije opreme, — h itre jše uvajan je sodobne tehnologije in znan­ stveno raziskovalnega dela v proizvodnjo z istočasnim pospeševanjem sodobnih metod strokovnega izobraže­ vanja, — akcija za izgradnjo novega sistem a izobraževa­ n ja strokovnih kadrov v gospodarstvu in organiziranje kvalite tne kadrovske službe p ri sam ih zbornicah ter u reditev potrebne pomoči pri u stanav ljan ju in razv ija ­ n ju izobraževalnih centrov, — skrb za sodobno organizacijo ekonom ične in ren tab ilne proizvodnje, za delitev dela in poslovno po­ vezovanje, za porast produktivnosti in razvoj realne življenjske ravni, z nenehnim izboljševanjem in raz­ vijan jem sistem ov no tran je delitve, — prizadevanje zbornice, da ne bi naporov kolek­ tivov na tem področju ovirali razni adm inistra tivn i in neekonom ski posegi, — organiziran je lastne konjunk tu rne službe biroja za raziskovanje tržišča, zaradi p rilagajan ja proizvodnje trgu, — skrb za povečanje km etijske proizvodnje, nam e­ n jene trgu, skrb za napredek trgovine, gostinstva, obrti in kom unalne dejavnosti. — skrb za povečanje izvoza, izboljšanje deviznega priliva in deviznega poslovanja na sploh, pospeševanje domačega in inozemskega turizm a, m ednarodnega tra n ­ zita ter raznih oblik neblagovnega dotoka deviz kot npr. izvoz in te lek tualn ih uslug, m ed njim i tudi g rad ­ benih storitev. Problem e gradbene stroke v okviru zbornice bo obravnaval svet za gradbeništvo, ki je prevzel izvrše­ vanje nalog dosedanje sekcije za gradbeništvo pri in ­ dustrijsk i zbornici, dalje sekcije za gradbeno obrt pri zbornici in ustrezni del strokovnega odbora za gradbeni m ateria l p ri bivši trgovinski zbornici. Ko je bila u sta ­ novljena skupna zbornica, je prevzela gradbeništvo iz bivše industrijske zbornice kot sekcijo za gradbeništvo, ki je im ela 3 podsekcije in sicer: za gradbeno opera­ tivo, za industrijo gradbenega m ateria la in za grad­ beno p ro jek tan tske organizacije. Naloge, ki jih je do tedaj oprav ljala sekcija za gradbeništvo, so bile široko razvejane od načelno okvir­ nih do povsem konkretn ih za različna območja, kot npr. organizacijsko, pravno, finančno ekonomsko, s ta ­ tistično analitično te r za področje šolstva in strokov­ nega izobraževanja. Delo sekcije je imelo poseben po­ udarek na no tran ji tehnični pomoči med podjetji in na tesnem sodelovanju med posam eznim i vejam i dejav­ nosti. Sekcija se je uveljav ljala tudi navzven na več področjih in s številnim i partnerji, tako z Združenjem stanovanjskih investitorjev, s službo m ednarodne teh ­ nične pomoči, s sekretariatom za industrijo in obrt, s sekretaria tom za urbanizem , stanovanjsko izgradnjo in kom unalne zadeve, sekretaria tom za delo te r ustrez­ nim i inšpektorati, dalje z ZRMK, zveznim gradbenim instruk torsk im centrom in strokovnim i šolam i v grad­ beništvu. V tej zvezi so bile izvedene številne akcije za strokovno izobraževanje, sem inarji, tečaji in p ri­ prav ljen i razni učbeniki, h k ra ti pa opravljena tudi stalna evidenca financiran ja strokovnega šolstva. Svet za gradbeništvo GZ SRS (skupno 17 članov, bivši predsednik ing. F ranc Živec, dir. »Tehnike«, L jub­ ljana) spada organizacijsko m ed tako im enovane indu­ strijske svete zbornice. Skrbel bo za perspektivni raz­ voj gradbene stroke, za m odernizacijo gradbenih in do­ polnilnih proizvodnih panog (urbanizem, pro jektiranje, m ontažerstvo, gradbena obrt in trgovina z gradbenim m aterialom ), za sodelovanje z investito rji v g radbeni­ štvu, za sodelovanje z ustreznim i državnim i organi, družbenim i organizacijam i, institucijam i in zavodi, na področju strokovnega šolstva pa za sodelovanje z ustreznim i zavodi, centri in ipd. V obširnem delovnem program u sveta za leto 1963 so naloge tudi posebej razm ejene za posam ezne veje dejavnosti v gradbeništvu, predvsem glede na določene akcije, ki so bile pričete še v le tu 1962 in se prenašajo v leto 1963 kot dolgoročne, m ed njim i posebej akcija g raditve stanovanj za trg in p rip rava gradbeništva za izvoz uslug in dejavnosti tudi na zunanja tržišča. Med drugim bo svet skrbel tud i za form iran je G radbenega centra Slovenije in za organizacijo in ustanovitev G rad ­ benega šolskega centra v L jubljani. Za izvrševanje nalog na teh področjih se bo svet stalno povezoval v okviru zbornice z vsemi strokovnim i službam i in strokovnim i odbori po sek torjih dela teh služb ter tudi z drugim i sveti zbornice. Za uspešnejše oprav ljan je določenih konkretne jših in podrobnejših nalog, se bo zbornica preko sveta za gradbeništvo po­ služevala tudi uslug B iroja g radbeništva Slovenije na podlagi posebne pogodbe. Biro gradbeništva je doslej obsta ja l že 10 let, od zače tn eg a . poslovnega združenja gradbenih podjetij, podjetij industrije gradbenega m a­ te ria la in p ro jek tan tsk ih organizacij v Sloveniji dalje do sedanje oblike. K er je v tem času uspešno oprav ljal v rsto konkretn ih nalog za včlan jena podjetja, so se ta po sporazum u s predsedstvom zbornice tudi v novih organizacijskih pogojih odločila, da biro obdržijo in njegovo dejavnost prilagodijo novim pogojem dela. M. M. iz naših lalmratorijeti Metoda merjenja vlage v zidu brez porušitve zidu P ri določevanju koeficienta toplotne prevod­ nosti zidov X je odločilnega pomena količina vode, ki je v zidu. Zato smo posvetili posebno pozornost metodam, ki omogočajo hitro določevanje količine vlage v zidu, ne da bi pri tem morali, kot je obi­ čajno, iz zidu izsekati vzorec te r ga s sušenjem in tehtanjem preveriti z ozirom na količino vlage. Take metode še zlasti ne prihajajo v poštev pri opazova­ nju količine vlage v stanovanjih, ki so že naseljena. V tehniški praksi poznamo več metod tudi za tak način m erjenja, k jer opravimo opazovanje brez rušenja. Take metode so: a) z m eritvijo dielektrične konstante zidu, b) z m eritvijo električnega odpora, c) z večkratnim kontroliranjem toplotne p re­ vodnosti s posebnimi napravam i. K er kažejo vse te metode določene pom anjklji­ vosti, smo se v ZRMK odločili, da apliciramo me­ todo m eritve vlage v zidovju s pomočjo radioak­ tivnih izotopov. Metoda je h itra in praktična ter omogoča m erjenje vlage v zidovih, ki so izdelani iz anorganskih gradbenih materialov. M etoda m e ritv e v la g e s pom očjo ra d io a k tiv n ih izo topov Način m eritve uporablja pojav zakasnjevanja h itrih nevtronov na vodikovih atomih v molekulah vode. V zidovih, pozidanih iz opeke ali pa odlitih v betonu ali v žlindrinem betonu, imamo v glavnem elemente naslednjih atomskih tež: A tom ska teža vodik H . . . .■ .......................... 1,008 ogljik C ...................................................12,015 kisik O ...................................................16,004 magnezij M g ................................... 24,330 aluminij A l ....................................... 26,991 silicij S i ...................................................28,133 žveplo S .............................................. 32,074 kalcij C a ...................................................40,115 Atomske teže so dane v tem prim eru v atom­ skih enotah mase. Od navedenih elementov je vodik po večini vezan v higroskopsko vodo (vlago). Ko udari curek h itrih nevtronov v postavljeno zidovje, p rihaja do in terakcij med nevtroni in jedri posameznih elementov. Merilo za verjetnost interakcij med nevtroni in jed ri je izraz, kateri je definiran kot razm erje med številom interakcij na jedro in številom nev­ tronov na enoto površine. Izraz ima dimenzijo po­ vršine ter pomeni del površine jedra, kateri sode­ luje v procesu. iA o = — I i = število interakcij I = število nevtronov, ki vpadajo A = površina curka nevtronov Za nam en m eritev vlage po principu zakasnje­ vanja nevtronov so važni samo oni nevtroni, kateri v zidu zakasnevajo in se iz zidu vračajo nazaj. P rin c ip m e rje n ja Nevtroni, ki p rihajajo iz izvora, imajo hitrost do 10' m/sek ter se razprše na vse strani. Del teh nevtronov vpada direktno v števno cev, del pa se prebije v zid ter dobimo na tak način curek nevtro­ nov. Nevtroni, kateri se zadosti zakasnijo, postanejo term ični (zaradi velikega števila udarcev) ter se vračajo iz zidu v števno cev. Kot indikator za po­ časne nevtrone služi Geiger-M üller jeva števna cev, ki je polnjena z BF3. Ko grupa term ičnih nevtronov povzroči razpad jedra bora in s tem osvoboditev ionizirajočih delcev —• a, ta s sekundarnim i procesi zmanjša napetost v cevi ter dobimo slab negativni impulz napetosti, katerega povečujemo s katodnim ojačevalom. Preko linearnega ojačevala vodimo im­ pulz v diskrim inator in od tu v števec. Na vsakem m ernem mestu opravimo m erjenja in sicer na samem mernem mestu, na ozadju in še kontrolno m erjenje na parafinu. Sonda se postavlja na m em o mesto tako, da je pritisn jena na zid. Istočasno se m erijo impulzi prve­ ga reda, dobljeni zaradi term ičnih nevtronov iz zidu, kakor tudi impulzi drugega reda, katere do­ bimo zaradi udarcev h itrih nevtronov iz izvora na detektor te r zaradi udarcev počasnih nevtronov iz okolice. Da se izognemo impulzom prvega reda, se po­ stavi sonda nekoliko od zida, ker se merijo samo impulzi drugega reda tj. iz ozadja. Število impulzov, dobljenih v časovni enoti, daje samo neko relativno vrednost, zato opravimo še kom parativno -meritev na parafinu. V njem je namreč vodik z drugimi ele­ menti v razm erju približno 2 :1 , torej nekako tako kot v vodi. Zaradi tega lahko uporabimo parafin, kakor da bi imeli opravka z zidom, v katerem je 100 % vode. Izmerimo število impulzov, dobljenih na parafinu, potem pa dobimo relativno količino z enačbo, da je: nz n.o f = ------------np — n 0 pri čemer je f faktor, karakterističen za količino vode, n z = število impulzov v minuti, katere merimo na zidu, n„ = število impulzov v minuti, katere merimo iz okolice, np = število impulzov v minuti, izm erjenih na parafinu. Iz um eritvenega diagrama odvisnosti faktorja f od količine vode v volumenskih odstotkih dobimo rezultat odvisnosti. Čas m erjenja se določi glede na točnost, ki jo zahtevamo za rezultat. Za um eritveni diagram so bili izdelani številni poskusni zidovi različnih debelin in iz različnih m aterialov, p ri čemer je bil faktor f izmerjen, nato pa smo zidove porušili in določili vlago z norm al­ nim postopkom. Slika prikazuje aparaturo med m erjenjem vlage zidu. F . OB NO Izšla je brošura DIMENZIONIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV V POTRESNIH OBMOČJIH ki prinaša: Namen novih predpisov za varnost pred potresi; Predlog začasnih predpisov za dimenzioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih; Navodila za računanje potresnih obremenitev; Komentar h karti seiz­ mičnih področij SR Slovenije (in karta) Brošuro dobite v Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov LRS, Ljubljana Erjavčeva 15 ali v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani, Titova 11 (konzorcij). Cena 1700 din Avto cesta L ju b lja n a -Za g re b odsek »M edvejek« (foto P. Strnad) PROJEKT- NIZKE ZGRADBE U U B U A N A , P A R M O V A U L I C A 33/111 t e l e f o n 3 2 - 0 2 9 I z d e l u j e p r o j e k t n e n a l o g e z a : ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hidro­ centrale, melioracije, regulacije, pristaniške zgradbe, visoke zgradbe