UDC 304+36 socialno delo letnik 32/1993 št 5-6 časopis гд teorijo in pral religioznega [¡osredovanja. Zato je religiozna spremem- ba pozornosti vreden prefl-f)0g0j za socialno li'ansí'ormacijo.'"^ V tem smislu so različni pristopi znotraj katolicizma pomembni, saj so po- gojevali spremembe na vseh drugih družbenih ravneh; načine tega "religioznega posredovanja", tj., različne zamisli o preoblikovanju družbe, pa imenujem koncep- ti." Poudarek je na katoliških konceptih, medtem ko nekatoliške omenjam zaradi primerjave. Pomembnejši koncepti, s katerimi smo imeli opravka na Slovenskem, so torej naslednji: L katoliški integrizem, 2. krščanski solidarizem, 3. krščanski socialni aktivizem, 4. krščanski socializem, 5. socialistični kristjani, 6. korporativizem, 7. boljševizem, 8. samoupravni socializem 9. pluralizem Ad L Integristični koncept (lat. integer, celoten) si je prizadeval za poenotenje prav vseh družbenih področij in za podrejanje sleherne dejavnosti (znanosti, filozo- fije, ekonomije, umetnosti itn.) vrhovni ideji katolicizma, reprezentirani v katoliški cerkvi oziroma njenih najvišjih predstavnikih. Pobudnik in najvidnejši predstavnik te smeri je bil na Slovenskem škof Anton Mahnič, ki Je v idejni diferenciaciji videl ' James A. Becki-ord: Religion and Advanced Industrial Society. London, Unwin I lyman, 1989, str. 142. ^ Družbeni koncepti, s katerimi smo imeli opraviti v novejši zgodovini (govorimo lahko vsaj o devetih različnih), se najprej razlikujejo glede na akterje, tj., glede na to, kdo jih je artikuliral (socialna pripadnost akterjev, njihovi interesi itn.). Tu pa poudarjam predvsem to, kaj ti koncepti vsebujejo (katera področja poskušajo regulirati, katerim vprašanjem posvečajo osrednjo pozor- nost) in kako to počnejo, izpostavljam torej koncejite v izvornem smislu te besede (lat. concipere, sestaviti, vase sprejeti, pojmili) - omejujem se na to, kar jih sestavlja, katera so tista področja družbenega življenja, ki jih posamezni koncepti prepoznavajo za relevantna in jih vključujejo vase ter poskušajo prek njih regulirati celotno družbo, ter kako ta področja pojmujejo, oz., jih vrednoti- jo. Znotraj tega bo razvidna tudi vloga karitas in socialne politike. 176 Karitas na Slovenskem najmočnejše sredstvo boja proti liberalizmu (sovražniku cerkve št. 1, kot se je izra- zil) in proti socializmu (sovražniku št. 2 - "razločuje se od liberalizma le v tem, da je v svojih naukih dosleden ter jih skuša tudi v življenji vresničiti").' Mahnič je (točno pred sto leti) v liberalizmu in v socializmu videl glavni vzrok vsega zla, saj je tovrstnim idejam pripisal krivdo tako za propad rimskega imperija v starem veku (?!) kot tudi razlog obubožanja delavstva v sodobnosti. Vendar paje imel socialno zlo liberalizma (te "najpogubniše kuge") predvsem za posledico njegove a(nti)- katoliške usmerjenosti. Zato je zahteval kot prvo, edino in poslednjo nalogo katoli- kov na vseh področjih^ - boj za katoliške ideje (pri čemer so ne le nekatoliške, pač pa celo neortodoksno katoliške ideje razglašene za im/Zkatoliške; od tod usoden idejni boj tudi med samimi katoliki). Značilnost tega koncepta je torej v tem, da terja totalno pod(u)rejanje družbenih vprašanj z enim sredstvom (katoliško ideo- logijo), kar naredi drugačne načine reguliranja odvečne, oziroma, preprečuje po- sebne pristope za reševanje specifičnih problemov (npr. gospodarska, socialna politika ipd.). Ad 2. Mehčanje integrističnega koncepta pripelje do krščanskega solidarizma (Krek, Ušeničnik). Gre za koncept, s katerim poskuša katolicizem po eni strani zavrniti modernizacijske individualistične in kolektivistične tendence (liberalni kapitalizem, socializem, komunizem), hkrati pa rešiti socialno vprašanje ter vzpo- staviti brezkonfliktno (brezrazredno) solidarno družbo. Ker zavrača tako tržno konkurenco (po Ušeničniku glavni razlog "objektivnega" izkoriščanja, kot se je izrazil)^ kot tudi revolucionarne posege (grožnjo kolektivizma), se reafirmira orga- nični model družbe, kjer naj bo vsak ud družbenega telesa solidaren z drugim, tako celoto pa uravnava "duša" družbe, kar so seveda krščanska (katoliška) načela. Tudi tu gre za isti vzorec sprememb kot v integrizmu (le da ni tako radikalen): naj- prej sprememba zavesti, čemur bo avtomatično sledilo vse ostalo. Oziroma, kot pravi Ušeničnik: "Pi'vi pogoj jc zof)(4 la, da se danes ludi v f)oliliki l)ije in odločuje boj med vero in nevero."'^ "SiiK^-i so zarisane... Kaj de, če ni mogoče čisto konkretno opisati oblik bodočnosti? Da so le |)rave vodilne ideje, le si bodo v boju z r(;sničnostjo ustvarile tudi prave oblike!"^ Zato tudi ni treba ne jjoselme socialne ne posebne gospodarske politike ' Anton Mahnič: Liberalizem je zakrivil socijalno bedo. Rimski katolik, let. V, Gorica, 1893, str. 45. ' Izvor Mahničevega klerikalizem ni v tem, da ne bi razlikoval med različnimi področji v družbi, nasprotno: že on sam izrecno poudarja, da npr. "politika kot taka ne spada v področje duhovskega poklica" in tudi duhovniki "kot taki" (podč. Mahnič) se ne smejo vmešavati v politiko. Ne gre torej za nerazlikovanje področij (kompetenc), kot tudi ne za negiranje njihovih posebnosti, pač pa za način, kako ali od kod si to razločevanje predstavlja. Država in cerkev sicer morata "ostati v svo- jem delokrogu, ne da bi si vsvajala, kar ni njeno", vendar mora biti po Mahniču vselej cerkev tista, ki diktira ta "delokrog". Kadar se te razmejitve dogajajo neodvisno od cerkve, je za Mahniča družba a priori ogrožena in zalo je v vseh takih primerih duhovnik "moralično primoran vmešavati se v politiko; politika je v naših časih ena najsvetejših, neopustljivih dolžnosti višega in nižega du- hovniškega past i rovanja." (Vse iz A. Mahnič: Vera in politika. Rimski katolik, let. 5, Gorica, 1893, str. 373-389). Z isto k)giko posega na vsa druga področja in ta pristop je opazen pri vseh nasled- njih katoliških konceptih, čeprav bistveno omiljen. ^ Gl. Aleš Ušeničnik: Sociologija. Katoliška buk^varna, Ljubljana, 1910, str. 763-784 (790). " A.Ušeničnik: Sociologija..., str. 804. ' Ihid, str. 789. lil Srečo Dragos (odraz tega je nerazčiščen odnos do tržne ekonomije - prim, polemiko z Gosarjem - kot tudi do teorije solidarnosti ter pomoči, enako kot npr. pri komunistih). Ker je glavna naloga sprememba zavesti v družbi, naj bi bila solidarnost med ljudmi sa- moumeven nasledek (Durkheim!), s tem pa tudi ljubezen ter z njo dobrodelnost (ki jo Ušeničnik izrecno omenja v svoji Sociologiji samo na eni strani, čeprav delo obsega 839 strani). Zato Ušeničnik socialno pomoč zoži izključno na "pomoč za- sebnikov, rodbin, društev in Cerkve". Tu naj država priskoči na pomoč le, če je nujno potrebno, torej kot rezervna oz. dopolnilna dejavnost, sicer pa se naj ne vmešava: "Kjer pa zasebna pomoč ne zadoščuje, tam ima pač država nalogo tudi dopolnjevati dobrodelnost."' Bolj realistično oceni karitativno funkcijo J. E. Krek, ki prvi krščansko lju- bezen prepozna za nezadostno in pred njo postavi vprašanje pravičnosti, s čemer opozori na sistemsko regulacijo socialno-politične dejavnosti: "Kdor torej trdi, da se da rešili socialtKj vprašanje samo z načelom ljubezni, se temeljito moti. Predvsem je treba pravičnosti. (...) Sociabii nered je nastal v prvi vrsti zato, ker se je jela izgubljati pi'avičnost in ne le zato, ker se je izgubljala ljubezen. Zato je socialni boj boj za pravičnost. (...) Poli'ebno se nam zdi to posebno f)oudarjati, ker se nekateri tako radi sklicujejo z ozironi na socialno v[)rašanje samo na ljubezen in pravijo, da more ljubezen sama ozdraviti vse druzalxie bolezni. Tem za[)eljivejša je njihova trditev, ker v zvezi s tem živo in navdušeno dokazujejo, da ima samo krščanstvo, ki je snovano na zakonu ljubezni, moč prave ljubezni. (...) Naše íx'sede o nezadostnosti veljajo le tistim, ki mislijo, naj se politično-socialno delovanje, boj za zakonito preusirojitev družbe, omeji ali celo opusti in naj se goje samo dela ljubezni (...)"" Tak pristop je za razliko od integrističnega veliko bolj stvaren, saj se zdaj za- poredje največjih sovražnikov spremeni: glavni sovražnik niso več napačne ideje, ki porajajo napačno prakso (kot pri Mahniču), pač pa nasprotno - socialna ogrože- nost je glavni sovražnik, ki porodi drugega sovražnika, tj., napačen (radikalen, na- silen) družbeni koncept: "/^m sovražnik je - vedno večje duševno in gmotno uboštvo in razpad zlasti delavskih stanov; drugi sovražnik je pa materialistični socializem'' (podč. Krek). Socialno vprašanje je v novejši dobi sicer izostreno, a ni šele od danes, saj je lastno vsem družbam na vseh stopnjah; zato njegovo reševanje ni le v pristojnosti bogoslovcev, pač pa tudi modroslovcev, pravnikov, zgodovinarjev, državnikov, časnikarjev - "vsi ti imajo dolžnost, proučevati to vprašanje in nanj od- govarjati po svojih močeh", poudarja Krek.^ Vendar ostaja zahteva po pravičnosti in po posebni .socialni politiki kljub temu nedorečena, ker Krek ostaja znotraj soli- darističnega koncepta, ki tega ne rešuje na sistemski ravni. Ad 3. V tej smeri je korak naprej od Kreka prav Andrej Gosar s svojo za- mislijo krščanskega socialnega aktivizma. Gosar je prvi (in še dolgo po drugi vojni edini), ki je povezal idejo postopnega prehoda v socializem z jasno navezavo na tržno ekonomijo, to pa na podlagi jasne razmejitve med posameznimi družbenimi področji (delniIЋi sistemi). Kot prvi .sociolog"' na Slovenskem je poskušal Gosar ' Ibid., str. 148-149. ' Janez E. Krek: Socializem. Izbrani spisi, III. zv. Odbor društva "Dr. Jan. Ev. Krek" (ur.), Ljublja- na, 1925, str. 33. ' Vse: ibid, str. 189-190. ^ Ušeničnik je napisal 1. 1910 prvi sociološki učbenik, vendar je dosledno sledil svoji opredelitvi sociologije, ki jo je imel (izrazito v Mahničevem stilu) za "prelepo apologijo krščanstva" (A. Uše- 178 Kari tas na Slovenskem vzpostaviti tak koncept družbe, ki bo: • zagotavljal socialno varnost vseh, za kar naj bi skrbela socialna politika kot poseben sistem; • omogočal gospodarsko prosperiteto, ki jo je nemogoče vzpostaviti brez upoštevanja tržnih mehanizmov (od tod potreba po avtonomni gospodarski politiki);' • zagotavljal nevmešavanje ideologij v posamezne delne sisteme (čeprav je bil Gosar iskren katolik in zvest cerkvi, je prav zaradi tega stališča izrinjen v poli- tično pozabo tako od Cerkve kot od komunistov); • temeljil na (raz)ločitvi delnih sistemov, kar je pogoj za njihovo naknadno prežemanje. Ker je vloga socialne politike osrednjega pomena za načrtovanje družbenih sprememb, je Gosar tudi (prvi na Slovenskem) podal jasno definicijo njenih ciljev: "Obči cilj in nalogu socialnc politike je, da (Kjmaga socialno пеглосп1гп ljudskim skupinam, stanovom in sloj(nii, da se tiiofajo v lekmovanjii z drugimi interesnimi skupinami, stanovi in sloji priiiierno uveljavili, ter jih na ta način usposal)lja za samostojno življenje."^ V tej zvezi je jasnejša tudi vloga karitas: "Sicer je že takoj na р1л i [¡ogled jasno in očilo, da nimajo karitativne organizacije neposred- no [)ri delu za [)reureililev sodobne (Iružbe nikake [)Osehne naloge. Njihova glavna in naj- važnejša socialna funkcija je [)ač, da v vsakokratnem družabnem sostavu pomagajo revnim in bednim ljudem, ki iz kakršnegakoli vzi'oka sami ne morejo niti približno človeka dostojno ničnik: Sociologija..., str. (S{)7). ^ Gosarjevo poudarjanje tržnih zakonitosti in hkrati zavračanje sistema laissez faire (z državno in socialno-politično korekcijo) je pomembna novost za naše takratne razmere, čeprav gre za klasični ekonomistični poudarek, ki ga srečamo že pri Adamu Smithu. Že Smith je namreč poudaril, da je - po eni strani - naravna dispozicija vseh ljudi, da "si zboljšajo življenjske razmere - kar je zahteva, ki nas spremlja od materinega krila in nas ne zapusti več prav do groba." Čeprav je to gonilna sila napredka, pa je svaril, da zakonodaja prav zato ne sme povsem upoštevati interese (denarnih, trgovinskih, industrijskih) kapitalistov, saj gre v njiho- vem primeru vselej za "skupine ljudi, katerih interesi se nikoli natanko ne skladajo z javnim inte- resom in ki jim gre v glavnem za varanje javnosti." Zato Smith zagovarja cel seznam potrebnih državnih posegov (Cit. po II. D. Kurz: Sebičnost dobro dene. Nova revija, let. XII, št. 133, 1993, str. IX, X). Podobno tudi Gosar: po eni strani opozarja: "Skrb zase, za svoje lastne koristi je človeku tako rekoč prirojena. K temu ga ni treba šele posebej vzgajati in siliti, ker ga priganja k temu že njegova lastna narava." Prav zato pa je iz vidika "otiče blaginje" jasno naslednje: "Ce hočemo preprečiti, da bi se v tem stalnem toku spreminjajočih se menjalnih odnosov kdorkoli, poedinec, kak stan ali sloj krivično okoriščal na račun drugih, se to ne da drugače doseči, kakor da z hudfiirîi očesom pazi- mo na vsako spremembo 1er se lakoj postavimo v hran nasproti vsakomur, ki hi hotel I re not ni položaj sebično zase izkoristiti'' (A. Cìosar: 7m nov družabni red. Družba sv. Mohorja v Celju, II. zv., 1935, str. 177, 176, podč. Gosar). Za naše razmere dragocen poudarek, ki je v tem, da je treba trajno računati s človeško naravo (individualna korist, celo sebičnost itn.) in jo kljub njeni koristnosti tudi stalno po potrebi korigirati, oz., se pred njo varovati, saj skupno dobro ne izhaja iz nje avtoma- tično, samo po sebi. Nasprotno pa je tako za komunistični kot za katoliški solidaristični projekt značilno, da vidi glavni problem le v vzpostavitvi idealne družbene ureditve, ki bo enkrat za vselej onemogočila izkoriščanje. Pri Cîosarju lake idealne dolgoročne rešitve ni, saj je (zaradi omenjene "prirojene" človekove narave, zaradi zapletenosti nenehno spreminjajočih se družbenih, tržnih itn. razmer) družbeno kompleksnost treba ''vedno znova naravnavati k zaželenemu cilju. (...) Sicer nam nobena, pa naj bo še tako odločna gospodarska in družabna reforma ne bo prinesla zaželenih sa- dov" {ibid., sir. 176, podč. (iosar). - Andrej Gosar: Za nov družabni red, 1. zv. Družba sv. Mohorja v Celju, 1933, str. 550-551. 179 Srečo Dragos živeti. Kaj več pa v socialnem, zlasti v socialnoreformatoričnem pogledu od dobrodelnih or- ganizacij ne moremo zalijevati in pričakovati."'^ Ad 4. Konccpt krščanskega socializma, kakršen so razvijali vse do druge vojne, ne vsebuje (glede avionomističnih poudarkov na omenjenih družbenih po- dročjih) nobenih pomembnejših novosti. Blok krščansko-socialisličnega delavstva in dela leve katoliške inteligence (organiziran v Jugoslovanski strokovni zvezi, ka- toliškem delavskem sindikatu) se je med obema vojnama vse bolj konfrontiral z uradnim katolicizmom ter se osamosvajal od katoliške stranke (SLS), hkrati pa se približeval marksističnemu razumevanju družbe, ne da bi razpolagal z izdelanim konceptom družbene prenove. To jih je v začetku tridesetih let privedlo celo v paradoks, da so npr. odklanjali krščansko-solidaristično ter zlasti korporativistično koncepcijo, hkrati pa se precej dolgo naslanjali na encikliko Renim novanim, ki so jo uradni katoliki razlagali prav v smislu korporalivizma. Odsotnost konsistentnega koncepta družbene prenove se pri krščanskih socialistih odraža že v njihovi poli- tični poziciji, za katero je po eni strani značilna radikalna kritika kapitalizma ter iskreno zavzemanje za delavske pravice, po drugi strani pa nujno ohranjanje dis- tance do nasilne revolucije. Njihov politični projekt je bil torej usodno odvisen od rešitve naslednjih vprašanj: 1. kako radikalno preseči kapitalistično ureditev oziroma dokončno razrešiti boj med kapitalom in delom; 2. kako narediti odločen korak naprej od uradnega katolicizma oziroma nji- hovega krščansko-solidarisličnega koncepta; 3. kako hkrati zavreči tudi model korporalivizma ter ne zaiti v boljševistični kolektivizem. V nasprotju npr. z Gosarjem, ki je na tovrstna vprašanja odgovarjal z raz- ličnih ravni (ki jih je moral najprej razliktwali med sabo, da je potem razmišljal o njihovi kombinaciji), so se krščanski .socialisti zadovoljili zgolj z načelnimi odgovo- ri. Odgovor na prvo vprašanje .so videli v tem, da so poleg formalno-pravnihpravic ter dolžnosti izpostavili zlasti potrebo po dejanski pravičnosti. Qlede razmerja med pravicami in dolžnostmi namreč velja: "Kjer je dolžnost, mora biti tudi pravica" (to je naslov poglavja v Osnovnih načelih krščanskega socializma, A. Tominec). Ker pa je pravica brez pomena, če nihče ne čuti dolžnosti ter ne izpolnjuje iz njih izhaja- jočih obveznosti, je potrebna tudi neka garancija, da se bodo te pravice upoštevale. In kje krščanski socialisti najdejo tako garancijo oziroma "poroštvo"? Angelik Tominec, ideolog krščansko-socialisličnega sindikata, odgovarja takole: "Dolžnost pa ima svoje zadnje poroštvo, da bo izvršena, le v nravni zavesti človeka in nravna zavest ima svoj trdni temelj le v Bogu." Tak lakoničen odgovor zadostuje le na ravni verske vzgoje, ne pa v smislu družbenega koncepta, ki naj bi veljal na globalni ravni za vso družbo (vse sloje, skupine, posameznike). Namesto utemeljitve željene pravičnosti na družbeni ravni (npr. gospodarsko-polilični in socialno-politični) torej išče "poroštvo" pravičnosti na "zadnji", najvišji oziroma najgloblji ravni: v človekovi morali, utemeljeni s kato- liškim Bogom. Nadaljna argumentacija na tej podlagi gre v svarilo, kaj se lahko zgodi, če človek in družba "Boga tajita": v tem primeru ni več vrhovne garancije za pravičnost (ki bi delovala na družbeni in osebni ravni), kljub temu pa v ljudeh ^ Ibid,U.7y., 1935, str. 943. 180 Kari tas na Slovenskem ostaja živa zavest o naravnih pravicah (npr, pri delavcih). Nato pa pride do družbene deviacije v tem smislu, da tisti, ki so brez pravic, na podlagi še vedno žive "nravne zavesti" (tj., zavesti o naravnih pravicah) zahtevajo zase pravice, a ker se ne ozirajo več na Boga (ker so ga zatajili), si te pravice vzamejo s silo: "Zato je na- ravna posledica pravice brez pravičnosti (...) boj in ni samo slučaj, (...) da so mnogi dandanes prepričani, da ni možno doseči pravice brez razrednega boja."' Zato so po tej logiki vsi a(nti)teistični koncepti tako nevarni, ker hočejo uveljaviti pravice mimo božje pravičnosti ali celo proti njej. Katoliški solidarizem, ki sicer ponuja tudi za krščanske socialiste načelno pravilno rešitev (versko-moralna prenova), je nezadosten, ker je za praktično krščansko-socialistično prenovo premalo radikalen pri uveljavljanju pravic delavstva. Socializem oz. komunizem ("pod zastavo Mar- ksa") pa je nezadosten, ker je brezverski; to je osnovni očitek komunizmu, sicer pa naj bi bil glede ekonomske analize družbe sam papež Leon Х1П. "tozadevno enih misli z Marxom in Lassallom"," pravi Tominec. Iz te perspektive izdelava konkretnejšega programa družbene prenove ni možna in niti ni potrebna. Kajti v zadnji (najvišji, najpomembnejši) instanci gre za uveljavitev pravičnosti, od katere bo odvisna nadaljnja regulacija pravic ter obvez- nosti, ta pravičnost pa se uveljavlja, kot rečeno, z moralno, ne s fizično silo. Ko bo uveljavljena, bodo vsi problemi razrešeni, in zato ni potrebe po podrobnejši razde- lavi koncepta krščanskega socializma, saj bodo glavni vzroki socialnih in ekonom- skih vprašanj odpravljeni. V Bogu utemeljena pravičnost se na ta način postavi za generalno instanco družbene regulacije in si (po krščansko-socialističnem delavst- vu) lasti reprezentacijo vseh drugih družbenih področij na nižjih ravneh (gospodarski' socialni idr.). Od tod tudi npr. žolčna polemika z A. Gosarjem, ki je opozarjal na nujnost tržne logike, ki se pač usmerja po svojih zakonih (ponudba, povpraševanje, profit) in se je zato ne da brez škode poljubno regulirati, še manj pa nanjo vplivati z moraliziranjem, četudi se pri tem sklicujemo na papeške encik- like. Tominec mu odgovarja, da bi - nasprotno - zadostovalo "le nekoliko dobre volje" in bi se delavske mezde namesto po tržnih kriterijih določale po socialnih: "Dojslvo je, da ¡se tiie/de i-esnično določajo po tržnih raztnerali in ne po kakršnihkoli social- nih vidikih, in prav zo})(m- to borimo; ker se držimo načela, da je gospodarstvo tudi radi človeka in ne človek radi gospodarstva. (...) To so torej dejstva, ki jih ne priznavamo in ne tajimo. Nikakor pa. ni res, kar trdi dr. Cosar, da se dejstvo, da se v modernem gospodarstvu mezde določajo po tržnih cenah., ne da. izpremeniti. To je prav taka trditev, kakor če bi na pritiier kdo okrog I. 1 ()()() f)o Kr. rojstvu dejal, da je suženjstvo pač dejstvo, ki se ne da iz- premeniti. In v(Mi(lar vemo, da se ¡e sužiMijsIvo že takrat dalo omilili in da je bilo možno isto tudi od[)ravili. (...) Zato ()ravimo, da se lo dejstvo (...) vsekakor da izpremeniti, če imajo odločilni čini- telji le nekoliko dobre volje. (...) Prav [ioudarja dr. Gosar, da je sodobno gospodarstvo zgrajeno na lemelju čim večjega dobička. Prav pa ni, da se hoče s tem žalostnim pojavom tako rekoč izmirili in ga prav tako postavi kol neizpretnenljivo dejstvo (...)" (podč. A. 3 ommec ' Dr. P. Angelik Tominizc C). F. M.: Osnovna načela krščanskega socializma (Delavska okrožnica Leona XIII.). Delavska založba, Ljubljana, 1931, str. 24. - Ibici, str. 120. ^ Atom (Angelik Tominizc): Alije to res neizpremenljivo? Delavska pravica, 26. februarja 1931, št. 9, str. 3. 181 Srečo Dragos Skoz tak pogled posebna socialna in posebna gospodarska vprašanja sploh ne obstajajo (enako kot pri komunistih), pač pa obstaja le splošno delavsko vprašanje, ki je moralno-pravičniškega značaja. Celotna zamisel tovrstnega krščanskega socia- lizma je zato reducirana - tudi glede socialne akcije - na moralno vzgojo: "Dvoje je namreč potrebno: potrebna je skrotnnost in zadovoljnost z nvdWm, potrebno pa tudi to malo, s čimer nuj je človek zadovoljen . Prvo treba vsaditi v srca s poukom, drugo treba pri- borili z organizacijo, katera edino more iidejstviti socialno zakonodajo. Toda te ljudstvo ne bo imelo, dokler je ne zahteva. A te ne bo zahtevalo, dokler ne bo imelo v srcu nravstveno ute- meljenega socialnega čuta, ki je istoveten s krščansko ljubeznijo in s Kristusovim duhom. Delno uresničenje teh načel krščanskega socializma lahko vidimo v bolnicah, sirotišnicah, Vincencijevih in Elizabetnih konferencah itn. itn." (podč. Л. Tominec).^ Karitas je torej za krščansko-socialistični projekt zelo pomembna, a mu sama po sebi omogoča le delno uresničenje. Le delno je učinkovita, a ne zato, ker ostaja na ravni prostovoljnih organizacij ali družb ter ne more prevzeti splošnejših funkcij družbene integracije (kot npr. poudarja Gosar), pač pa - nasprotno: karitas, ki je utelešenje tiste zavesti (nravnosti), brez katere je novi družbeni projekt neure- sničljiv, je sama po sebi le delno učinkovita zato, ker se tovrstni "nravstveno ute- meljeni socialni čut" (še) ni razvil v celotnem ljudstvu. Da pa bi se to zgodilo, je potrebna prava ideja, podprta z o.sveščenimi množicami, ki bodo z njo prekvasile celotno družbo (torej ideologija). Od tod poudarek na nujnosti avantgarde, o čemer piše na več mestih takratna Delavska pravica, glasilo krščansko-delavskega sindikata: "Kar velja za delavske voditidje v s[)lošnem, velja tem bolj za voditelje krščanskega socia- lističnega poki'eta. Njiliíjv cilj je: Nazaj k Hogu! K njegovi ustavi! K krščanski dnižabni ure- ditvi človeštva! S tem je začrtana sm(>r v vseh vprašanjifi, ki (se) tičejo tega pokreta."^ "Proletariat tipi, silno trpi. Hrezdomovinec in brez premoženja je. Kakor Kristus... Kajti ko bo proletariat vstal bo odrešil sel)e, vso človeško družbo in vse človeštvo. Reven in brezpraven pi'oletai'ial tiiora [)oslati izvrš('valec Ki-istnsovega nauka. (...) Če bomo imeli vo- ditelje in člane, kateri imajo v sebi to silo resnično silo križa, potem ne poznamo bojazni za Vstajenje proletarijata in delovnega ljudstva in z njim celotnega človeštva' (podč. avtor) Gre torej za utopične socialiste, ki poleg nenehnega opozarjanja na napačnost prevladujočega načina razmišljanja vidijo rešitev za družbo tudi v tem, da imajo množice trdno vero v tovrstno utopijo ter da razpolagajo s svojo avantgardo. Ad 5. Inferiornost krščanskih socialistov (ne v smislu gibanja, ampak glede koncepta prihodnje družbe) velja le do začetka NOB. Z njihovo vključitvijo v OF se zaostrijo ključna vprašanja, ki zahtevajo jasnejše odgovore: odnos do uradnega katolicizma, do revolucije in do sodelovanja s komunisti. V takih razmerah formu- lira Edvard Kocbek koncept družbene prenove, ki - a) po eni strani preseže nebuloznost krščanskih socialistov, b) po drugi strani pa gre v isto smer (glede avtonomije sfer) kot omenjena Gosarjeva predvojna razmišljanja. Ad a) Razlog, da Kocbekov koncept izvzemam iz krščansko-socialističnega okvirja in ga omenjam ločeno, ni samo praktičnega, ampak tudi načelnega značaja. Poleg tega, daje Kocbekov koncept neprimerno manj utopičen in bolj razdelan kot ^ Dr. P. Angelik Tominec O. F. M.: Sonce in senca. Družba sv. Mohorja, Prcvalje, 1925, str. 25-26. " O delavskih voditeljih. Delavska pravica, 18. marca 1931, št. 12, str. 1. ^ Učenik živi! Delavska pravica, 2. april 1931, št. 14, str. 1. 182 Kari tas na Slovenskem krščansko-socialistični (gl, ad 4), seje sam Kocbek tudi načelno distanciral od sin- tagme krščanski socialisti in se je raje označeval za socialističnega kristjana. Pouda- rek je pomemben, ker z njim Kocbek zavrača istovetenje družbenostne perspektive z duhovno, tj., mešanje družbenih konceptov (za prenovo družbenih struktur) z duhovno-religioznimi prenovitvenimi koncepti. Če se namreč neka metafizična realiteta vzame kot podlaga za družbeno-politični program (ali narobe), potem pride do "kratkega stika", ki je po Kocbeku sistemsko pogojen (ne pa npr. nazorsko ali osebnostno); pride do situacije, ko se v imenu vere diktira politika ter celoten družbeni razvoj (npr. v smislu Mahničevega "aut-aut"), kar je enako poskusu, ko konkreten politični projekt v svojem imenu terja tudi določeno duhovno-nazorsko usmeritev (npr. komunizem, diamat). Namesto (raz)ločitve družbenega spremi- njanja od religiozne preobrazbe se obe ravni spojita in pride do monopolizacije, česar ne moremo preprečiti z nobeno vero, nazorom ali filozofijo (pa naj bo še tako napredna), kot tudi z nikakršnimi personalnimi kvalitetami (čeprav izjemni- mi) vodstvenega kadra. Zato Kocbek poudarja, "da nam tiaziv krščanskih socialistov ne pristoji, ker je izraz sinkretizma, ki hoče spojiti dnižbeno politične in metafizične cilje. Se najboljši bi l)il naziv socialističnih kristjanov. Religiozna preolirazlia in drnžbiHia revolucija se ne dasta nikoli sistemsko združiti in spojiti v eno. Skušnjava v diuiašnjinii času ni majhna. (...) Naenkrat se mi ¡e [ujsvetilo, da imajo iiajlažji položaj kristjani, ki se imajo za progre- siste, in kristjani, ki se imajo za konservativce, kajti oboji spajajo svojo vero z družbenim stališčem tako, da pri lem [)reveč zaupajo v politične in družbene procese in se s tem fari- zejsko odvezujejo od ()sel)nega krščanskega napora. Pravi kristjan pa mora hiti zoper vsak kratek stik in zoper vsak avtomatizem, satno tako tnore biti nenehno stvariteljsko razpo- ložen. Zato sem zoper vsako [¡relulro zbližanje, zoper nezmerni udor sakralnosti v družbo in zo[)er družbeno na[)redno izral)ljatije religije."' Krščanski socializem je torej za Kocbeka problematičen, ker že na ravni po- menske zveze spaja duhovno z družbeno dimenzijo na način, kot daje za kristjane socialistična družba skrajni ter dokončni cilj, v katerem je družbeno-politična osvo- boditev tudi že hkrati duhovna odrešitev; kot da je družbeno-politična dejavnost že tudi verska dejavnost. Po tej logiki bi se namreč kristjani delili na konservativce in progresivce glede na politične kriterije; tak avtomatizem (če si politično napreden, si s tem hkrati že versko napreden) pa je klerikalizem, saj gre za spajanje nazorske- ga in političnega momenta. Zato je za Kocbeka ustreznejši izraz (skupine, ki jo v OF predstavlja) socialistični kristjani, saj je poudarek na tem, da ostaja krščanstvo njihovo temeljno obeležje, medtem ko predikat kaže le na smer njihove politične angažiranosti. Ad h) Kocbekov koncept je odgovor na zapletenost takratnih razmer, ki so zahtevale družbeno-politično enotnost (narodnoosvobodilni vidik) in nazorsko plu- ralnost (duhovni vidik). Zapletenost tistega časa izpostavlja kot problem, ki zahte- va sintezo med obema vidikoma, sicer se lahko zgodi (kar se je potem dejansko zgodilo), da se en vidik uveljavi na račun drugega, s čemer se (spet) uveljavi kleri- kalizem. Rečeno drugače: kako preprečiti prakso, ko bi se nosilci konkretne poli- tične opcije poistovetili oz. spojili s svojim nazorom do te mere, da bi (v imenu politične enotnosti) izključevali druge nazore; oziroma, kako se izogniti razmeram, v katerih je z vidika enega nazora določena politična praksa legitimirana, vsi drugi ' Edvard Kocbek:/./.s7/;26/. Slovenska matica, Ljubljana, 1982, str. 399-400. 183 Srečo Dragos nazori pa so na tej podlagi diskvalificirani? To vprašanje je bilo neposredno po sklenitvi t. i. Dolomitske izjave aktualno zlasti za krščanske socialiste (kot naj- močnejšo nazorsko grupacijo v OF, seveda takoj za komunisti), saj so v tistem času krščanski socialisti načelno in dejansko priznavali primat komunistične metode v narodnoosvobodilnem procesu, npr.: "danes privzemamo dialektično metodo marksizma, ker spoznavamo, da je v izjemnih, tako rekoč revolucionarnih časih te vojne najbolj varna."^ Kljub problematičnosti (avantgardističnosti) takega pristopa pa je Kocbek daljnovidno zaznal potrebo po razločitvi med različnimi ''življenjskimi ravninami, to je po razmejitvi med nazorom in politiko, med osebo in kolektivom, med po- trebnim družbenim poenotenjem (pri doseganju družbenih ciljev, npr. osvobodi- tev) in potrebno kulturno raznolikostjo ipd.: "Cilj slovenskega osvobajanja viditiio med drugitn lorej tudi v tem, da bomo potegnili jasno či1o ločnico med člov(>kovo svobodo in obveznostjo. Ta črta ne bi več potekala vertikalno med posameznimi nazori kakor doslej, temveč hoi'izontalno tned življenjskimi ravninami. Poslej noben nazor ne bo smel več organizirali življenja in duha svojih izpovedovalcev v zaključen svet, tako da l)i si nazorske zgradile stale druga ob drugi kol totalitarni in eksklu- zivni tabori, ki bi vključin'ali vase filozofijo, politiko, g0s[)0(larstv0 šport, zabavo, sploh vsa področja življenja, lemv('č naj bi se [)oslej omejil le na osebni in duhovni svet svojih izpove- dovalcev in se ne bi več difei-enčno [¡rojiciral na indiferentna področja, ki v prihodnosti ne bodo več prenesla idejnega oc(Mijevanja. Kdino tako l)omo stvarno odpravili klerikalizme raznih nazorov in razmejili svobodni sv(M diiliovne irmogovrstnosti od enotnega sveta skup- nih družbenili in [)olitičiiiii obveznosti."'" Če torej vertikalno potegnemo razmejitev med posameznimi nazori, pomeni to klerikalistični model družbene organizacije, ker s tem razmejimo ne le npr. krščanski nazor od materialističnega, ampak tudi krščansko filozofijo od ^ E. Kocbek: Listina..., str. 390. Tako so se kljub iskrenim nameram krščanski socialisti s Kocbe- kom na čelu zapletli v paradoks, da so pristajali na marksistično-leninistično metodo, hkrati pa zavračali cilje, povzete v teoriji marksizma. Metodičnost je namreč že vselej sledenje nekih ciljev (gr. methodos, pot k nečemu), medlem ko je stališče, da je lahko pravilna neka metoda, katere cilji so napačni, že samo po sebi problematično. Kocbek je videl rešitev v tem, da bi katolicizem preno- vil z marksistično (družbeno) metodo, komunistični materializem pa poduhovil s krščanstvom, vse- bovanim v katolicizmu. Več o problematičnosti takega pristopa gl. v Tine Hribar: Duhovna prostost Slovencev. Na pragu tretjega tisočletja (ur. J. Strgar), Mohorjeva družba, Celje, 1987, str. 189-207. - E. Kocbek: Listina..., str. 387-388. Kot ugotavlja Dimitrij Rupel, je to anticipacija koncepta, ki ga Edvard Kardelj mimogrede omenja (trideset let pozneje) v Smereh razvoja političnega sistema so- cialističnega samoupravljanja (ČZDO Komunist, Ljubljana, 1980, gl. str. 105-106, 121, 123), s tem da Kardelj predvideno avtonomijo družbenih področij (kulture, ekonomije itn.) relativizira z nuj- nostjo korektivne funkcije t. i. "subjektivnih faktorjev", ki delujejo po načelu demokratičnega cen- tralizma. Glede predvidene avtonomije družbenih področij je zato temeljna razlika med Kocbekovim in tudi Gosarjevim ter na drugi strani Kardeljevim konceptom v tem, da je za prva dva vzpostavitev avtonomije nujen pogoj izgradnje prihodnje družbe, medtem ko je pri Kardelju obratno: avtonomija področij je šele končni cilj, odmaknjen v prihodnost, partijski monopol pa pogoj, da se ta vizija nekoč uresniči. Kardelj namreč izrecno opozarja, da ta "diferencirani" model še ni uporaben in da z njim ne smemo nadomestiti razrednega pristopa: "Vse to so sicer problemi, ki jih bo postopno reševala šele prihodnost. (...) Toda danes bi se očitno znašli v svetu iluzij, če bi hoteli s takimi in podobnimi pojmi, kol sta nadrazredna demokracija ali abstraktna splošna svobo- da, reševati realne družbene konflikte" {ihid. str. 106). O tem gl. tudi v Dimitrij Rupel: Pričevalec, ne oyQrovìlùVy, Kocbekov zbornik. Znamenja, Maribor, 1987, str. 103-116. 184 Kari tas na Slovenskem materialistične, marksistično politiko od katoliške, komunistično ekonomijo od katoliške ekonomije, ene vrste umetnost, kulturo, šport, zabavo, od druge vrste umetnosti, kulture, športa, zabave in tako naprej; torej dobimo ista nasprotja kot v času pred drugo vojno, kjer se celotna družba na vseh področjih (vertikalno) razde- li po nazorski osnovi, kar vodi v nepomirljiv razcep in totalno konfrontacijo. Tako vertikalno diferenciacijo ocenjuje Kocbek za glavno nevarnost narodnoosvobo- dilnega projekta, ko v tej zvezi poudarja: "Predvsem [)a upam, da se pri nas nikoli več ne bodo ponovili časi banalnega nazorskega dualizma ali celo trializma (katolicizem, komunizem, liberalizem, op. S. D.), ki sta narodovo življenje pod nazorskim vidikom iz najvišjih duhovnih sfer vse do praktičnih ustanov delila tako ostro iti dosledno vertikalno, da nismo imeli le nazorsko ločenih duhovnih ved, slov- stev in znanosti, ampak smo pod vidikom nazora ločevali ves praktični prostor življenja in samostojno organizirali dvoje ali troje ali še več narodnih politik in gospodarstev. Namesto te vertikalne se zavzema Kocbek za horizonlalno razmejitev, kjer nazor združuje istomišljenike le na duhovni ravni in jih le na tej ravni tudi raz- družuje (glede na drugonazorske izpovedovalce), ta raven paje indiferentna glede na ostale ravni, ki ostajajo avtonomne, tj., funkcionirajo po lastni notranji logiki; tako se gospodarstvo, socialna politika, znanost, umetnost in druga področja ne bodo več ravnala po ideoloških, pač pa po lastnih kriterijih (gospodarskih, social- nih, znanstvenih, umetniških...). V tem je predlagani koncept zelo podoben Go- sarjevemu, ki je hotel prav z razmejitvijo med posameznimi področji doseči, da bi npr. gospodarska politika temeljila na tržnih kriterijih, namesto da je le nekakšna izvedba papeških enciklik (tega predstavniki uradnega katolicizma sploh niso razu- meli). Kocbek se je torej zavedal (tako kot Gosar), da je iskanje rešitev za posa- mezne družbene probleme brez uspeha (tudi če so te rešitve še tako strokovne, sodobne in domišljene), če niso podprte s konceptom, ki bi na globalni ravni omo- gočal delitev dela v sektorskem smislu, se pravi, na način njihovega notranjega osa- mosvajanja ter hkratnega povezovanja (kombiniranja) navzven z drugimi področji. Da bi dopustili normalen razvoj tistega, kar Kocbek imenuje "praktični prostori življenja", njihovih posebnosti in raznolikosti, hkrati pa omogočili integracijo teh raznolikosti z okoljem, je potrebna avtonomija v vertikalnem in horizontalnem smislu (tako avtonomija od kot avtonomija zi/). Šele sistemska avtonomija, tj., av- tonomnost kulturnega, socictalnega in personalnega sistema omogoča ustrezna delovanja z različnih ravni, kar je Kocbek povzel v naslednji programski zahtevi - "Moramo se afirmirati iz avtonomnih področij kot nosilci resničnih kvalitet: poli- tična preudarnost, nazorska ustreznost, osebna ustvarjalnost."^ Ad 6) V povsem drugo smer vodi koncept korporativizma, ki je v času med obema vojnama veljal za zelo modernega, inovativnega in učinkovitega. V uradnih cerkvenih krogih je veljal za najmanj nesimpatičnega, saj je temeljil na ukinitvi raz- rednega boja z uvedbo nadrazrednih korporativnih združenj (poklicnih, panožnih), ki bi ob močnih kompetcncah države zagotavljale razredni mir, in v tem smislu bi ga lahko označili kot radikalizirano konkretizacijo že omenjenega solidarističnega modela (gl. ad 2). Pri tem je bistveno (za tu obravnavano temo) to, da koncept ^ Edvard Kocbek: Osvobodilni boj in svetovni nazor; Svoboda in nujnost, Mohorjeva družba, Celje, 1989, str. 140. ^ Edvard Kocbek: Dnevnik 1946 I. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991, str. 15. 185 Srečo Dragos temelji na poenotenju vseli področij v družbi od zgoraj navzdol, in s tem onemogoča kakršnokoli avtonomijo česarkoli. Fašistična varianta korporativizma (ki jo je pri nas zagovarjal Ciril Zebot) poudarja, da je na vrhu država, nad njo pa (fašistična) partija. Namesto različnosti področij je poudarjeno njihovo prekrivanje ter mešanje kompetenc, kar zahteva totalitaren nadzor: "(...) zato pravimo, da je politika podrejena načelu socialne pravičnosti, da je gospodarstvo kot kategorija sredstev za omogočitev poedinskega in socialnega življenja podrejeno politiki' itn."' "Fašizem vidi izhod iz kriz(i (...) v ostvaritvi totalitarne diaave na avtoritarnem in korporativne m načelu" (podč. C. Zebot)." Kriza naj bi bila zgolj produkt liberalne države, ki dopušča prostost državlja- nov do te mere, da se družbeni procesi uravnavajo brez nje oz. izven nje (država nastopa le kot "gasilec"), in taka država je spoznana za glavnega krivca vseh pro- blemov v sodobnih družbah. Zaradi njene abdikacije iz civilne sfere naj bi prihaja- lo do strankarskega in razrednega zaostrovanja, do gospodarskih kriz in do propadanja etičnih ter religioznih vrednot. Tovrstne slabosti naj bi se odpravile s konceptom korporativne ureditve, ki bi na gospodarskem področju ukinila partiku- laristične koristi podjetniških grupacij, "organično" uredila proizvodnjo, hkrati pa regulirala mezde po socialnih ter etičnih kriterijih, ne pa po kriterijih sindikalne moči. Ker bi bila na ta način kapitalska proizvodnja dirigirana korporativno, tj. od zgoraj (tako ne bi bilo treba odpravili privatne lastnine), bi odpadel glavni motiv sindikalnega boja (zrušitev kapitalističnega izkoriščanja) in klasični sindikati ne bi bili več potrebni. Da bi vse to dejansko zaživelo, pa je potrebno troje: vsemo- gočnost ene (enotne in edine) stranke, totalitarna država in fanatični (verski) idealizem. To je nazorno formuliral Mussolini: "Ali se korporativizern lahko uresniči v drugili deželah? Vprašanje je potrebno, ker se pov- sod zanimajo zanj, ga študirajo in se trudijo, da bi ga razumeli. Ni dvoma, da se bodo ol) flejstvu splošne krize kapitalizma povsod pojavile korpora- tivne težnje, toda za osivarilev popolnega revolucionarnega korporativizma so potrebni trije pogoji: enotna stranka, [)0 kateri [)oleg gos[)()darske discipline deluje tudi politična discipli- na in obstaja nad nasprotujočinii si koristmi vez, ki vse druži. Ni dovolj. Poleg enotne stranke je [)olrebna totalitarna država, to je di*žava, ki v imenu, da jih prenovi in ojači, vključi vase vso moč, vse koristi, vse upe enega naroda. Pa še ni dovolj. Tretji, zadnji in najvažtiejši pogoj: Treba je živeti razdobje visoke idealne napetosti" (podč. Mussolini).^ Za cerkvene kroge je, kol rečeno, ta zamisel predstavljala sprejemljive odgo- vore na poglavitna vprašanja sodobnosti - oziroma, kot poudarja Gosar, je bila kor- poracijska ideja pri nas celo "od Cerkve avtoritativno predpisana. Zaradi tega jo je bilo treba kratko in malo sprejeti, kakor so jo naši zopet bolj ali manj avtoritarni razlagalci pretolmačili in predpisali. Ena od omembe vrednih različic korporativizma pri nas, ki jo je formuliral Jože Jeraj, se je sicer distancirala od njenega fašističnega načina in je v imenu ka- toliške socialne filozofije poudarjala "samoupravni značaj korporacij" ter njihovo ' Ciril Žebot: Koqjorativno narodno gospodarstvo. Družba sv. Mohorja v Celju, 1939, str. 55-56. Ibid., str. 57. ' Cit. po ibid, str. 49-50. ' Andrej Gosar: Glas vpijočega v puščavi. 2000, 1987, št. 37/38/39, str. 126. 186 Kari tas na Slovenskem ločitev od države, saj "mora bili tudi Icorporacijam zagotovljen in določen od države neodvisen delokrog stanovskega dejstvovanja, v katerem stan izključno od- loča in razpolaga.Zalo je Jeraj tudi zavrnil npr. Spannov univerzalistični pristop, ki je stanove diferenciral iz "družabne celote" kot nadrejene entitete, ki se od zgo- raj navzdol členi v posamezne dele, podobno kot rastejo udi iz telesa. Jeraj namreč razlaga nastanek stanov nasprotno, z združevanjem posameznikov v stanove ("kajti posamezniki so pred celoto"), po katerih se celota sploh šele lahko vzpostavi. Tako naj bi se izognili nevarnosti kolektivizma, ki bi lahko izšel prav iz univerzalistične- ga pristopa, namesto lega pa bi uveljavili solidarizem, ki omogoča stanovsko avto- nomijo. S tem bi se končno konkretiziral krščanski (katoliški) solidaristični koncept na način, ki bi bil drugačen tudi od fašističnega kolektivizma, saj bi upošteval načelo subsidiarnosti (višje instance so zgolj v dopolnilo in podporo nižjim), ki ga omenja celo enciklika Quadragesimo anno (1931). Vendar se s tem problemi šele začnejo. Razredna nasprotja naj bi se namreč odpravila prav z uvedbo korporacij, oziroma s tem, da se družbene institucije zgradijo ne na logiki razcepa med kapitalom in delom, pač pa na logiki nadrazred- nih interesov, tj., na interesih družbe kot celote; zato se korporacije uvedejo od zgoraj pod vodstvom države (partije). Ker pa se to, kot rečeno, lahko izrodi v ko- lektivizem, predlaga Jeraj izvzetje korporacij izpod državne subordinacije tako, da jih gradi od spodaj iz posameznikov (in skupin) - to je prav iz področja heteroge- nosti interesov ter njihove kontliktnosti, oziroma, iz področja, kjer interesi enega dela ljudi nasprotujejo intere.som drugih ljudi v tolikšni meri, da se konfhktnost lahko odpravi le z novim načinom celotne družbene organizacije - s korporacijami. Glavni problem torej ostane: kako naj bi korporacije, ki naj odpravijo razredno razdeljenost, organizirali iz posameznikov (skupin), ki so že razredno razdeljeni? Kako organizirati družbo, v kateri bi namesto konfliktov uveljavili solidarnost, na- mesto individualističnega tekmovanja skupnostno sodelovanje, namesto razredne- ga boja nadrazredni mir - in to brez diktata države, ker država pri vsem tem le asistira, le podpira listo, kar mora nastati tako rekoč izven nje? Jeraj "razreši" problem na ta način, da enostavno razglasi korporacije za ob- vezne: za vsakega posameznika ja korporacija "prisilna, to je, vsak član poklica, bodisi podjetnik ali delavec, mora biti član korporacije, ki je ustanovljena za nje- gov stan."" Obvezna zalo, da ga zaobveže s svojimi pravili, ki naj bi preprečevala razredne ter vsakršne druge egoizme. Znotraj korporacije se na ta način sa- moumevno pričakuje, da bodo delavci in podjetniki (ki sicer ostajajo ločeni po ne- kakšnih sekcijah) vendarle zastopali skupne stanovske interese. Vendar - če člani korporacij sami sestavljajo pravila (avtonomno od države), po katerih naj bi korpo- racije delovale, od kod pričakovanje, da se bodo ravnali zgolj po skupnih stanov- skih in ne tudi po razrednih interesih? Ali ni enako verjetno, da se bodo tudi znotraj stanovske organiziranosti uveljavljala razredna nasprotja? Ker torej korpo- racijski način organiziranja odpravlja razredni boj zgolj formalno, ostaja problem enako navzoč kot npr. znotraj solidarističnega koncepta. Solidarizem se je zato preprosto oprl na moralno prenovo, tj., na krščansko (katoliško) prenovo "nravi" ^ Dr. Jože .Ieraj: Korporacijski red in družabna rejbmia Jugoslavije. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Maribor, 1941, str. 20. - Ibid, str. 20-21. 187 Srečo Dragos tako na individualni kot na družbeni ravni. In prav isto predlaga tudi Jeraj: korpo- racijski načrt, ki naj bi z organizacijo posameznikov ter celih gospodarskih panog onemogočil razredna združenja (sindikalna, politična), tak formalnoorganizacijski koncept je treba dopolniti s kulturno prenovo, ki bo obstoječe socialne sloje in zlasti razrede povzdignila v "kulturne stanove". Šele taka kulturna preobrazba naj bi dokončno odpravila razredna nasprotja s tem, ko bo uveljavila solidarnost: "Dve osnovi stanovske vzgoje sta: solidarnost med stanovskimi člani in solidarnost z drugimi stanovi. Stanovska misel poudarja kot temeljno načelo, da so stanovi organi družbe. Kakor more le vzajemnost med udi v telesu celoto pospeševati, tako mora biti solidarnost tudi med organi družbe. (...) Kdor bo stanovsko vzgojen, bo iskal skupnost, ne razlike in nasprotstva z drugimi"' (podč. .leraj). In šele znotraj tako vzpostavljenih "kulturnili" stanov ima tudi karitas svojo koheziv- no vlogo: "Karitativno delo se nanaša na stanovsko preskrbo bolnikov, revežev ter brezpo- selnih. Posebno važno je, da stan ¡»'evzame v svoje roke socialno zavarovanje za bolezen, starost in nezgode."" Skratka, solidarnost in socialna varnost naj bi bili v domeni konkretnega stanu (ne pa države), in tudi v tej zvezi se zato poudarja razvoj zavesti o disciplini, pravičnosti in solidarnosti. In kako naj se taka stanovska vzgoja konkretno uvelja- vi? Tako, da se ljudem stanovski etos vceplja sistematično, to je načrtno glede na njihovo pripadnost kmečkemu stanu, rokodelsko-obrtnemu ter industrijskemu stanu. Vendar gre Jerajeva poenostavitev še naprej: ker se rokodelsko-obrtni in industrijski stan v marsičem ujemata, ju lahko združimo in s tem dobimo dva sta- novska izobraževalna načrta, kmečkega in obrtniško-industrijskega. Bistvo teh dveh načrtov je, da se kmečka kultura izolira od vplivov meščanske kulture in da se radikalno prepreči mešanje ter zlivanje ruralnih in urbanih stilov življenja, raz- ličnih mentalitet, da se zaustavi preseljevanje (v mesta), upočasni oz. onemogoči prevzemanje sodobnih navad ipd. Ker je jedro kmečkega stanu seveda krščanska vera, je treba kmete v tej veri tudi obdržati - in ker je ta vera mišljena v tra- dicionalnem smislu, je treba kmečki stan sistematično odvračati od vsakršnega spo- gledovanja z netradicionalnimi ravnanji tako v njegovi proizvodni dejavnosti kot v družinskem, vaškem in sploh socialno-kulturnem življenju. V zavračanju vsega, kar odstopa od srednjeveške podobe idiličnega kmetstva, je za Jeraja moteča celo upo- raba umetnih gnojil in npr. stiki z mestnimi trgovci, pri katerih kmet prodaja svoje pridelke, da se lahko preživi. Vse to moti kmečko idilo in ogroža tradicionalne te- melje krščanstva, kajti: "Kmet ne more v današnjih razmerah živeti v stari idilični izoliranosti vaške lipe, burni valovi mestnega sebičnega in trgovskega življenja pljuskajo v vas in ga silijo, da po mestno gospodari in spekulira, da se zanima za sodobni napredek, umetna gnojila, stopa v stik z mestnimi trgovci in agenti, da proda svoje izdelke in krije svoje potrebščine." Vse to namreč spreminja "kreme- nitega kmeta" v pomeščanjenega kmeta oziroma v "poljedelskega pridobitnika'' (podč. Jeraj), s čimer je ogrožen "pomen prelepih kmečkih verskih običajev, cerkvenih praznikov in ljudskih navad. To navajam v ilustracijo mentalitete, kije nekakšna mešanica utopičnosti ter fobičnosti in ki je bila nasploh značilna za uradni katolicizem pri nas (vse do ' Ibid., str. 64. ' Ibid, str. 21-22. ^ Ibid., str. 66 188 Kari tas na Slovenskem šestdesetih let): na eni strani strah pred uveljavljajoči mi se procesi modernizacije na vseh področjih, po drugi strani pa vera v (omenjene) utopične konstrukte pri- hodnje družbe. Sledi te mentalitete so po mojem mnenju vidne še danes. Tu mislim zlasti na nevarno, čeprav ne do kraja izrečeno pričakovanje, po katerem naj bi se dejanska socialna rizičnost modernizacijskih procesov (razpadanje tradicionalnih vrednot, običajev, družinske trdnosti, medsoseske, vaške, sorodniške solidarnosti ipd.) razrešila s tem, da se modernizacijskim vplivom preprosto odpovemo, oziroma, da so celo prepovedani; namesto spodbujanja komplementarnih mehanizmov pomoči (prostovoljnih, državnih, tržnih) pa se zgolj sklicujemo na "zavest", vero, tradicijo ali kaj podobnega. Sledi takega utopizma, ki se je pokazal neuspešnega že na začetku tega stoletja (npr. v konceptu krščanskega solidarizma, ad 2), lahko zasle- dimo še danes pri nekaterih naših političnih strankah. Ni naključno, da si prav poli- tična stranka, ki združuje ljudi v prvi vrsti na nazorski osnovi in šele potem glede na politično različnost - to so Slovenski krščanski demokrati -, postavlja za prvi, glavni in izhodiščni cilj moralno prenovo. Kot daje glavni družbeni problem v na- pačni morali, kot da je mogoče različne morale nadomestiti z eno samo, in kot da je problem domnevne nemoralnosti izguba edine prave, tj., krščanske (pri nas vse- lej katoliške!) morale. Oziroma, kot obljublja program SKD: "Naši programski cilji so: moralna družbena prenova slovenskega naroda, to je obnova najboljših vrednot v slovenski tradiciji (delavnost, poštenost, zanesljivost, odgovornost...)".^ Ni na- ključje, da v tej zvezi niso oinenjene tudi inovativnost, fleksibilnost, podjetnost, pripravljenost za tveganje ipd., skratka, usmeritve, ki se v soočanju z novim izmika- jo tradiciji. Vsesplošna moralna prenova se je namreč na Slovenskem pojavljala kot čarobna paličica vselej takrat, ko politične elite v soočenju z modernizacijskimi procesi niso bile sposobne ponuditi konsistentnega družbenega programa in so se zato sklicevale na reafirmacijo tradicionalne morale. To je skupni imenovalec vseh katoliških prenovitvenih konceptov, kijih tu omenjam (z delno izjemo Gosarjevega in Kocbekovega), in seveda tudi značilnost boljševizma, le da je slednji afirmiral revolucionarno moralo namesto tradicionalne. Zato je toliko bolj presenetljivo, da se nekateri ideologi katolicizma še danes niso otresli iluzije o vsemogočnosti mo- ralnega spreohračanja, saj se v svojem zavzemanju za nekakšno "novo družbo" sklicujejo prav na oblikovanje novih osebnosti, na novo vzgojo in konvertitstvo, kar zlasti poudarja npr. Anton Stres: "Zato nove drn/he ni tnogoee vz[)(jstavljali samo s slrukturalnimi spremembami na ravni gospodarstva in di-nžberiili odnosov, temveč prav tako nič tnanj neobhodno z osebnim obli- kovanjem vsakega človeka, z vzgojo in moralnim spreobračanjem. Samo tako je mogoče pospeševali moi-alno zavesi odgovornost i, solidarnosti in prizadevanje za sknpno blaginjo s poliličnimi in vsemi drngitni sredstvi."" Dosledno izpeljana moralna prenova, ki naj bi vodila v vsesplošno solidarnost ter blaginjo, vselej vodi v kulturno revolucijo, ne glede na to, v imenu kakšne mo- rale nastopa. Za razliko od Jeraja, ki je svoj koncept kulturne prenove dosledno izpeljeval v najmanjše podrobnosti, se danes tovrstni poskusi formulirajo v ' Volilni programi političnih strank. Celina, Ljubljana, 1992, str. 58. ^ Anton Stres: Katoliški družbeni nauk na pogorišču komunizma. Celovški Zvon, let. X, št. 35, 1992, str. 84. 189 Srečo Dragos drugačnem žargonu in v imenu pluralizma. V tej zvezi naj omenim tudi program- sko načelo (o kulturi) pri današnji Slovenski ljudski stranki, ki se prav tako sklicuje na krščansko etiko: današnja SLS se namreč zavzema za "omogočanje kulturne dejavnosti vsakemu, ki naj se izrazi v skladu s svojimi sposobnostmi v slovenskem in širšem kulturnem prostoru; merilo pri tem je sporočilnost umetniške etnične resnice".^ Kot merilo za omogočanje kulturne dejavnosti se torej zahteva etnična resnica, kar je absurd, ki ga na Slovenskem doslej nismo poznali (celo Jelinčičeva SNS se zavzema za kulturo, ki naj bo širša od "že ustvarjene nacionalne identi- tete"). Pa tudi če je (kar je bolj verjetno) formulacijo o et/iični resnici zakrivil tis- karski škrat in je mišljena "etična" resnica, tudi v tem primeru se pojavi vprašanje, kakšno naj bo to etično merilo kulturne dejavnosti. Kajti vsako sklicevanje na "etično kulturo" vselej že predpostavlja nekakšno neetično kulturo, do katere se distancira oziroma se glede na njo konstituira (z nasprotnim predznakom). To pa je (v ostrejši varianti) kulturno-bojni model, ki ga je najradikalneje afirmiral že Mahnič v prejšnjem stoletju in zaradi katerega smo imeli dolgo časa katoliško ("etično") in nekatoliško ("neetično", tj. liberalno-katoliško, liberalistično, socia- listično idr.) umetnost, ki se je podrejala posameznim nazorom po načelu "verti- kalne" razdeljenosti, kot je temu rekel že Kocbek. Zato je vse, kar je vrednejšega nastalo v slovenski kulturi, izšlo iz konfrontacije oziroma vsaj iz distance tako do katolicizma kot do drugih "izmov", iz nekonformizma do strankarskih pogledov na kulturo, se pravi, iz vmesnega položaja, ki je bil sicer za avtorje socialno tvegan, a literarno oz. kulturno ploden." Ne trdim sicer, da imata omenjeni politični stranki kakšen skrit načrt kul- turne revolucije, opozarjam pa na koncept, v katerem so usedline preživetih (prej omenjenih) modelov še vedno prisotne. Zato se je treba vselej vprašati, v kakšnem kontekstu se pojavljajo zahteve po samopomoči, solidarnosti, varstvu družine, po "enakopravnem" vrednotenju obeh spolov, kjer se naj ceni tudi žensko delo na domu (kar samo po sebi seveda ni sporno), nadalje zahteve po socialnih plačah in podobno; po mojem tudi ni slučajno, da se pri tem nekatere današnje stranke sklicujejo le na Kreka, krščanski socialisti celo na Kocbeka, nihče pa na Gosarja, čeprav je za današnjo rabo še najmanj sporen. Koncepti namreč svojo pravo barvo pokažejo šele skozi aplikacijo, in dokler niso konkretizirani, so lahko videti nevtralno. Prav zato omenjam Jerajev koncept, ki je videti nekakšna protiutež fašistični varianti korporativizma, ker se distancira od države in ohranja tudi parlamentarno demokracijo, do katere je imel sicer marsikdo v tistem času načelne pomisleke. Aplikacija tega koncepta pa razkriva dosledno socialno-kulturno revolucijo, ki jo lahko primerjamo le s kasnejšim boljševističnim pristopom (le da v nasprotni smeri in iz nasprotnih načel). Pri tem Jeraj sega npr. v take podrobnosti, da v imenu kmečko-stanovske kulture odreja celo stil stanovanjske opreme in vse, kar je s tem v zvezi: "Kmet ne sme zidati kmečke vile za kmečko hišo (tj., namesto kmečke hiše, op. S. D.), tudi ne sme opremiti svojega stanovanja z mestnim pohištvom, krasiti ga z nekmečkimi slikami in sam sebe oblačiti na gosposki način," svari Jeraj. Isto je s knjižnicami: za kmete naj bi bile primerne "le ljudske knjige ter povesti. ^ Volilni programi..., str. 51. ' Več o tem gl. v D. Rupizl: Besede božje in božanske. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1987 (III/3). 190 Kari tas na Slovenskem Cankar, Zupančič in drugi moderni pisatelji in pesniki so sicer dobri za mestne knjižnice, v podeželske pa spadajo Finžgar, Meško, Milčinski, Gregorčič, Jurčič, Levstik, Slomšek". Enaka pozornost velja tudi gledališkim igram, kjer "bi res pri- kazovali na kmečkih odrih igre iz ljudskega življenja, stremljenja ter čustvovanja. Morali bi imeti poseben ljudski repertoar, da bo kmečka stanovska izobrazba kle- na."^ V nasprotju s tovrstno klenostjo" (tj., nazornostjo, sočnostjo in čvrstostjo kmečke tradicije), ki jo je treba še zlasti zavarovati oziroma nadzorovati, da se ne pokvari, je treba kulturo obrtniško-industrijskega stanu šele izgraditi. Tu naj bi seveda imele po Jeraju ključno vlogo "glavne ustanove občestva, šola, cerkev ter prosvetni dom." Tudi umetnost tega stanu naj bi bila drugačna, tj., "industrijska": v tej zvezi se zavzema Jeraj čisto v boljševističnem stilu (a z drugačno vsebino) za "sodoben slog industrijske stanovanjske hiše", vključno z notranjo opremo, za "svojstveno industrijsko lepo književnost, povest, pesem", za vsebinsko drugačne knjižnice, kot so na vasi, za "industrijsko-delavske igre" po gledališčih, skratka: "Industrijskemu stanu pišejo, pojejo in slikajo drugi umetniki nego kmetu." Seveda bi bile ločene tudi šole itn.^ Na teh osnovah si je Jeraj obetal, da bo nastala na celotnem jugoslovanskem ozemlju "krščanska korporacijska država", ki bi združevala tako Slovence, Hrvate in Srbe kot Muslimani. Tu Jeraj zavrača nacizem in fašizem, ker jugoslovanska (narodna) troedinost ni uresničljiva prek rasno-nacionalistične teorije, totalitarnost enotne državne stranke pa tudi ni potrebna, ker naj bi bilo vse skupaj postavljeno na krščanske temelje. Jeraj se namreč sklicuje na korporacijski organicizem, ki naj bi s pomočjo krščanstva tvoril organično celoto, sestavljeno iz narodov kot udov (telesa). S tem pride do ideje jugoslovanstva kot kulturno-ekonomskega'* projekta, ^ J. Jeraj: Korporacijski reci..., sir. 6H-69. - Mimogrede: pomen i/raza klenost, ki ga danes v zvezi s socialnim delom uvaja npr. J. Ramovš, ni (povsem) istoveten s pomenom, ki mu ga pripisuje Jeraj. Pri Jeraju je klenost (krepkost, nazor- nost, sočnost, pristnost, trdnost, zanesljivost ipd.) mišljena v tradicionalnem smislu kot nasprotje modernim, nepreglednim, kompliciranim, celo pomehkuženim, nenravnim, škodljivim, nepristnim itn. načinom (življenja, stilov, značajev, miselnosti). Taka klenost, ki jo Jeraj povezuje s kmetstvom (z ruralnostjo in ruralizmom, patriarhalizmom, tradicionalizmom, katolištvom), se pri njem prevesi v rigidnost kot obrambno držo pred meščanskimi vzorci življenja. Nasprotno pa je pri Ramovšu klenost mišljena vedno kot "socialna klenost" - razume jo torej predvsem v (psiho)socialnem smi- slu, tj., v zvezi s sposobnostjo soočanja in razreševanja situacijsko pogojenih težav ter osebnih stisk, kar je drugačen kontekst od .ierajevega (tradicionalističnega). Kljub temu pa ostaja vprašanje smiselnosti omenjenega izraza odprto, tudi če se uporablja v socialnem smislu (zlasti če gre za strokovni termin?). Izraz "klenost" je preveč konotativen, da bi se ga dalo enoznačno opredelili, oziroma preveč mnogoznačen in nebulozen, da ga ne bi bilo treba dodatno pojasnjevati. Težava je podobna tisti, ki jo imajo npr. v medicini z opredelitvijo zdravja (lažje je opredeliti bolezen) ali pa v psihologiji (osebnost), v sociologiji (družbene zakonitosti) itn., kar seveda ne pomeni, da teorija (znotraj teh strok) zaradi tega ne more napredovati. Če pa vseeno hočemo sloveniti to, kar naj bi pomenila "socialna klenost", bi bilo po mojem koristno raz- mišljati o bolj enoznačnih pojmih (mogoče: socialna odpornost ipd.). ' Vse/Ш., str. 70-71. ^ Korporacijska ureditev naj ne bi bila le garancija "jugoslovanstva" v kulturnem smislu, pač pa tudi v ekonomskem. Tržne zakonitosti naj bi se, kot rečeno, nadomestile s korporativnim dirigira- njem ponudbe ter povpraševanja, predvsem pa naj bi po tej poti prišlo, kot pravi Jeraj, do ures- ničenja "enakostnega načela v socialnem življenju, to je zmanjšati morajo (korporacije) gospodarske in socialne razlike v razdeljevanju imovine in dohodkov" {ibid., str. 60). Zato tudi 191 Srečo Dragos ki je podoben komunistični zamisli, seveda s to razliko, da se jugoslovanstvo ne vzpostavlja na razredni podlagi, pač pa na krščanski tradiciji. Ko se torej industrij- ski stan rekatolizira in katoliškost kmetov utrdi, naj bi bilo prav krščanstvo tisto, ki druži Slovence in Hrvate s pravoslavnimi Srbi, medtem ko bodo tudi Muslimani "temeljne elemente krščanstva (...) gotovo priznali, ker so neobhodno podlaga vsakemu občestvu." Na ta način bi nastalo "jugoslovanstvo", ki je za Jeraja "sinteza treh narodnih kultur, zgrajenih na krščanskih osnovah naše preteklosti".' Pri tem velja poudariti, da uradna doktrina katolicizma ni enoznačno predpi- sala korporativnega modela, čeprav je z njim simpatizirala, vse dokler se ni v pra- ksi povsem kompromitiral. Kljub nedvoumni afirmaciji korporacij ostajajo enciklike glede tega na načelni ravni; predstavljajo zgolj splošne smernice korpora- tivnega koncepta in ne ponujajo konkretnejše elaboracije tovrstnih modelov. Zato v razloga za nastanek različnih korporativnih modelov (Zebotovega, Jerajevega, Ahčinovega, Aleksičevega) ne moremo enostavno pripisati papeškim enciklikam, pač pa takemu pogledu na družbo, ki vselej predpostavlja neko osrednjo instanco, iz katere naj bi potekalo reguliranje družbenih procesov. V tem smislu je avto- nomija posameznih ravni, kolikor je dopuščena, vselej mišljena z/To/ra) okvirov take regulacije in se omejuje zgolj na pripomoček osrednji skrbniški funkciji, ki naj se razbremeni odvečnih posegov (podobno kot vegetativno o/T. avtonomno živčevje v organizmu). Taka avtonomija pa se konča tam, kjer začne ogrožati položaj os- rednje reprezentance, kar naj bi bilo disfunkcionalno. Papeški encikliki {Renim novanun, 1891, Quadragesimo anno, 1931) torej nista stregli izpeljavi korporacijskih modelov na Slovenskem, pač pa zgolj njihovi legitimizaciji. To je razvidno že iz tega, da se vsi omenjeni korporacijski modeli, čeprav različni in med sabo nez- družljivi, sklicujejo na iste enciklike, hkrati pa tudi nekateri poudarki v enciklikah eksplicitno zavračajo rešitve iz konkretnih modelov. Tako npr. Pij XI. izrecno pou- darja (v Quadragesimo anno, odst. 88)^ naj korporativne oblike organizacij poudarek na stapljanju ekonomske in socialne politike (diametralno nasprotno npr. od Gosarja). Jerajevo deklarirano priseganje na subsidiarno načelo pa se prav tu pokaže za navidezno: "Držav- na korporacijska zbornica bo izdajala okvirne zakone, banovinske korporacijske zbornice pa bodo v obsegu okvirnih zakonov dajale konkretnejše uredbe" {ihid. str. 72 op.); pri tem Jeraj poudari, da naj bo vrhovna gospodarska zbornica seveda locirana "v Belgradu" {ihid. str. 53). Če torej namesto tržne ekonomije in avtonomne socialne politike poskušamo iznajti kakršno- koli nadomestno bližnico, bomo prej ali slej zašli v bolj ali manj centralno-planske modele, katerih uveljavitev zahteva ideološko-ekskluzivno podlago, za kar so očitno primerne vsakršne ideologije (fašizem, nacionalizem, komunizem, katolicizem itn.). ^ Ibid, s{r. 71-72. " "Kakor pa ustanavljajo občani za najrazličnejše namene posebna društva, h katerim pristopi, kdor hoče, kdor pa ne, ne, tako tudi tisti, ki izvršujejo isto obrt, lahko ustanavljajo med seboj svo- bodne organizacije, ki so kakorkoli z njihovo obrtjo v zvezi..." (tu je navedena kontinuiteta z Rerum novarum Leona XIII.). "Enaka svoboda mora bili tudi za organizacije, ki presegajo meje posameznih strok. Svobodne organizacije pa, ki že cvelo in donašajo lepe sadove, naj poskušajo v duhu krščansko-socialnega nauka pripravili tla za tisto popolnejšo obliko organizacije, ki smo jo zgoraj omenili, namreč za korporacije, ki naj jih skušajo tudi pogumno ustvariti." {Quadragesimo anno, cit. po Katoliška socialna in politična doktrina, I, FSPN, 1976, str. 151). "Cerkev ni sicer nikoli podala kakega podrobno izdelanega tehničnega načrta za gospodar- sko-socialno delo, ker to ni njena naloga, podala pa je poglavitne obrise in smernice, ki jih je kaj- pada mogoče uporabiti na različne načine, primerjene časom, krajem in narodom, ki pa vendar kažejo varno pot, po kateri morejo države priti v kulturnejšo in srečnejšo dobo" {ibid., str. 197). 192 Kari tas na Slovenskem nastanejo na neprisilen način, saj morajo biti vse društvene in organizacijske oblike svobodne, ne pa prisilne (torej nasprotno od Žebota in Jeraja). Vendar: kako zago- toviti, da bodo te svobodne asociacije ("korporacije") prerasle razredna nasprotja, razrešile socialne probleme, vzpostavile vsesplošno solidarnost ob hkratni ekonom- ski prosperiteti? O tem ponujajo enciklike zgolj apeliranje na zavest, na nravno prenovo in zahtevajo "etično" (cerkveno-ideološko) vodstvo. Ideje o korporacijah, blaginji, svobodi, človekovem dostojanstvu, miru, solidarnosti itn. se torej pripo- ročajo na splošni in načelni ravni, to pa cerkvi omogoča distanciranje od konkret- nih rešitev na posameznih ravneh (znotraj ekonomije, sociale, politike), če se te pokažejo za neustrezne. Ostajanje na načelni ravni omogoča, da se "duhovno" prvenstvo katolicizma vzdržuje v različnih družbenopolitičnih razmerah in uredit- vah, ne da bi se za to prevzela odgovornost. V novejšem (pokoncilskem) času se ta primat vzdržuje v imenu skrbi za človekove pravice, za ekologijo itn., pri čemer je jasno poudarjeno, da teh vrednot ni mogoče doseči mimo cerkvenega pokroviteljstva: "Cei'kev torej v moei zaupanega ji evangelija razglaša človeške pravice in (...) te pravice povsod f)ospešuje. Toda to gil)anje je treba prepojiti z duhom evangelija in ga zavarovati zoper kakršen koli pi'ivid lažne avtonomije. Izpostavljeni smo skušnjavi, da bi mislili, kakor da so naše osebnostne [)ravice v f)olnosti zagotovljene samo tedaj, kadar smo oproščeni sle- hernega vodila (norma) l)ožje [)ostave. Л po tej poti se dostojanstvo osebe še daleč ne reši, temveč nasprotno: [)ro()ade."' Osebno dostojanstvo, pravice itn., vse to je uresničljivo le pod božjim vodst- vom, za kar je seveda pooblaščena Cerkev; brez tega naj bi vse propadlo. Avto- nomnost delnih sistemov, katerih prepletanje bi potekalo brez centralne nadzorne instance, je s tem zanikana. To je tudi glavni problem omenjenih korporativnih modelov, ki so upoštevali tako pokroviteljstvo. Čeprav konkretne rešitve, kot reče- no, niso bile dosledna izpeljava enciklik, ker slednje ostajajo na splošnejši ravni, jih z njimi vendarle druži ista logika družbene regulacije, ki seji uradni katolicizem vse do danes ni povsein odpovedal. Ad 7 & 8) Boljševistični koncept lahko s sistemskega vidika opredelimo kot kulminacijo inhibicije posameznih družbenih procesov. Pri tem ni šlo kratko malo za ukinjanje teh procesov (še manj za ustanavljanje, npr. "svobodno združeno delo" ipd.), pač pa za oviranje na sistemski ravni, ko se zanemarjajo interne za- konitosti posamičnih področij. Čimbolj se družba diferencira (evoluira), tem bolj je poudarjen pomen po.samičnih funkcijskih sistemov, ki jih je vse težje nadzorovati iz nekega skupnega nadrejenega središča. Družbena enotnost ni več monolitnost, pač pa nepregleden splet neodvisnosti ter hkratne soodvisnosti delnih sistemov. Ta paradoks ni poudarjen le v novejši sistemski teoriji, pač pa je nanj opozoril že F. "(...) naključje je samo en pol medsebojne odvisnosti, njen drugi pol se imenuje nujnost. (...) Čim l)olj se določena družbena dejavnost, vrsta družbenih procesov, odteguje zavestne- mu nadzorstvu ljudi in jini raste čez glavo, čim bolj se zdi prepuščena golemu naključju, tem bolj se v taketii naključju kol nai-avna nujnost uveljavljajo tej dejavnosti lastni notranji zakoni."" ^ "Gaudium et spes", Katoliška socialna...II, str. 202. ' Friedrich Engels: Izvor družine, privatne lastnine in države. MEID, 5, CZ, Ljubljana, 1979, str. 395. 193 Srečo Dragos Socialna problematika, tržne zakonitosti, procesi medsebojne pomoči ter solidarnosti ipd., vse to obstaja v vsakem primeru, tj., neodvisno od tega, ali se po- samezni družbeni koncepti s temi področji ukvarjajo ali pa jih "prepuščajo golemu naključju". Vpliv konceptov na te procese pomeni, na kakšen način, tj., kako se koncepti s temi procesi ukvarjajo (jih prepoznavajo, regulirajo). Vprašati se, kako, pomeni (pre)usmeriti se na upravljanje, na vpraševanje o pomenih, ki jih ima neko področje (sistem) za celotno družbo, o posebnih logikah, ki veljajo znotraj teh po- v dročij, o mehanizmih njihovega kombiniranja, razvijanja, ohranjanja itn. Ce pa k temu pristopimo na star način, če nad funkcionalno logiko prevlada kavzalna, ko se namesto kako začnemo spraševati zakaj (tj., od kod, po katerem vzroku so npr. socialni problemi, tržno vedenje producentov in konzumcntov, kaj je vzrok medse- bojne solidarnosti ali njene odsotnosti ipd.), potem je treba najprej poiskati prvi, temeljni vzrok, da bi se lahko njegove posledice nadalje regulirale (s "kako"). Za tu omenjene koncepte paje značilen prav primat vzročnega nad funkcionalnim (ko je "zakaj" vselej pomembnejši od "kako"). Zato vsi operirajo z osnovnimi začetni- mi vzroki (npr. materializem-liberalizem-socializem), da bi ponudili osnovne končne rešitve (moralni prerod, vera, avtoriteta itn.).' Boljševizem je bil glede tega najtrši. Sledil je predpostavki t. i. socialnega av- tomatizma, po katerem je osnovni (prvi, izvorni) vzrok socialnih, ekonomskih ter vsakršnih drugih problemov izkoriščanje ljudi v produkciji. Ko bodo prišli na oblast tisti, ki so za pravičnost (prva Zveza komunistov, 1847, je nastala iz Zveze pra- vičnih, 1836, ta pa iz Zveze izobčencev, 1834!), bo odpravljeno ekonomsko izko- riščanje, in tako bo poleg ekonomske pravičnosti zavladala tudi socialna pravičnost, ekonomskih in socialnih problemov pa ne bo več. Zato ni potrebe po posebni ekonomski in posebni socialni politiki (kot tudi ne po dobrodelnosti), kajti odprava privatne lastnine v ekonomiji naj bi avtomatično odpravila tudi socialne neenakosti. Tudi pozneje, ko je omenjena teorija veljala za preseženo (v petdesetih letih), karitas pa je bila tiho tolerirana, je ostala osnovna značilnost socialne poli- tike to, da ni bilo jasno, v čem naj bi se (v sistemu samoupravljanja) razločila od drugih politik, zlasti od gospodarske: "Bistvo socialistične g0s[)0(lafske politike je ski-b za potrebe človeka, nenehno izboljševanje materialnih in kiilliirnih pogojev za življenje in delo delovnih ljudi. Po tem se socialistična družba bistveno razlikuje od vseh prejšnjih družbenih formacij"^ Ker je torej skrb za življenjske pogoje ljudi v materialnem in kulturnem smis- lu wdXog'àgospodarske politike, velja socialna politika zgolj za pritiklino oz. korekci- jo gospodarske, dokler bo to pač potrebno. Z razvojem samoupravljanja (kjer vsi odločajo o vsem) pa naj bi se obe politiki vse bolj stapljali s splošno družbeno poli- tiko (pod vodstvom ZK). Kolikor se torej govori o razločenosti socialne in eko- nomske politike, velja to za začasno nujno zlo, oziroma, za znak nerazvitosti samoupravnega sistema: "Socialna politika mora vplivati na razvojno politiko, zlasti na področju gospodarstva". ' V istem smislu je opredeljen tudi namen katoliške socialne doktrine - najprej razkriti glavni vzrok, tj., "korenino" družbene krize, iz česar lahko naknadno opredelimo "edino (pravilno) pot" rešitve; namen socialnih okrožnic je namreč za Pija XI. v tem, da "razkrijemo korenino sedanje socialne zmede, obenem pa pokažemo edino pot rešilne obnove, namreč obnovo krščanskih nra- vi." {Katoliška socialna in politična...!., str. 120). - Program Zveze komunistov Jugoslavije. ČZP Komunist, Ljubljana, 1977, str. 167. 194 Kari tas na Slovenskem "Očitno je, da ni razlike v vrednotnih načelih, na katerih temelji socialna politika v samoupravnem družhenoekonotnskem sistemu, od splošnih načel, od katerih v celoti poteka njegov ekonomski in družbeni razvoj". "(...) kolikor nižja bo stopnja samoupravljanja, toliko bo tudi izdvojenost ekonomske in socialne politike večja."' *** Iz tega se vidi, da lahko karitas dobi pravo družbeno vlogo (v sistemskem smislu) šele v današnjem času, ki sledi konceptu pluralizma (npr. interpenetracija med javnim, komercialnim, neformalnim, prostovoljnim, korporacijskim sektorjem v socialni politiki) in je razmejitev sektorjev pogoj za njihovo prepletanje. V spodnji tabeli povzemam omenjene konceptualne usmeritve ter jih primer- jam po pomenu, ki ga posamezni koncepti pripisujejo posebnim družbenim po- dročjem: karitas, socialni politiki, (politični) ideologiji in tržnim zakonitostim. Funkcionalno vrednotenje teh področij znotraj posaiTieznih konceptov lahko pri- bližno označimo z naslednjimi ocenami: 0 - ga ni (področje ni prcpozmino kot [)osebno in se mu ne pripisuje nobene po- membne vloge, ne v [)ozitivnem ne v negativnem pogledu; vse drugo je pomembnejše); 1 - odklonilno (za ilružljo izrazito disfunkcionalno področje, ki ga je treba bistveno omejiti ali odpraviti); 2 - nepomembno (področje, ki družbi nikakor tii škodljivo, saj lahko ima na posamez- nih ravneh pomeml)no vlogo, je pa iz globalnega vidika za funkcioniranje družbe kot celote izrazito nepomembno, zlasti v [)rimerjavi z drugimi otnenjenimi področji); 3 - dopolnilno (področje, ki je pom(Mid)no za celotno družbo, vendar bistveno manj od drugih omenjenih ()odročij); 4 - enakoircdrio ([»«Iročje, ki nm je na globalni ravni pripisana enaka pomembnost, oz., mu je firiztuma enaka teža kol drugim [iometjibnim področjem); 5 - zelo pomembno (področje, ki jv. za funkcioniranje družbene celote celo večjega pomena od drugili družbeno pomembnih |)0(lročij in skoraj na isti ravni pomembnosti s tis- tim področjem, ki ga navedeni koncept prepoznava za najpomembnejšega); 6 - najpomenibnejše (za funkcioniranje družbe najpomembnejše področje, ki je od- ločilnega pomena za družbeno regulacijo; vsa druga družbena področja so manj pomembna). Iz omenjenih konceptov, s katerimi smo imeli opravka na Slovenskem, je razvidno, da gre pri vseh za (bolj ali manj) avantgardistične konstrukte, ki so posamezna področja družbe prepoznavali kot pomembna zlasti skoz optiko končnega (idealnega) družbenega reda, kakršen naj bi se uveljavil (v tem smislu lahko govorimo o utopizmih). Temu dokončnemu cilju, tej (do)končni podobi družbe, do kakršne naj bi prišlo, pa je prilagojen pomen posameznih področij (bodisi pozitiven ali negativen) in tudi njihov funkcionalni status (osrednji ali obrobni). O avtonoiriiji posameznih področij, katerih funkcioniranje ne bi reguliralo kaj zunaj njih, npr. sektorji, ki naj bi superreprezentirali celotno družbo (politika, ideologija ipd.), o tem se praviloma ni razmišljalo (razen v Gosarjevem in Kocbekovem konceptu). Od tod razvojni problemi posameznih področij." Glavni ' Berislav Šizfer: Socialna politika v socialistični samoupravni družbi. Delavska enotnost, Ljubljana, 1981, str. 15, 18. - "Po Luhmannu je glavni princip diferenciacije v predmodernih družbah hierarhično razvrščanje oziroma stratificiranje. Moderne družbe pa se diferencirajo predvsem na podlagi funkcionalne specializacije in zato so brez združujočega principa, kakršen je hierarhija. V takih razmerah so funkcionalno diferencirane družbe brez simbolov lastne enotnosti ali identitete", kar je pomemb- no tudi v zvezi z religijt), kot navaja .lames Beckford (James Л. Beckford: Religion and Advanced 195 Srečo Dragos problem torej ni bil v njihovih t. i. "subjektivnih poenostavitvah" (N. Luhmann), v (ne)ustreznosti notranjih strategij posameznih sistemov, s katerimi so se odzivali na zunanjo kompleksnost, v njihovem internem členjenju, osmišljanju in speciali- zaciji - vse to pride v ospredje kot problem šele takrat, ko je posameznim po- dročjem omogočeno, da se s temi vprašanji spopadajo na svoj način. Prav tega pa predstavljeni koncepti niso omogočali, ker niso računali s potrebno podsistemsko avtonomijo. To je onemogočalo razvoj (dilerenciacijo) posameznih področij, s tem pa njihovo prilagodljivost na takratne modernizacijske tokove na Slovenskem. Konkretno to pomeni, da karitas ni problematična kot taka, tj., zaradi svoje tele- ologične (horizontalne in vertikalne) usmerjenosti; problemi izvirajo, nasprotno, iz socialnopolitičnega koncepta, če je ta neustrezen. In podobno velja za druga po- dročja: neka socialna politika ni a priori sporna že zato, ker pred(po)stavlja načine vpletanja države v socialno življenje posameznikov in skupin; ekonomija ni sporna zato, ker tako ali drugače predpostavlja ponudbo in povpraševanje ter vedenje v zvezi s tem; umetnost ni problematična zato, ker v njej ni praktičnih dosežkov (Kant), oz., ker je v vsakdanjem smislu "nekoristna" ipd. Rečeno drugače: o Industrial Society. London, Unwin Myman, 1989, sir. 78). V obdobju med obema vojnama pa so se religiozni koncepti (vključno s komunističnim) soočali prav v smislu reprezentacije celotne dru/be in anticipacije njenega razvoja. Značilna za privržence posameznih konceptov je bila tudi njihova gorečnost, kar je po eni strani povzročalo konflikte, po drugi strani pa otežilo njihovo lastno prilagajanje na realnost. R. K. Fenn opozarja, da "je lahko močna religiozna in moralna motivacija disfunkcionalna za celotno družbo, če povzroča nerealis- tična pričakovanja glede skladnosti med privatnim in javnim socialnim življenjem." Zato npr. Fenn trdi, da so "kvietistične in introverzne oblike osebne religioznosti bolje prilagojene na prevlado instrumentalne racionalnosti v svetu dela in politike" {ihid. 114). Prav kontemplativnost in zazrtost vase pa je bila pomembna incwacija in značilnost t. i. križarskega gibanja (Kocbek idr.), zlasti v prvi fazi, in na tej podlagi se je vse bolj konfrontiralo z uradnim katolicizmom, kar ni bilo slučajno. 196 Kari tas na Slovenskem specifičnih elconomskili, umetnostnih, socialno-političnih, karitativnih idr. proble- mih lahko govorimo šele, ko se pojavljajo znotraj samim njim ustreznih dejavnosti, tj., znotraj področij, ki so vsaj toliko diferencirana in samostojna, da se lahko s takimi problemi sploh soočajo kot s svojimi, da lahko razvijajo lastne odgovore nanje, svoje strategije povezovanja z drugimi področji itn. Dokler to ni mogoče, imamo opravka s predmodernimi oz. obmodernimi družbami, kakršna je bila vse do danes tudi naša. 197 Tone Kikelj, Darinka Piskule, Nives Potočnik Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 Teme 1. Oris zgodovine cerkvene dobrodelnosti na Slovenskem 2. Cerkvene dobrodelnosti na Slovenskem v letu 1991 2.1. Karitativna dejavnost Rimskokatoliške cerkve 2.1.1. Slovenska Karitas 2.1.2. Rjedovnice in njihovo karitativno delo 2.1.2.1. Notredamske sestre 2.1.2.2. Usmiljenke 2.1.2.3. Sestre Svetega Križa 2.1.2.4. Marijine iTOlni.ške sestre 2.1.2.5. Družina Kr istusa Odrcšenika 2.1.2.6. Misijonarkc ljubezni Matere Terezije 2.1.3. Duhovna tolažba v bolni.šnicah 2.1.4. Vera in luč 2.1.5. Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov 2.1.6. Župnijska (dekanijska) srečanja bolnikov 2.1.7. Vsakoletno romanje bolnikov in invalidov na Brezje 2.1.8. Slovensko romanje v Lurd 2.1.9. Duhovni vikendi z^i priziidete 2.1.10. Verouk za govorno in slušno prizadete 2.1.11. Materinski dom Svete Eme 2.1.12. Betanija 2.1.13. Vzgoja mladih za karitativno delo 2.1.13.1. Seivis dobrote mladih 2.1.13.2. Karitativni krožek liogoslovcev 2.1.13.3. Skavtizem 2.1.14. Katoliški verski tisk in Karitas 2.1.14.1. Družina 2.1.14.1.1. Fond Lačni otrok 2.1.14.1.2. Kronika dobrega 2.1.14.2. Ognjišče 2.1.14.2.1. Poštni predal dobrote 2.1.14.3. Prijatelj 2.1.14.4. Sodelavci v ljubezni 2.2. Karitativna dejavnost drugih verskih skupnosti v Ljubljani 2.2.1. Evangeličanska cerkev 2.2.2. Slovenska starokatoliška cerkev 2.2.3. Židovska (Jevrejska) občina v Ljubljani 2.2.4. Krščanska adventistična cerkev 2.2.5. Baptistična verska skupnost 2.2.6. Kristusova binkoštna cerkev 2.2.7. Krščanska verska skupnost .lehovih prič 2.2.8. Islamska verska skupnost 2.2.9. Srbska pravoslavna cerkev 2.2.10. Svobotina katoliška cerkev 2.3. Mednarodne karitativne organizacije 2.3.1. Caritas internaiionalis 2.3.2. ADRA - Adventistična agencija za pomoč in razvoj 2.3.3. Društvo Gustava Adolfa - Mednarodna dobrodelna organizacija za pomoč manjšinskim cerkvam v Evropi 2.3.4. Vojska rešitve - Mednarodna versko-socialna organizacija 2.3.5. Mednarodni fond Lačni otrok 2.3.6. Misijonska akcija za vozila 199 Tone Kikelt, Darinka Piskule, Nives Potočnik 1. Oris zgodovine cerkvene dobrodelnosti na Slovenskem Cerkveno dobrodelnost največkrat enačimo z njeno karitativno dejavnostjo, konkretne, organizacijske oblike karitativne dejavnosti pa s karitativnimi organi- zacijami. Ta poenostavljena shema je gotovo netočna, saj ima vsaka vera socialne sestavine, ki bolj ali manj determinirajo družbene odnose - od islama, kije državna religija, do katoliške cerkve, ki ima enotno katoliško socialno doktrino, določeno s papeževimi poslanicami (enciklikami), veljavnimi za ves katoliški prostor. V tem sestavku se bomo omejili na kratek oris karitativne dejavnosti katoliške cerkve na Slovenskem in na dobrodelno dejavnost drugih, na slovenskem prostoru delujočih religij v letu 1991. Beseda kcuitas je v slovenskem knjižnem jeziku označena kot 1. v krščanskem okolju - dobrodelnost 2. ljubezen do sočloveka. V prevodu iz latinščine bi pomenila spoštovanje, ljubezen in vdanost. V širšem smislu zajema karitas vsako delo, izvirajoče iz božje ljubezni in posvečeno bližnjemu. Deluje po načelih krščanske morale, je način kristjanovega življenja in ena izmed treh funkcij cerkve (drugi dve sta oznanjevanje in liturgija). Začetki karitasa segajo v starokrščansko obdobje. Njeni prvi organizatorji so bili apostoli, pozneje pa so se jim pridružili tudi laiki. V to obdobje sega ustanovi- tev prvih zavodov za siromake, imenovanih xenodochie. V srednjem veku je bilo ustanovljenih več redov, ki so se ukvarjali s posa- meznimi marginalnimi skupinami - z gobavci, romarji, bolniki... Z Vincendjcm Paveiskim se je pričela nova doba karitativne dejavnosti. Usta- novil je prva karitativnu združenja, ki so bila osnova poznejšim Vincencijevim družbam, in Hčere ljubezni, ki so bile osnova za poznejšo ustanovitev različnih kon- gregacij usmiljenk. Na slovenskem etničnem prostoru ima karitativna dejavnost katoliške cerkve bogato tradicijo. V prvi Jugoslaviji je na območju takratne Dravske banovine, ki je zajemala območje današnje Slovenije z izjemo Slovenskega Primorja, delovala Karitativna zveza. Ustanovljena je bila leta 1931. Imela je svoja pravila, ki sta jih potrdili tako cerkvena kot posvetna oblast. Po teh pravilih je imela namen združiti na katoliških načelih in nagibih osnovano človekoljubno delo društev, zavodov in drugih organizacij pod vrhovnim vodstvom cerkvenih oblasti, ne da bi posamezna društva zgubila s svojimi pravili določeno samostojnost. Zadala si je za nalogo zbirati vse, ki so bili iz krščanskega človekoljubja na to pripravljeni - posegati povsod, kjer je bilo treba lajšati bedo in stisko ljudi. Karitativna zveza je ustanavljala in podpirala karitativna društva, vodila je karitativno statistiko in vzdrževala karitativno pisarno. Leta 1941 so bile v Karitativno zvezo včlanjena naslednja društva in zveze: 1. Dmžba sv. Vincencija Pavelskega s svojimi konferencami Družba je bila ustanovljena leta 1876 in je najstarejša karitativna organizacija na Slovenskem, ki leta 1941 še deluje. Na začetku leta 1936 je imela 36 konferenc. Konference so skrbele zlasti za ubožne družine s številnimi otroki, za ubožno mladino in za ubožne starke in starčke. Osrednji svet družbe je vodil mladinski dom Marijanišče (sedanji Cankarjev dom ali dijaški dom Ivana Cankarja na Po- ljanski cesti). 200 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 2. Dnižba sv. Elizabete Podobno kot je bila organizirana družba Vincencija Pavelskega, je bila or- ganizirana tudi Elizabetina družba. Struktura je bila povsem enaka, le da je bila Vincencijeva družba moška, Elizabetina pa ženska. Pravila družbe (potrjena od Škofijskega ordinariata 1. 6. 1918) in poverjeništvo vlade odrejata njeno organizi- ranost, namen, sredstva, članstvo ter njihove pravice in dolžnosti: "Družba Sv. Elizabete je za ljubljansko škofijo pobožna družba krščanske ljubezni. Osrednji svet družbe ima svoj sedež v Ljubljani, podružnice ali konfe- rence pa imajo svoj sedež v župnijah ljubljanske škofije. Družba ima namen, da v najtesnejši zvezi s cerkvijo izvršuje po možnosti tele- sna in duhovna dela krščanskega usmiljenja, kakor zlasti: pomoč ubogim, varstvo osirotele, versko in nravno ogrožene učeče se mladine, oskrba bolnikov, skrb za služkinje, delo za dobro čtivo itn. in da tako v udih neti ljubezen do boga in bližnje- ga. Sredstva, s katerimi družba dosega svoj namen so: materialna, to je: darovi de- lovnih članic pri rednih zbirkah, prispevki podpornih članic in darovi dobrotnikov, zbirke v cerkvi in izven cerkve, volila, doneski dobrodelnih prireditev; duhovna: pouk, tolažilna beseda, dober zgled, molitev in druga duhovna sredstva krščanske- , ga usmiljenja...". v 3. Škofijsko dništvo za varstvo sirot Društvo je skrbelo za osirotele, zapuščene ali drugače ogrožene mladostnike. V Šentvidu nad Ljubljano je imelo mladinski dom Zavetišče sv. Jožefa, v katerem je bilo leta 1941 85 gojencev (ustanovljeno je bilo leta 1917 za vojne sirote). 4. Ljudska in dijaška kuhinja v Ljubljani Ustanovljena je bila leta 1878, na dan pa je sprejemala po 1200 do 1400 gostov. 5. Dništvo za varstvo deklet Društvo je vzdrževalo v Ljubljani Kolodvorski misijon - zavetišče in posredo- valnico za služkinje in za žensko mladino, ki je prihajala na delo v Ljubljano. 6. Dništvo za varstvo vajencev Skrbelo je za revne obrtne in trgovske vajence in jih oskrbovalo z obleko, hrano in prispevki za stanovanje. Na začetku leta 1941 je podpiralo 144 vajencev. 7. Dništvo sv. Rafaela za izseljence Ustanovljeno je bilo leta 1906 z namenom, da bi varovalo izseljence. Izdajalo je glasilo Izseljenski vestnik. 8. Zadruga Sliižkinjski dom Imela je svoj dom. Služkinjam je posredovala službe in oddala letno do 12 tisoč prenočišč. 9. Društvo za mladinske domove Ustanavljalo je in podpiralo mladinska dnevna zavetišča ter organiziralo počitniške akcije za mladino. Imelo je mladinski počitniški dom na Zabreški planini. Karitativna pisarna, v kateri so bili le trije zaposleni, je vodila pisarniške posle tudi za nekatera društva. O obsegu njenega dela priča podatek, da je imela leta 1940 pettisoč obiskov, sprejela je in odposlala 27 tisoč dopisov, izdala 300 tisoč na- kaznic za živila revežem, pošiljala ubožne otroke na počitnice na kmete in na ob- morsko zdravljenje, organizirala karitativna predavanja in ustanovila karitativno 201 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik knjižnico. Delovala je v tesni povezavi s škofijskim ordinariatom in s civilno upra- vo, od katere je dobivala po 300 tisoč dinarjev dotacij. Izdala je tri letnike glasila Nova zapoved. Bila je posrednik, prenašala je prošnje na pristojna mesta in skrbela za enotnost akcij. Bila je fiktivna organizacija brez članstva, vendar po svoji vlogi zelo močna. Leta 1946 je bila karitativna in socialna dejavnost cerkve prepoveda- na, cerkveno premoženje, ki je služilo temu namenu, pa je bilo nacionalizirano. V skladu s tedaj zmagovito komunistično ideologijo je skrb za socialni blagor prevze- la država prek krajevnih, okrajnih in oblastnih odborov ljudske oblasti. Domnevamo, da karitativna dejavnost cerkve tudi v teh časih ni povsem usahnila. Kruh sv. Antona (ustanova frančiškanov za pomoč revežem, ki so jo pre- vzele tudi nekatere druge cerkve) je preživel vse težave (nabiralnik v župnijski cerkvi sv. Družine v Mostah ali nabiralnik s tem nazivom pri frančiškanih v Lju- bljani - Tromostovje). Postopoma je karitativna dejavnost cerkve naraščala do napol ilegale v osemdesetih in popolne liberalizacije v devetdesetih letih, ko je zakon o denacionalizaciji omogočil, da si cerkev povrne večji del nacionaliziranega premoženja in s tem ustvari bistveno boljše pogoje za socialno delovanje. 2. Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem v letu 1991 V Ljubljani (z manjšimi izjemami tudi drugje v Sloveniji) delujejo naslednje verske skupnosti: 1. Rimskokatoliška cerkev 2. Evangelistična cerkev 3. Slovenska starokatoliška cerkev 4. Jevrejska (židovska) občina Ljubljana 5. Krščanska adventistična cerkev 6. Baptistična verska skupnost 7. Kristusova binkoštna cerkev 8. Krščanska verska skupnost Jehovih prič 9. Islamska verska skupnost 10. Srbska pravoslavna cerkev П. Svobodna katoliška cerkev V diplomski nalogi Karitas v Ljubljani v letu 1991 sta Darinka Piskule in Nives Potočnik zbrali vrsto podatkov, ki se nam zdijo pomembni in jih v tem kontekstu uporabljamo. 2.1. Karitativna dejavnost rimskokatoliške cerkve 2.1.1. Slovenska Karitas Slovenska Karitas je najpomembnejša karitativna organizacija na Sloven- skem. Ustanovljena je bila 1. maja 1990 s sedežem na Ciril Metodovem trgu 9/1 v Ljubljani. Predsednik Slovenske Karitas je mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po statutu je Slovenska Karitas samostojna ustanova katoliške cerkve v Sloveniji, ki jo predstavlja Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Glavni namen Slovenske Karitas (v nadaljevanju SK) je pomagati ljudem, ki so v duhovni ali gmotni stiski. Ta pomoč izvira iz luči in moči evangelijske zapove- di ljubezni do bližnjega. 202 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 Slovenska Karitas je včlanjena v Caritas internationalis. Predstavljajo jo predstavniki vseh treh slovenskih škofij. Deluje na področju R. Slovenije pod po- kroviteljstvom Slovenske pokrajinske škofovske konference (SŠKP). Vodstvo je enotno za vso Slovenijo, v posameznih škofijah pa delujejo posamezne škofijske. sekcije. Slovensko vodstvo predstavljajo direktor, po en predstavnik iz vsake škofije in tajnik. Vodstvo se imenuje za dobo 5 let s pravico zamenjave. Škofijske sekcije Karitas delujejo samostojno, z vodstvom pa so povezane prek svojega voditelja, ki ga določi ordinarij vsake posamezne škofije. Glavne intence Karitasa so: lajšanje konkretnih stisk človeka, ne glede na versko, nacionalno ali drugo pripadnost. Poudarek je na župnijskih Karitas in tesni povezavi z ostalim krščanskim življenjem, oznanjevanjem in liturgijo. Primarna je vzgoja ljudi in spreminjanje mentalitete za medsebojno pomoč. Načelo pri pomoči je POMOČ ZA SAMOPOMOČ. Vsakdo lahko potrebuje pomoč in vsakdo lahko pomaga. Upanje je v še tako težki situaciji. Če stiske ne moreš premagati, se moraš naučiti živeti z njo. Pomaga graditi in živeti odnose, ustvarjati vezi (Bilten Slo- venske Karitas, december 1990). V času prepovedi Karitasa je bila ustanovljena diakonija, ki sedaj nadaljuje delo kot župnijska Karitas. Za vse člane Karitasa je pripravljen izobraževalni pro- gram. Karitativno delo je izrazito področje za laike. 2.1.2. Redovnice in njihovo karitativno delo V Sloveniji deluje 16 različnih ženskih redovnih skupnosti v štirih vrstah redov: 7. Kontemplativni redovi (kontemplacija - poglobljeno razmišljanje) so: • Magdalenke, • Karmeličanke, • Klarise. Ker se ti redovi ne ukvarjajo s karitativno dejavnostjo, jih v nadaljevanju ne bomo obravnavali. 2. Apostolski redovi (v glavnem vzgojne kongregacije) so: • Uršulinke, • Slovenjebistriške sestre, • Šolske sestre, • Notredamske sestre, • Frančiškanke Marijine misijonarkc, • Don Beiskove Salezijanke. 3. Karitativni redovi: • Usmiljenke, • Zagrebške usmiljenke, • sestre križniškega reda, • Sestre Sv. Križa, • Marijine bolniške sestre, . • Misijonarkc ljubezni Matere Terezije. 4. Svetovni ustanovi: • Družina Kristusa Odrcšenika, • Don Boskove prostovoljke. 203 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik Vsi redovi se ukvarjajo s kateliezo, vodijo gospodinjstvo po župniščih, deluje- jo v misijonih in se ukvarjajo s karitativnimi dejavnostmi (razen kontemplativnih redov). V nadaljnjem tekstu bodo zajeti le tisti redovi, ki so v letu 1991 delovali na območju Ljubljane: • Notredamske sestre - apostolski red, • Usmiljenke, • Sestre Sv. Križa, • Marijine bolniške sestre, • Misijonarke ljubezni Matere Terezije, • Družina Kristusa Odrešenika. 2.1.2.1. Notredamske sestre - Uboge šolske sestre naše ljube Gospe Red z imenom Red Kornih sester de Notre Dame je ustanovil leta 1597 Sv. Peter Fourier (1565-1640) v Loreni za poučevanje mladine, zlasti osirotelih in zanemarjenih deklic. Sedaj sestre delujejo na vseh področjih krščanske vzgoje in izobrazbe, v najrazličnejših šolah in socialnih ustanovah. V Evropi so začele prve ustanavljati otroške vrtce, .šole za prizadete otroke, povsod pa skrbijo za revne in pomoči potrebne otroke. V različnih deželah jih deluje okrog 9 tisoč. Prve slo- venske sestre so prišle iz Gorice in Dunaja v Šmihel leta 1886, kjer so poučevale v ljudski šoli in ustanovile vzgojni zavod. Pozneje so odprle vzgojni zavod in otroški vrtec v Ljubljani, otroški vrtec in gospodinjsko šolo v vŠentjerneju, vzgojni zavod na Jesenicah, otroški vrtec in gospodinjsko šolo v Žireh, leta 1888 so v Trnove,m pri Ilirski Bistrici ustanovile dekliško šolo in stale ob strani ljudem ob italijanski zased- bi. Med 2. sv. vojno so bili šolski prostori spremenjeni v bolnišnice, sestre pa so delale kot bolniške strežnice. Po vojni so bile preseljene na grad Struga pri Otočcu ob Krki. Jugoslovanska provinca s sedežem v Ljubljani šteje sedaj 90 sester, ki živijo v 14 manjših skupnostih. Delujejo kot katehistinje, organistke, zakristjanke, izdeluje- jo liturgična oblačila, vodijo gospodinjstva na škofijskem ordinariatu v Kopru, v Trstu vodijo nižjo glasbeno šolo, sodelujejo pri slovenskem programu vatikanskega radia itn. V 60. letih so v Ljubljani odprle vrtec za 10 otrok, ki je bil kmalu prepovedan, potem so se ukvarjale z oddajanjem .sob s hrano dijakinjam in študentkam. Edina šola, na kateri so lahko legalno poučevale, je bila srednja verska šola. Pogoj za sprejem je srednja šola in starost med 20. in 30. letom. 2.1.2.2. Usmiljenke - Hčere krščanske ljubezni Sv. Vincancija Pavelskega Ustanovil jih je v 17. stoletju Sv. Vincencij Pavelski. Prve sestre so prišle v Ljubljano leta 1852 iz Gradca. V Ljubljani so stregle bolnikom v mestni bolnišnici, obiskovale uboge po domovih in kaznjenke v prisilnih delavnicah. Imele so šolo za revnejše deklice. Leta 1919 je bila ustanovljena jugoslovanska provinca. Na začet- ku 2. sv. vojne so delovale v več kot 50 zavodih v Sloveniji. Med vojno so stregle bolnikom in ranjencem. Leta 1948 so morale zapustiti delovna mesta po bolnišni- cah, šolah in zaveti.ščih, zato jih je predstojništvo poslalo na jug druge Jugoslavije 204 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 (kjer so jih radi sprejeli) in so delale po bolnišnicah. Sedaj živijo in delajo na celem območju druge Jugoslavije, pa tudi v misijonih v Afriki, Južni Ameriki in na Dalj- nem Vzhodu. Materina hiša (vrhovno predstojništvo) je v Parizu. Društvo tvori 73 provinc. Sestre polagajo zaobljube čistosti, uboštva, pokorščine in službe ubogim, kar je tudi njihovo glavno poslanstvo. Vsaka sestra naj bi bila v srcu pripravljena sprejeti katerokoli delo, iti kamorkoli, kjer jo potrebuje Družba ali kamor jo kliče- jo ubogi, po načelu: "Nisem ne od tu, ne od tam, ampak od povsod, kjer me hoče Bog". Pogoji za sprejem so prilagodljivost za skupno življenje, pripravljenost poma- gati povsod in starost od 18 do 35 let. Dveletna priprava je v semenišču. Njihova bivališča se ne imenujejo samostani, temveč hiše. V Ljubljani so njihove hiše na Ilirski 2] in na Potočnikovi 8. Vse sestre sestavljajo veliko duhovno družino s skup- nim ciljem - pomagati ubogim. 2.1.2.3. Sestre svetega križa - Družina usmiljenih sester Sv. Križa Ustanovila sta jih O. Teodizij Florentini in Katarina Scherer (sestra Marije Terezije) leta 1852. Leta 1868 je bila ustanovljena provinca v Djakovu, vanjo so stopala tudi slovenska dekleta, dokler leta 1970 ni bil ustanovljen sedanji slovenski vikariat Družbe z glavno hišo v Mali Loki. Po prvi sv. vojni je prišlo večje število sester iz Gradca v Slovenijo, kjer so se posvetile bolnikom, otrokom in ostarelim. V zdravstvenem domu na Ponikvah so poleg zdravstvene službe vodile gospodinj- sko šolo in sprejemale letoviščarje, v domu onemoglih pa varovale oskrbovance. Sedaj delujejo kot medicinske sestre v Ljubljani. Vodijo dom za ostarele du- hovnike na Lepem Potu v Ljubljani, nekaj pa jih je zaposlenih v domu ostarelih na Taboru. Ukvarjajo se tudi z nego bolnikov na domu. Leta 1971 so se začele ukvarjati z varstvom otrok (na Smrekarjevi 7 v Šiški v Ljubljani). Leta 1980 jim je občina Šiška to dejavnost prepovedala, zato so se pre- selile v občino Bežigrad, kjer z oblastjo niso imele nobenih težav. Družba ima 8 tisoč članic v 15 provincah (slovenska provinca ima 50 sester). Matična hiša je v Ingenbohlu v Švici, v Ljubljani pa imajo hišo na Smrekarjevi 7. Vzdržujejo se iz pokojnin upokojenih sester, osebnih dohodkov zaposlenih sester in prostovoljnih prispevkov. 2.1.2.4. Marijine bolniške sestre - Družba Marijinih sester čudodelne svetinje Ustanovila jih je sestra Leopoldina Brandis leta 1878 v Gradcu. Leta 1926 so prišle v Ljubljano. Po 2. sv. vojni so jim do leta 1952 dovolili delovati le v civilu, prepovedali pa so jim sprejemati novinke. Zaradi tega jih je veliko odšlo v druge republike, kjer so jih po bolnišnicah z veseljem sprejemali. Vrhovno vodstvo je v Ljubljani na Hrenovi 10 (vodstvo province). V Sloveniji je sedaj 125 Marijinih sester. Njihovo osnovno poslanstvo je nega bolnikov. Pogoji za vstop: izobrazba ni predpisana, zaželena je medicinska šola. Ko dekle vstopi v samostan, opravi šest- mesečni postolat, sledi preobleka in prve začasne zaobljube. Po enoinpolletnemu provinciatu in skupnih petih letih sledi večna zaobljuba. Karitativno delo sester je nega bolnih, delo v otroških vrtcih in delo z 205 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik duševno prizadetimi. Nego izvajajo v bolnišnicah in na domu, redno zaposlitev imajo v bolnišnicah. Nega na domu obsega nakupe, pospravljanje in nego, ki jo opravljajo tudi ponoči. Otroški vrtec za otroke od 1 leta do 3 let starosti je ustanovila sestra Kolumba leta 1974 v Ljubljani na Mekinčevi 12. Oskrbnina je prostovoljna. Dovoljenja za delo nimajo, težav z oblastjo pa tudi ne. Delo z duševno prizadetimi se izvaja v okviru mednarodne organizacije Vera in luč. Pri nas sta jo pred osmimi leti ustanovila Jože Mihelčič in njegova sestra Marjana. Enkrat mesečno imajo srečanja, ki se jih udeležujejo duševno prizadeti otroci in tudi odrasli skupaj s starši. Namen teh srečanj je priprava na zakramente, učijo pa se tudi brati in pisati. Z otroki se ukvarjajo tudi študenti-prostovoljci. Pri delu sodelujejo s strokovnimi institucijami. Vzdržujejo se iz prostovoljnih prispevkov, iz pokojnin upokojenih sester in iz plač zaposlenih sester. Vse njihove storitve so brezplačne, vsakdo pa lahko prispe- va, kolikor hoče. 2.1.2.5. Družina Kristusa Odrešenika Ta red spada med svetne ustanove, katerih člani po navadi ne živijo v redovni hiši, ampak med ljudmi, po načelu: "Družina želi živeti med svetom v okolju in razmerah navadnega človeka in vnašati evangelijski duh v vse oblike človeškega u dejstvovanja". Prva, začasna pravila Družbe je potrdil ljubljanski nadškof dr. Pogačnik leta 1968. Sestre so se spi-va tedensko zbirale pri verouku, pri nedeljskem kosilu, pri skupnem duhovnem branju in pogovoru, pri mesečnih duhovnih obnovah in pri letnih duhovnih vajah. Leta 1976 so na Brajnikovi 38 v Ljubljani zgradile hišo, vanjo se je presehlo nekaj sester, nekaj pa jih je še ostalo po stanovanjih. V Brajnikovi in Bezenškovi (hišo jim je zapustila dobrotnica Družine) sta hiši odprti zlasti za ljudi v stiski. Tam dobijo začasno ali trajno zavetišče starejše bolne in invalidne osebe, neporočene matere z otroki, otroci brez staršev ter taki, za katere starši ne morejo skrbeti. Družina nima posebej določene dejavnosti, določajo jih objektivne potrebe in možnosti. Nekatere sestre se bolj posvečajo molitvi, druge pa aktivnosti. Življenje v skupnih hišah je bolj podobno družinskemu kakor samostanskemu življenju. Za sestre in varovance so skupne večerne molitve, obroki hrane in počitek. Vsak prebivalec hiše ima praviloma svojo sobo (razen otrok). Vsaka sestra mora biti pripravljena sprejeti kakšno delo, ki je ne veseli, ali zamenjati stano- vanje, če tako zahteva ljubezen do bližnjega. Nobena sestra nima svoje lastnine, vse deli s potrebnimi. Hiša na Brajnikovi sprejme 15 oseb, na Bezenškovi pa 30. Družina šteje 20 sester. V svoje vrste sprejemajo tudi starejše, bolne in invalidne osebe. Nanje se pogosto obračajo tudi ljubljanski klošarji. Vzdržujejo se iz lastnih dohodkov in socialnih podpor oskrbovancev ter z darili. Pogosto sodelujejo s centrom za socialno delo občine Ljubljana-Moste, ki se nanje obrne v primerih, ko ne more dovolj hitro pomagati ljudem v stiski. 206 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 2.1.2.6. Misijonarke ljubezni Matere Terezije V Sloveniji delujejo od 1. 1988. Imajo hišo na Kališnikovem trgu v Ljubljani. Njihova glavna dejavnost je pomoč na domu. V oskrbo prevzemajo samo ljudi, ki nimajo svojcev. Ob nedeljah obiskujejo domove starejših. 2.1.3. Duhovna tolažba v bolnišnicah V ljubljanskih bolnišnicah so trije duhovniki na razpolago bolnikom, kadar jih pokličejo bodisi bolniki sami bodisi njihovi sorodniki ali bolniško osebje. Obiski bolnikov niso le spovedovanje in obhajanje, ampak so tudi pogovori, ki bolnikom veliko pomenijo. V Italiji so v to vključeni tudi laiki, ki so se dobro obnesli. To de- javnost cerkev opravlja načrtno. Duhovniki, ki obiskujejo večji del bolnišnic po Sloveniji, so med seboj povezani. Izdajajo glasilo Bolniške župnije Beseda in ga delijo tudi bolnikom. Do leta 1985 so smeli v bolnišnice le s posebnimi dovolilnica- mi k določenemu bolniku. Sedaj je to povsem sproščeno. 2.1.4. Vera in luč Ustanovitelj je bil Jean Vanier skupaj s francosko pedagoginjo Marie-Helene Mathieu. Po prvem velikem romanju duševno prizadetih v Lurd so se domenili, da se bodo redno zbirali v občasne skupnosti. Sedaj se redno srečujejo v 800 skupno- stih v 42 deželah. Od leta 1983 gibanje deluje tudi v Sloveniji. Prva skupina je zaživela leta 1983 v župniji Ljubljana-Dravlje in (skoraj hkrati) pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Iz draveljske skupine sta se razvili dve novi: 1. 1986 v Štepanji vasi in 1. 1985 v Mo- ravčah. V Tolminu je bila leta 1985 ustanovljena primorska skupina, 1. 1986 na Vi- pavskem in v Celju, 1. 1987 na Obali in na Goriškem, 1. 1988 v Kranju. Izdajajo mesečnik Lučka (urednica Marjana Mihelčič), ki je septembra 1989 izšel petdesetič. "V Veri in luči smo poklicani, da odkrivamo lepoto vsakega človeka v skup- nosti, da vsakega ljubimo preprosto zato ker je tu (...) /D/uševno prizadete pošilja- mo v zavode. Nihče jih resnično ne posluša. Nihče jih ne spoštuje in odkrije v njih luči, ki je zanje resnična (...) /C/e živimo z duševno prizadetimi osebami, ni najbolj pomembno, da mi nekaj naredimo za te ljudi, ampak, da jim odkrijemo, da so dobri, da so pomembni..." (Jean Vanire, Ognjišče 1989, št. 11). Gibanje za duševno prizadele, katerega ustanovitelj je profesor filozofije na univerzi v Torontu Jean Vanier, datira iz leta 1964, ko je svoje življenje posvetil izključno duševno prizadetim. V vasici Trosly blizu Pariza je začel skupno življenje z dvema prizadetima fantoma. Skupnost je imenoval L'Arche (Barka) po Noetovi barki. Sedaj obstaja nad 80 podobnih skupnosti v 20 deželah sveta. 2.1.5. Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Gibanje je ustanovil Henri Francois okrog leta 1950. Bil je vojaški invalid. Obiskoval je invalide in jih spodbujal, da so se medsebojno povezovali. Gibanje se je razširilo na okrog 50 držav. Geslo gibanja je "Bolni si oznanjajo dobro novico". Pravila gibanja vsebujejo naslednje glavne postavke: namenjeno je vsem 207 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik bolnikom in invalidom predvsem v župnijah ali škofijah, skrbi za naravni in nadna- ravni razvoj bolnikov, temelji na duhu krščanskega evangelijskega bratstva, poma- ga bolnikom, da se bolje vključijo v svoje okolje in razvijejo svoje sposobnosti, vzpostavlja stike med prizadetimi in se oblikuje s tem, ko se vzgajajo odgovorni. Za bratstvo skrbi duhovni voditelj, ki ga imenuje škof. 2.1.6. Župnijska (dekanijska) srečanja bolnikov Organizirajo se z namenom, da se med zdravimi in bolniki navežejo stiki, da se organizira medsebojna pomoč in da se bolniki iz iste župnije med seboj poveže- jo. S tem naj bi bolnike bolj vključili v delo po župnijah in premagali stigmatizacijo. "K maši ne grem v domačo vas. Dostop do cerkve je težaven. V resnici mi je ne- rodno. Tudi v sosednjo vas ne bi maral iti k maši. Ljudje me vse preveč poznajo. Ves čas bi gledali vame in to me moti. Ne bi bil prav pri maši, ampak bi komaj čakal, da pobegnem. Človeka moti, če ga le preveč presojajo, zlasti s sočutjem" (Branko Jan, Vstani in hodi, Ljubljana, 1984 - pogovor z bolnikom). 2.1.7. Vsakoletno romanje bolnikov in invalidov na Brezje Prvo romanje je bilo leta 1969 in se ga je udeležilo 350 bolnikov, pozneje pa vsako leto več, sedaj jih je tudi več kot 10 tisoč. Namen romanja je iskanje božje tolažbe, srečanje bolnikov in vzpostavljanje novih znanstvev med njimi. Tudi zdravi naj bi občutili svoje dolžnosti do bolnikov. 2.1.8. Slovenska romanja v Lurd Lurd je kraj, kjer ljudje iščejo življensko moč, vero, tolažbo in zdravlje. Na prvem romanju leta 1970 je bilo 1.600 Slovencev, od tega 55 huje bolnih, 166 lažje in 13 slepih. Vsako leto ga obišče več kot 3 milione ljudi, od tega več deset tisoč hudo bolnih. "Lurd doživiš samo ob bolnikih (...) Lurd je srečanje ljudi iz vsega sveta - tu smo si vsi enaki, zdravi in bolni, beli in črni, vsi narodi - vsi smo otroci božji" (Branko Jan, VsUini in hodi, Ljubljana, 1984). 2.1.9. Duhovni vikendi za prizadete To so tridnevna srečanja bolnikov in zdravih (zdravi so potrebni za fizično pomoč bolnim). Prvo tako srečanje v drugi Jugoslaviji je bilo leta 1973 v Trsteniku, zadnja leta pa je približno po pet srečanj letno. Bolniki, ki pridejo na duhovna srečanja, so si v marsičem različni. Izmenjavajo si izkušnje in se povezujejo. 2.1.10. Verouk za govorno in slušno prizadete V Ljubljani je verouk za govorno in slušno prizadete organiziran v župniji Sv. Cirila in Metoda, Kuzmičeva 6 (za Bežigradom), verouk pa je organiziran tudi v Mariboru in v Portorožu. Pričeli so leta 1970. 2.1.11. Materinski dom Svete Eme Dom je namenjen izključno materam-trpinčenim, nosečnicam, ženam, ki bi otroka rade le rodile in ga potem dale v posvojitev, in materam, ki so zaradi 208 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 neugodnih življenskih razmer ostale brez stanovanja. Pobudo za dom sta dala Imre Jerebic z ženo Lidijo (oba sta socialna delavca), najprej v okviru centra za socialno delo, ker pa le ta ni imel denarja, sta se obrnila na Karitas. Sredstva so prispevale vse tri škofijske karitas in Slovenska Karitas, nadškof Šuštar, Rdeči križ, socialna služba in drugi. Polovico denarja je darovalo duhovno gibanja Prenova. Dne 15. 12. 1990 je nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovil materinski dom Sv. Eme. Kapaciteta doma je za 10 mater. Vsaka ima sobo, skupaj z otrokom, ostali prostori so skupni. Za hrano prispevajo posebej in si same tudi kuhajo. Za dom skrbijo same oskrbovanke. V domu naj bi ostale eno leto, ko naj bi se osamosvo- jile. Vzdržujejo se iz oskrbnin in prostovoljnih prispevkov, pri delu pa jih pomagajo tudi prostovljci (zdravniki, babica, delovna terapevtka, socialni delavec in študenti). 2.1.12. Betanija Zamišljena je bila kot svetovalnica, kot družinski pastoralni center za verne ljudi v stiski in take, ki bi želeli višjo kvaliteto življenja. Opravljalo naj bi splošno svetovalno delo z zakonskimi pari in z družinami (če ima pubertetnik težave s starši in nasprotno). Pozneje se je pokazala potreba po delu z mladimi, starejšimi, samskimi, vdovami, vdovci, ki zaradi poroke iščejo verske partnerje. To dejavnost opravljajo od leta 1990, sicer pa so pričeli z delom leta 1985. S fanti in dekleti, ki iščejo verne partnerje, se najprej individualno pogovori- jo, potem pa jih razvrstijo v skupine, znotraj katerih si sami poiščejo partnerje. Ta program traja dve leti. Občasno - ob vikendih - organizirajo duhovne vaje - spoznavni seminar, kjer imajo fantje in dekleta priložnost, da se v manjših skupinah med seboj pogovarjajo in s tem bolj spoznajo. "Spoznavne" skupine delujejo sedaj v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Gorenjskem, potrebe pa so tudi na Primorskem in Dolenjskem. Med iskalci je (približno) ena tretjina kmetov in ena tretjina vdov in vdovcev. Največjih je starih okoli 30 let, oglašajo pa se tudi mlajši. Dekleta imajo večinoma srednjo in višjo izobrazbo, fantje pa poklicno. Intelektualcev je malo. Svetovalno delo pri iskanju partnerja vodi Marija Maučec-Suša, diplomirana teologinja. Uvajanje v naravno uravnavanje rojstev vodijo dr. Kunstelj, dr. Kušarjeva in dr. Klinarjeva. Delo poteka v skupini, po potrebi pa tudi z enim parom. Lahko so po- ročeni ali neporočeni. Delo z žalujočimi vodita dr. Klevišarjeva in dr. Krašovec - psihiater. Tu se srečujejo ljudje, ki so koga izgubili (smrt svojca, ločitev od partnerja). Srečujejo se dvakrat mesečno. Z alkoholiki se ne ukvarjajo, dogovorjeni pa so z dr. Jožetom Ramovšem, ki jih prevzame v obravnavo. Vzdržujejo se iz prostovoljnih prispevkov. Prispevke dajejo tudi politične stranke. Sedež Betanije je na Ciril Metodovem trgu 7 v Ljubljani. 2.1.13. Vzgoja mladih za karitativno delo Ce povzamemo po Pavlu Jakopu, enemu najeminentnejših karitativcev kato- liške cerkve na Slovenskem, ki se ukvarja z mladino (pater Pavle Jakob - Vzgoja 209 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik mladih za karitativno delo, seminar na teološki fakulteti, 27. 10. 1990), imamo svojo družbeno stvarnost s socialno revščino, duševno in duhovno stisko, stehnizi- ranimi odnosi, strahom pred vojno in onesnaženim okoljem. Vse to je izziv in možnost za mlade. Vzgajati mlade za karitativno delo pomeni osvetljevati jim ta področja in jih neposredno usmerjati • k vrstnikom, ki so v stiski, osamljeni, obupani ali v materialnih težavah, • k ostarelim za pomoč pri premagovanju fizične in duševne nemoči, revščine, osamljenosti in odvečnosti, • k alkoholikom, narkomanom, obolelim z aidsom, brezposelnim in spolno drugače usmerjenim, • v bolnišnice, invalidske domove in domove za ostarele, v umobolnice, za- pore, da tja prenašajo dokaze pričevanja krščanskega življenskega sloga, • k soustvarjanju vzgojnih programov, • tja, kjer se uničujejo možnosti za življenje, se oskrunja narava, da protestirajo, • tja, kjer teptajo človekove pravice, • k solidarnemu zavzemanju za mir, • da bi v javnosti temu, kar vidijo in slišijo ter doživljajo, oporekali in poma- gali vzpostavljati socialnomoralno življenje z jasnim opominom k spreobrnitvi za- vesti celotne družbe. 2.1.13.1. Servis dobrote mladih Ustanovljen je bil marca 1989 v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije. v Ustanovil ga je pater Pavle Jakob, župnik v župniji Sv. Frančiška v Šiški v Ljublja- ni. Sedež je na Verovškovi 38 v Šiški. V letu 1991 so imeli 110 članov. Vsak član ima člansko izkaznico s sliko, osebnimi podatki in imenom osebe, ki ji pomaga. Pomoč je namenjena ostarelim, pa tudi mladim. V načrtu imajo postavitev kontej- nerjev za klošarje na samostanskem vrtu v Šiški. V njih bi klošarji prespali, zjutraj pa bi jim ponudili topel zajtrk. V spisu Kdo smo in kaj delamo piše med drugim: "Servis dobrote mladih (SDM) nudi pomoč v dveh smereh: • ostarelim, ki so prepuščeni samim sebi smo pripravljeni pospravljati stano- vanja, kaj manjšega postoriti, prinesti kurjavo, živila iz trgovine, jim postreči v času lažje bolezni, jih spremljati na sprehodu, na kakšno kulturno prireditev, k maši in nenazadnje človeško poklepetati z njimi na domu ali v domovih za ostarele, kjer bi to željo kdo izmed njih izrazil, • SDM bo skušal pomagati in organizirati pomoč tudi med mladimi samimi in sicer pri iskanju sob, zaposlitev, pomoč pri študiju, v preprečevanju socialno indiciranih splavov, pa tudi pomoč v lažjih duhovnih in duševnih stiskah, dvomih, iskanjih...". Naprej izvemo, da sta upravičena fizična pomoč in pozornost brezplačni, imajo pa tudi skupni sklad za denarno pomoč, v katerega prispevajo verniki in ob- čani, ki so pripravljeni na ta način sodelovati. 210 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 2.1.13.2. Karitativni krožek bogoslovcev Deluje približno 10 let. Sedež ima v semenišču v Ljubljani. Vodijo ga študenti 2. letnika bogoslovja, v njem pa lahko študent sodeluje ves čas študija. Obiskujejo ostarele na domovih in jim pomagajo pri opravilih, obiskujejo do-' move starejših občanov (tudi dom za ostarele duhovnike, kjer vodijo molitve), opravljajo denarne akcije (zbirajo prispevke ob naravnih nesrečah) in se ukvarjajo tudi s klošarji. Na semenišču deluje misijonski krožek. 2.1.13.3. Skavtizem Ustanovitelj skavtizma je Anglež Robert Baden-Powel (1857-1941), konjiški častnik. Med svojim službovanjem v Indiji je napisal knjigo Aids to Scouting (Pomožna knjiga za ogledniško službo), ki je vzbudila zanimanje dečkov, zato seje odločil, da se posveti skavtizmu. Leta 1907 je z 22 dečki preživel 25 dni na otoku Brownsea v Rokavskem zali- vu, kar šteje za prvi skavtski tabor, 15. julij 1907 pa za dan ustanovitve skavtske organizacije. Prvotno so bili v skavte zajeti le fantje od 12. do 18. leta starosti, leta 1913 je ustanovil volčiče (od 7 do 12 let), leta 1917 pa še roverje (starejše od 18 let). Organizirani so v vode (6 do 7 skavtov) in čete (3 do 5 vodov), glede na sta- rost pa so: • volčiči in veverice (7-11 let), • izvidniki in vodnice (11-16 let), • noviciat, v katerega se lahko vključijo tudi tisti, ki se prvič srečujejo s skav- tizmom (16-17 let), • roverji in popotnice (17-21 let). Tisti, ki se tudi vnaprej odločijo za skavtizem, podpišejo listino KLANA. Od leta 1912 se skavti vsako četrto leto srečajo v drugem kraju. Srečanje se imenuje jamboree. Skavtske organizacije so priznane v več kot 150 državah in imajo 16 milijonov članov. Svetovna skavtska organizacija The World Organisation of the Scout Move- ment - WOMS ima sedež v Ženevi. V vsaki državi je priznana le ena skavtska or- ganizacija, več organizacij v eni državi pa je lahko združenih v zvezo. Predsedujoči organ WOMS je svetovna konferenca, ki se sestaja vsake tri leta, izvršilni organ pa je Svetovni skavtski komite, sestavljen iz voljenih prostovolj- cev. Sekretariat gibanja nadzira državne organizacije in pet področnih uradov (v * v Kostariki, Egiptu, Keniji, na Filipinih in v Svici). Temeljne ideje skavtizma so podane v knjigi Vodenje, oiganizacija in pravila (Wll). Namen je "spodbujati fizični, duševni in duhovni razvoj mladih ljudi, tako da bodo imeli svoje mesto v družbi in bodo koristni". Metoda za dosego cilja je "zagotavljanje prijetnega'in privlačnega sistema za usposabljanje, ki temelji na skavtskih zakonih in obljubi in ga uresničujejo izkušeni odrasli". Kakšna so pričakovanja skavta od skavtizma? 211 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik Hoče akcijo in pustolovsko akcijo. Potrebuje dosežke, junaštvo, občutek pripadnosti in zabavo. Dobi priložnost služiti. Ideja služenja bližnjemu je osnovna poteza skavtske drže. Skavtizmu je življenje v naravi sredstvo in ne cilj. Skavtska obljuba in skavtski zakoni sta osnovni ločnici, ki ločujeta skavtizem od podobnih organizacij. Obljuba veveric in volčičev se glasi: "Pri svoji časti obljubljam, da bom imel rad bližnjega in Boga, domovino in starše, da bom vsak dan naredil dobro delo in da bom izpolnjeval zakone volčičev in veveric". Obljuba ostalih skavtov pa glasi: "Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil Bogu in domovini, pomagal bližnjemu in izpolnjeval skavtske zakone". Obljuba naj bi v mladem človeku vzbudila občutek za čast in posega globoko v etično sfero posameznika. Sestavina je tudi posredovanje znanja o veri, kateri skavt pripada, zato so skavti tudi ljudje, muslimani, budisti, ateisti, kristjani, hin- dujci in drugi. Skavtski zakoni: Skavt (skavtinja): • si šteje v čast, da si pridobi zaupanje, • je zvest Bogu in domovini, • pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo, • je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat, • je plemenit, • spoštuje naravo in vidi v njej dobro delo, • uboga svoje starše in predstojnike in vestno opravlja svoje dolžnosti, • je vztrajen in pogumen v težavah, • je delaven in varčen, • je čist v mislih, besedah in dejanjih. Skavtizem na Slovenskem Prve skavtske skupine na Slovenskem so nastale leta 1910, uradno pa se za začetek šteje leto 1922. Prvi tabor slovenskih skavtov je bil leta 1923 v Kamniški Bistrici. Sprva so bili člani iz liberalnih družin, pozneje pa se je skavtizem razširil na katoliško usmerjeno mladino. Politično niso bili vezani na nobeno stranko. Or- ganizacija je prenehala delovati ob začetku 2. sv. vojne. Leta 1951 je bilo ustanovljeno Združenje (danes Zveza) tabornikov Slove- nije. Na ustanovitvi so sodelovali tudi predvojni skavti in gozdovniki. Zaradi preve- likih ideoloških in vsebinskih razlik se niso vključili v svetovno skavtsko zvezo. Pač pa so se slovenski skavti dokaj dobro organizirali v tujini (Argentina, Kanada, Itali- ja, Avstrija), kjer so imeli pomembno vlogo pri ohranjanju slovenstva. Leta 1987 so se (na pobudo Petra Lovšina) prvi trije slovenski skavti v Gorici zaobljubili kot slovenski skavti, sedaj jih je okoli 300, ki so včlanjeni v Zvezo slo- venskih katoliških skavtov in skavtinj. Na karitativnem področju delujejo s starejšimi občani, 47 skavtov pa se je udeležilo potovalnega tabora v Ljubnem, kjer so pomagali ob katastrofalnih popla- vah leta 1990. 212 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 2.1.14. Katoliški verski tisk in Karitas Kljub prepovedi karitativne dejavnosti je komunistična oblast deloma toleri- rala karitativne akcije verskega tiska, res pa je, da je prihajalo do uradnih preiskav uredništev in kazenskih pregonov zoper urednike zaradi nedovoljenega udejstvo-' vanja na karitativnem področju. 2.1.14.1. Družina Izhaja od leta 1952. Sedež ima na Trubarjevi v Ljubljani. Vodila je dve veliki socialni akciji - Lačni otrok in Kronika dobrega. 2.1.14.1.1. Fond Lačni otrok (fond Gladno dijete) Glej mednarodne karitativne organizacije. 2.1.14.1.2. Kronika dobrega To je bila dejavnost, ki je nastala kot protiutež črnim kronikam v časopisih. Ljudje so se na Kroniko dobro odzvali - nekateri so pomoč ponujali, drugi so zanjo prosili. Tako seje zbralo pet prostovoljk, ki so enkrat tedensko dežurale in skušale usklajevati ponudbe in povpraševanje. Interesenti so se lahko odzivali osebno ali po telefonu. Kronika je sčasoma postala del dobro organizirane karitativne dejav- nosti katoliške cerkve na Slovenskem. 2.1.14.2. Ognjišče Ognjišče izhaja od leta 1965 v Kopru, Trg revolucije 11. Vse kaže, daje Ogn- jišče najpomembnejši vir sedanje Slovenske Karitas, sicer pa pojdimo po vrsti: 2.1.14.2.1. Poštni predal dobrote Predhodnica Poštnega predala dobrote je bila rubrika Izberite si naslov, ki je izhajala od januarja 1967 do septembra istega leta, ko se je preimenovala v Poštni predal dobrote. Zgledovali so se po rubriki v Glasu Koncila Tko je moj bližnji. Poštni predal dobrote so delili na tri dele, in sicer: • dopisovanje, • Sklad Antona Vovka in • Most prijateljstva. Avgusta 1970 je bila uvedena rubrika Naš misijon. Od leta 1973 deluje Pisarna na Teološki fakulteti, ki se ukvarja s karitativnim delom. Leta 1982 je Predal dobrote sprejel statut in se vključil v Cantas internatio- nalis. Leta 1990 se je Poštni predal dobrote tudi formalno preimenoval v Slovensko Ka litas. Sprva seje Poštni predal dobrote ukvarjal z zbiranjem denarja, oblačil in dru- gih stvari, sedaj pa se ukvarja le še z zbiranjem denarja, drugi. Sklad Antona Vovka, je deloval po načelu - denar, ki ti ni nujno potreben, ni tvoj, ampak tvojega 213 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik bližnjega. Leta 1968 je bil sklad prepovedan, urednik in sourednika pa kaznovana, zato seje sklad preimenoval v rubriko Pripravljeni so pomagati. Rubrika Naš misijon je bila namenjena zbiranju sredstev za misijone, zlasti za Kosovo. Pozneje je bila v Ljubljani ustanovljena veroučna študentska skupina, v Izoli pa skupina odraslih, ki je pripravljala pakete za južne kraje. Največ materiala je odpremila Pisarna v Ljubljani, katere glavna naloga je bila karitativno delo (zbiranje, sortiranje in razpošiljanje različnega materiala). Na pobudo dr. Alojzija Šuštarja je Predal dobrote sprejel svoj statut in se vključil v Caritas Internationalis. O tem se ni pisalo, ker je bila karitativna dejav- nost cerkve še zakonsko prepovedana. 2.1.14.3. Prijatelj List Prijatelj je začel redno izhajati leta 1969, namenjen pa je bolnikom. Sedež uredništva je na Maistrovi 2 v Ljubljani. Sprva je izhajal štirikrat letno, od leta 1974 paje dvomesečnik. Namen lista je bil opredeljen na prvi seji uredništva leta 1969: • posveča skrb bolnikom, posebej težko bolnim, • s pisanjem naj v glavnem sodelujejo bolniki, • postopoma naj bralcem odkriva smisel trpljenja (s krščanskega vidika), • bolnike, ki se čutijo nekoristne in izpostavljene, naj bi vključevali v apostolat. Občasno za list pišejo tudi školje. Že pred vojno je izhajal v Ponikvah list Samarijan (s prvotnim nazivom Prija- telj bolnikov), ki je imel opredeljen namen v podnaslovu: "List za bolnike in za vse, ki hočejo lajšati trpečemu človeku dušno in telesno gorje". Izhajal je šestkrat letno in je imel naklado 20 do 34 tisoč izvodov. 2.1.14.4. Sodelavci v ljubezni I Je edini verski list pri nas, namenjen slepim in slabovidnim, in je pisan v Braillovi pisavi. Ustanovila gaje Cvetka Kufal, ki je tudi sama slepa. List izhaja od leta 1972, štirikrat letno v 65 izvodih. ' 2.2. Karitativna dejavnost drugih verskih skupnosti v Ljubljani Na območju Slovenije delujejo naslednje verske skupnosti (poleg Rimskoka- toliške cerkve): 1. Evangeličanska cerkev 2. Slovenska starokatoliška cerkev 3. Jevrejska (židovska) občina Ljubljana 4. Krščanska adventistična cerkev 5. Baptistična verska skupnost 6. Kristusova binkoštna cerkev 7. Krščanska verska skupnost Jehovih prič 8. Islamska verska skupnost 9. Srbska pravoslavna cerkev 10. Novoapostolska cerkev 214 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 11. Svobodna cerkcv 12. Skupnost za zavest Krišne 13. Kristusova cerkcv Bratov 14. Svobodno katoliška cerkev 15. Bela Gnostična cerkev (EGA) 16. Mednarodna šola Rožnega Križa. V tem sestavku bodo obravnavane samo tiste verske skupnosti, ki delujejo na območju Ljubljane, ker je bila naloga, iz katere črpamo podatke, narejena v Ljubljani. 2.2.1. Evangelistična cerkev Sedež ima v Murski Soboti, sedež ljubljanske župnije pa je na Gosposvetski cesti 9. Na Slovenskem deluje od 16. stoletja. Za ustanovitelja velja Primož Trubar. Pred vojno so imeli dobro razvite karitativne dejavnosti. S karitativno dejav- nostjo se je ukvarjalo zlasti njihovo žensko društvo (vrtec). Leta 1946 je država za- plenila cerkev skupaj z župniščem, leta 1953 pa so jim ponovno dovolili opravljati božjo službo, s pogojem, da sami vzdržujejo cerkev in plačujejo najemnino. Karita- tivna dejavnost jim je bila prepovedana. V Sloveniji je 25 tisoč njihovih vernikov. V Sloveniji je 13 župnij (11 v Prekmurju in po ena v Ljubljani in Mariboru). Cerkve so povezane s Svetovno Luteransko zvezo s sedežem v Ženevi. Slo- venski duhovniki se izobražujejo v tujini. Duhovnice lahko postanejo tudi ženske (v Sloveniji je ena). Njihova karitativna dejavnost se nanaša na mladino, ostarele in brezdomce. v Mladi se največkrat obračajo nanje v duševnih stiskah. Ustanovili so Žensko dništvo, ki se ukvarja z obiski bolnikov po bolnicah in domovih za ostarele ter z zbiranjem oblačil in drugega materiala. V delo so pritegnili tudi mlade. Brezdomce oskrbujejo s hrano in obleko. Pri njih se oglašajo tudi azilanti, ki prosijo za denar in prenočišča. Načrtujejo ponovno odprtje otroškega vrtca. Znova so se začeli uk- varjati s karitativnim delom po zaporih. Sodelujejo samo z Rdečim križem (na po- dročju karitativnega dela). S karitativnim delom se ukvarjajo predvsem bolje situirani verniki. 2.2.2. Slovenska starokatoliška cerkev Sedež ima v Ljubljani, na Trgu francoske revolucije 1. Nastala je kot posledi- ca neenotnosti I. vatikanskega koncila 1869/70. Po razglasitvi papeževe nezmotlji- vosti je več škofov zapustilo Rimskokatoliško in ustanovilo Starokatoliško cerkev. V Avstroogrski je delovala samo na območjih, ki so bila pod Avstrijo. Leta 1938 je bilo v Sloveniji in na Hrvaškem 150 tisoč vernikov. Zaradi pomanjkanja duhovni- kov se je število vernikov na Slovenskem skrčilo na okoli 500. To so skoraj iz- ključno stari ljudje in se s karitativno dejavnostjo ne morejo ukvarjati. 2.2.3. Jevrejska (židovska) občina v Ljubljani Sedež ima v Ljubljani, na Resljevi 6. So zelo majhna skupnost. Na karitativnem področju podpirajo šibke vernike, drugih podatkov pa ni bilo mogoče dobiti. 215 Tone Kikeu, Darinka Piskule, Nives Potočnik 2.2.4. Krščanska adventistična cerkev Sedež ima na Njegoševi 15 v Ljubljani. V Sloveniji je začela delovati v letih 1919-1920. Razširila se je z Dunaja, Bu- v dimpešte in iz Svice. Registrirani so bili kot Dobrovoljno samaritansko društvo. Njihova osnovna dejavnost je bila služba Bogu, oznanjanje evangelija, karitativno delovanje (zbiranje denarja in stvari, šivanje oblačil za sirotišnice). Pomoč je bila namenjena vsem ljudem, ne glede na versko pripadnost. Po vojni je bilo karitativno delovanje prepovedano, več duhovnikov paje bilo zaprtih. Osnova adventistične cerkve so cerkvena okrožja. V Sloveniji so štiri, sedeži pa so v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti. Ljubljansko okrožje zajema osrednji in zahodni del Slovenije. Več okrožij tvori cerkveno področje. Slovenija in Hrvaška sestavljata eno cerkveno področje s sedežem v Zagrebu. Več področij tvori unijo, več unij pa divizijo. Vseh divizij je 11. Povezane so v Generalno konferenco adventistov. Vsaka krajevna cerkev ima svojega starešino. Po drugi izvolitvi lahko stareši- na opravlja verske obrede kot duhovnik, le da je njegovo delo brezplačno in ga lahko opravlja samo v svoji cerkvi. Duhovnike premeščajo vsake 4-6 let. Duhovniki se šolajo v Maruševcu, kjer lahko dosežejo višjo stopnjo. Študirajo lahko tudi ženske, ne morejo pa postati duhovnice. Drugo stopnjo lahko dosežejo v tujini (Anglija, Francija in Nemčija). Karitativno delovanje: • Organizirajo time zdravnikov, ki izvajajo predavanja in seminarje za odva- janje od kajenja, mamil in alkohola. Adventistom je prepovedano kajenje, uživanje alkoholnih pijač, prave kave in mamil. • Zadnja leta organizirajo javna predavanja in koncerte, katerih dohodek gre v dobrodelne namene. • V Ljubljani deluje skupina mladih, ki obiskujejo bolnike po bolnišnicah in domovih za ostarele. • Zbirajo denar in materialno pomoč ob raznih nesrečah. • Cerkev sama skrbi za svoje vernike. Gospod Pleško, s katerim sta se pogovarjali avtorici diplomske naloge, pravi, da ni nobenega adventista, ki bi prosil za socialno pomoč. Svoje vernike učijo, kako živeti, da ne bi bili reveži. Pomoč nudijo vsem ljudem, ne glede na veroiz- poved. S tem se sistematično ukvarja njihova mednarodna karitativna organizacija ADRA (glej mednarodne karitativne organizacije). Ker so v neposredni bližini Kliničnega centra, se k nJim oglašajo odpuščeni bolniki, potrebni pomoči. Pri delu se povezujejo z Rdečim križem in drugimi organizacijami. V Sloveni- ji je okoli 5 tisoč vernikov - štejejo le odrasli, saj otroke krstijo šele s 14 letom. Slovenija ima posebnega tajnika, gospoda Rafaela Bauerja. 2.2.5. Baptistična verska skupnost Sedež je v Ljubljani, Opekarska 18. Na Slovenskem deluje od leta 1923-1924. Pi-votno je delovala v okviru protestantizma. 216 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 Število vernikov se giblje od 150-300. Od svojih vernikov zahtevajo določen način življenja (prepoved pitja alkohol- nih pijač in kajenja, zakonskih zvez ne ločujejo). Za prekrške imajo tri stopnje opominov, nato se vernik izključi iz verske skupnosti. Člani se med seboj imenujejo bratje in sestre. Enkrat mesečno prirejajo agape - večerje za člane lastne verske skupnosti. Lokalne cerkve so združene v okrožje baptističnih cerkva. V Sloveniji je 6 okrožij s sedeži v Ljubljani, Kranju, Javorniku, Trbovljah, Mariboru in Murski So- boti. Obstajajo še tri misijonske postaje v Borovnici, Idriji in Velenju. Misijonske postaje se ustanovijo tam, kjer živijo baptisti, vendar jih je premalo, da bi imeli lastno cerkev. Okrožja so združena v Zvezo baptističnih cerkva Jugoslavije, ki je članica Mednarodne svetovne zveze baptistov s sedežem v Washingtonu. Vsaka lokalna cerkev odgovarja zase. Pastor ima določeno število cerkva in povezuje posvetno in cerkveno oblast. Vsaka lokalna cerkev ima starešinstvo, ki je odgovorno za so- cialne probleme. Pastorji se izobražujejo na višji stopnji na višji teološki šoli v Novem Sadu in na univerzi v Zagrebu. Študirajo lahko tudi ženske, ne morejo pa postati pastorke. Karitativno delo: • Zbirajo oblačila in jih dajejo na Rdeči križ. • Nanje se obračajo brezposelni za pomoč v hrani, obleki in denarju. Vse prosilce najprej preverijo, • Enkrat letno imajo po vseh baptističnih cerkvah dan onemoglih. Takrat zbirajo kolekto (prostovoljni denarni prispevki), namenjeno onemo- glim. Prispevke pošiljajo tudi prek Rdečega križa. Izhajajo iz načel, da je cerkev dolžna skrbeti za onemogle in jim nuditi finančno in praktično pomoč. • Nanje se pogosto obračajo ljudje v duševnih stiskah. V načrtu imajo post- avitev telefonskega klica v sili. • S karitativnim delom se poleg pastorja in starešinstva ukvarjajo tudi verni- ki. Vsak član cerkve je zadolžen za določeno dejavnost, ki mu najbolj ustreza. Otroke vzgajajo v odprtosti in pripravljenosti pomagati drugim. • Pri karitativnem delu sodelujejo z Rdečim križem. Svoje mednarodne kari- tativne organizacije nimajo, je pa to ena od funkcij Svetovne zveze baptistov. Po vojni s karitativnim delom niso imeli težav, ker so delali diskretno. Pri- znanje družbe se jim nikoli ni zdelo pomembno. 2.2.6. Kristusova binkoštna cerkev Sedež ima v Murski Soboti, tajništvo pa v Ljubljani na Celovški 70. Nastala je v drugi polovici 19. stoletja v ZDA. Na Slovenskem se je gibanje pojavilo leta 1933 v Prekmurju, ko se je Jožef Novak, pionir binkoštnega gibanja pri nas, srečal z bin- koštnim misijonarjem E. W. Mihokom. Od tod seje gibanje razširilo po Prekmurju in Sloveniji. Danes je v Sloveniji okoli tisoč binkoštnih vernikov. So ena najhitreje rastočih verskih skupnosti na svetu. Krščujejo samo odrasle, zato so lahko tudi verniki samo odrasli. V Sloveniji je 13 binkoštnih skupnosti, ki so urejene kot cerkve: Murska 217 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik Sobota, Nuskova, Veščica, Ženavlje, Vadarci, Fokovci, Maribor, Novo mesto, Ljubljana, Bled, Voličina, Koper in Portorož. Med seboj so povezane v binkoštne cerkve Slovenije, na višji ravni pa v KBC v Jugoslaviji. Za šolanje duhovnikov imajo v Zagrebu triletni teološki inštitut, v Osijeku pa štiriletno Evangelijsko teološko fakulteto. Karitativno delo: • Organizirajo zbiranje oblačil, hrane in denarja. V južnih krajih se nepos- redno povezujejo s svojimi sodelavci, od katerih dobijo naslove in prek sodelavcev neposredno pošiljajo potrebnim zbrana sredstva. Pomoč pošiljajo v druge kraje bivše Jugoslavije, pa tudi v druge države. • Finančno podpirajo študente teologije. • Nanje se obračajo ljudje z družinskimi težavami in pri njih iščejo duhovno pomoč. • Svoje mednarodne karitativne organizacije nimajo, sicer pa se s karitativni- mi akcijami ukvarja pastor in verniki. 2.2.7. Krščanska verska skupnost Jehovih prič V Ljubljani imajo sedež na Vidmarjevi 6. V Sloveniji so začeli delovati pred drugo sv. vojno, najprej v Mariboru, kamor se je gibanje razširilo iz Avstrije. Do leta 1953 je bilo njihovo gibanje prepovedano. Glavni sedež je v Brooklynu, New York. Svoje "podružnice" imenujejo Bi- blijske hiše. V Jugoslaviji imajo Biblijsko hišo v Zagrebu. Hiše, v katerih se zbirajo pri verskih predavanjih, imenujejo Kraljeve dvorane. V Sloveniji so v naslednjih krajih: Jesenice, Kranj, Ljubljana, Nova Gorica, Koper, Kočevje, Litija, Trobvlje, Sevnica, Hrastnik, Brestanica, Brežice, Celje, Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Dra- vograd. V Sloveniji imajo okrog 1500 vernikov. Sol nimajo. Izobražujejo se na osnovi biblije, literature in tečajev. Svoje vodi- telje imenujejo starešine, ki so izključno moški. Pogoji, da nekdo postane starešina, so navedeni v Bibliji. Njihova karitativna dejavnost je v oznanjevanju vesti o božjem kraljestvu. Ljudem pomagajo predvsem v duhovnem pogledu. Izdajajo glasilo Stražni stolp. 2.2.8. Islamska verska skupnost Sedež je na Grablovičevi 14 v Ljubljani. Na Slovenskem delujejo od leta 1980, ko so kupili hišo, v kateri imajo sedež in molilnico. Potreba po tem se je pokazala z množičnim prihodom Muslimanov v Slovenijo. Verskih obredov se udeležuje okoli 300 vernikov. Osnovna organizacija islamske skupnosti so odbori. V Sloveniji sta odbora v Ljubljani in na Jesenicah. Odbori se združujejo v republiške sabore - Mešihade. Enega sestavlja Hrvaška skupaj s Slovenijo. Republiški sabori .so združeni v vrhovni sabor pod vodstvom Reisa, prvega 218 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 človeka na čelu Islamske skupnosti. Sedež imajo v Sarajevu. Duhovniki se po os- novni šoli izobražujejo na islamskih srednjih šolah - medresah. Najpomembnejša je Gazi Husrevbegova medresa v Sarajevu. Imajo tudi žensko medreso v Zagrebu. Šolanje traja 5 let. Vsako leto podelijo nekaj štipendij za študij na najvišji islamski • » ^ * univerzi v Kairu. Ženske ne morejo postati duhovnice. Karitativno delo islamske skupnosti je pičlo, ker nimajo sredstev. Njihovi verniki so v Sloveniji v glavnem na začasnem delu. Pomoči ne odrekajo, saj Koran obvezuje vernika k družbeni solidarnosti - ljudje naj bi dali 10% svojih dohodkov v dobrodelne namene, vendar je ta zakon med verniki že pozabljen. 2.2.9. Srbska pravoslavna cerkev V Ljubljani ima sedež na Župančičevi 11. Začetki njihovega delovanja na Slovenskem segajo v 16. stoletje, ko se je pričelo priseljevanje Uskokov v Belo Krajino. V Ljubljani so začeli delovati med svetovnima vojnama. Med leti 1920 in 1930 so zgradili svojo cerkev. V Sloveniji je 8 parohij s sedeži v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Kopru, Novem mestu. Novi Gorici in Ajdovščini. Več parohij tvori eparhijo. Ljubljanska parohija spada v zagrebško-ljubljan- sko eparhijo s sedežem v Zagrebu. Vrh vodstvo je v Beogradu. Za izobraževanje duhovnikov imajo v Jugoslaviji 4 bogoslovne šole. Šolanje traja 5 let. Fakulteto imajo v Beogradu, podiplomski študij pa v tujini. Karitativno delovanje Pred drugo sv. vojno je bilo njihovo karitativno delovanje v jugoslovanskem merilu zelo razvito. Imeli so dobrodelna društva, ki so imela pregled nad socialno problematiko. Upravljala so več fondov. Po vojni so bili fondi zaplenjeni, cerkvi pa je bilo karitativno delovanje prepovedano. Izjemo so oblasti naredile pri častnih sestrah, ki so lahko delale v bolnišnicah. Slovenske oblasti so tolerirale pomoč pravoslavne cerkve ob poplavah 1. 1990. Paroh Boškovič je organiziral zbiranje denarja in ga osebno nesel v Luče. Nanje se najpogosteje obračajo ljudje iz drugih republik zaradi zaposlitve. Pomoč nudijo vsem, ne glede na narodnost in versko pripadnost. 2.2.10. Svobodna katoliška cerkev Njen sedež je na Linhartovi 64 v Ljubljani. Zvedeli smo, da se njihova cerkev ne ukvarja z nikakršnimi karitativnimi dejavnostmi, temveč izključno z božjo službo. 2.3. Mednarodne karitativne organizacije Med najpomembnejše mednarodne karitativne organizacije spadajo: 1. Caritas internationalis - Mednarodna Karitas, mednarodna dobrodelna organizacija katoliške cerkve, 2. ADRA (Adventist development and relief agency), Adventistična agencija za pomoč in razvoj (mednarodna dobrodelna organizacija adventistične cerkve), 3. Društvo Gustava Adolfa, mednarodna dobrodelna organizacija za pomoč manjšinskim cerkvam v Evropi, 219 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik 4. Salvation Army - Vojska rešitve, mednarodna versko socialna organizacija, 5. Mednarodni fond Lačni otrok. Fond Gladno dijete in 6. MIVA - misijonska akcija za vozila. 2.3.L Caritas internationalis - Mednarodna Karitas (mednarodna dobrodelna organizacija katoliške cerkve) Karitas kot organizacija se je pojavil v 90. letih prejšnjega stoletja, najprej v Nemčiji, potem v Švici. Caritas Internationalis je bila ustanovljena v 20. letih zlasti zaradi povojne socialne sanacije. Ta organizacija je obstajala do leta 1953, ko je zadnjikrat zasedala v Ženevi. Bila je mednarodna, ni pa imela svetovnih razsežno- sti. Bila je bolj privatna ustanova. Po koncu druge sv. vojne seje spet pojavila ideja o mednarodni povezanosti. Pobudo je dal Monsignor Montini, poznejši papež Pavel VI., leta 1950. Mednarodna Karitas ima sedaj 6 regij: Severno Ameriko, Latinsko Ameriko, Črno Afriko, Bližnji Vzhod, Evropo, Azijo in Oceanijo. Vsaka regija ima svojega predsednika, ki je avtomatično podpredsednik Caritas internationalis. Mednarodna Karitas je bila ustanovljena leta 1950 in ima sedaj 130 držav članic. Vsaka članica ima narodni odbor, vodstvo paje v Rimu. Mednarodna Karitas sodeluje z mednarodnimi organizacijami drugih krščan- skih cerkva ter z laičnimi humanitarnimi organizacijami, zlasti z Rdečim križem. Katoliško organizirana Karitas ne želi monopola nad humanitarnimi organi- zacijami, pač pa enakopravno sodelovanje. Za vsako večjo socialno akcijo pošlje Mednarodna Karitas klice za pomoč Narodnim odborom, ki pričnejo zbirati sredstva, vsak na svoj način. 2.3.2. ADRA - Adventistična agencija za pomoč in razvoj (Adventist development and relief agency) Za območje bivše Jugoslavije je njen sedež v Oroslavju na Hrvaškem. Pri nas ima adventistično karitativno delo že več kot 50-letno tradicijo. Več kot 50 let so karitativno delovali v Dobrodelnem samaritanskem društvu, od 18. 11. 1989 pa opravljajo karitativno dejavnost na osnovi Ustave Krščanske adventistične cerkve z imenom ADRA. ADRA je nekomercialna dobrodelna organizacija, ki zbira ljudi in podjetja dobre volje v akciji ADIM - program pomoči bližnjim. ADRA ima dvanajstčlanski odbor, ki odloča o pošiljanju pomoči, in štiričlan- ski nadzorni odbor, ki nadzoruje celotno realizacijo. Delo ADRE je javno. Infor- macije o vseh akcijah ADRE in poročila o poslovanju so objavljene v biltenu ADRA, ki je javno glasilo, registrirano pri ministrstvu za informacije RS. Sodelavci ADRE ga prejemajo brezplačno. Na karitativnem področju si ADRA zastavlja naslednje temeljne cilje: • ponujajo najpotrebnejšo pomoč družinam z večjim številom mladoletnih otrok, materam samohranilkam, težkim bolnikom, invalidom, duševno prizadetim osebam ter sorodnim organizacijam v državi in tujini, zlasti po elementarnih nesrečah, • organizira (ali pomaga pri organizaciji) izobraževalne tečaje (kuharski 220 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 tečaji, tečaji gospodinjske ekonomike, hišne nege bolnikov), organizira popularna in aktualna predavanja s področja zdravstva in drugih področij, organizira dobro- delne kulturne prireditve itn., • organizira in podpira vse vrste aktivnosti za povečanje osebnega, družbene- ga, materialnega in duhovnega standarda ljudi, • na prizadeta območja pošilja ne le materialno pomoč, temveč tudi skupine strokovnjakov (vrtanje vodnjakov, učenje prebivalstva o pridelovanju hrane), gradi šole, klinike in bolnišnice in se trudi izboljšati zdravstveno prosvetljenost. 2.3.3. Društvo Gustava Adolfa, Mednarodna dobrodelna organizacija za pomoč manjšinskim cerkvam v Evropi Društvo ima sedež v Kolnu v Nemčiji. Ustanovil ga je švedski kralj Gustav Adolf za pomoč manjšinskim cerkvam v Evropi. Pri nemških vernikih zbira denar, oblačila, knjige in druge stvari in jih poši- ljajo v Vzhodno Evropo. V Nemčiji ima ta organizacija tudi šole in domove za os- tarele in otroke. 2.3.4. Vojska rešitve - Mednarodna versko-socialna organizacija (Salvation Army) To je svojevrstno versko gibanje ali versko-socialna organizacija. Leta 1865 jo je ustanovil londonski metodist pastor William Booth (1829-1912). Ker v metodi- stični cerkvi ni našel dovolj razumevanja za uboge, je s svojo ženo začel posebno gibanje in se predal službi revežem, boju proti njihovemu izrabljanju in proti revščini in grehu. Svojo družbo je uredil po vojaškem zgledu in žel velike uspehe. Danes deluje v 75 deželah in šteje dva milijona "vojakov", ki si ne prizadevajo le za gmotno pomoč ubogim, temveč tudi razglašajo Kristusovo oznanilo in potrebo po notranjem spreobrnjenju. V Vojsko rešitve se lahko vključijo člani katerekoli reformirane cerkve, ne da bi se ločili od nje. Gibanje nima lastnih božjih služb in cerkva. Sestanke prirejajo na prostem, na ulicah in trgih, s pesmijo in godbo, da pritegnejo pozornost. Spoštujejo Sveto pismo, sicer pa se s teologijo ne ukvarjajo posebej, temveč hočejo biti živi pričevalci božjega usmiljenja in ljubezni. Že dalj časa sodelujejo z Eku- menskim svetom cerkva. 2.3.5 Mednarodni fond Lačni otrok (Fond Gladno djete) Ustanovitelj je ing. Vladimir Paleček, ki je bil hkrati tudi generalni sekretar tega fonda. Ideja se mu je porodila ob hudem potresu na Siciliji. Ker z ženo nista imela ničesar, kar bi lahko podarila, sta se odločila podariti svoja zlata poročna prstana. Izročila sta ju italijanskemu konzulu v Zagrebu, ker pa ju ta ni hotel pro- dati, sta sklenila, da ju podarita prvemu mlademu paru, ki se bo poročil na poruše- nem območju. Predsednik sicilske deželne vlade ju je povabil na poroko, kjer sta osebno izročila darilo. Tam se je porodila misel o Lačnem otroku in ustanovitelj se je zaobljubil, da ne bo nosil zlata, dokler ljudje umirajo od lakote. Akcijo je pričel po vrnitvi v domovino. Pripravil je vse dokumente za Fond in napisal Resolucijo, ki so jo podpisale mnoge ugledne osebnosti (vsi predsedniki akademij znanosti, vsi 221 Tone Kikeli, Darinka Piskule, Nives Potočnik poglavarji cerkva) in drugi. Fond je bil ustanovljen leta 1969 s sedežem v Zagrebu. Leto po ustanovitvi je imel Fond svoje odbore v 8 državah. V njih so delovali mladi ljudje, dijaki in študentje. Zbirali so prostovoljne prispevke in organizirali različne prireditve. Kupovali so hrano in zdravila in jih pošiljali v različne dele sveta, kjer je bila sila (BialVa, Peru in drugam). V Peru so ob katastrofalnem potre- su poslali 100 tisoč obrokov hrane. Veliko so jim pomagali prevozniki z brezplačni- mi prevozi. Pri Fondu so sodelovali tudi Slovenci, prek lista Družina in slovenskih misijo- narjev. Družina je pri Fondu sodelovala do leta 1973, ko je bil v Sloveniji prepove- dan. Kljub prepovedi se je pomoč našim misijonarjem nadaljevala, vendar je hrvaški sekretariat za notranje zadeve Fond razpustil, ker ing. Paleček ni pravočas- no sklical občnega zbora (zakon o društvih). Kmalu zatem je ing. Paleček umrl, z njim pa tudi Fond. 2.3.6. Misijonska akcija za vozila (Missions Verkehrs Arbeitsgemeinschaft) Ustanovljena je bila leta 1927 v Kolnu in je ena najstarejših organizacij za pomoč misijonarjem. Idejo je dal pater Paul Schulte, potem ko je neki misijonar umrl zaradi neprimernega prevoza. Leta 1949 je bila ustanovljena MIVA v Avstriji. Leta 1954 je znotraj MIVE nastala Akcija treh kraljev (otroci .so kot koledniki hodili od hiše do hiše in nabirah denar za vozila). Danes je to največja akcija katoliške cerkve v Avstriji (letno zberejo po 100 milionov šilingov). Od leta 1960 uporabljajo denar tudi za nakup drugih potrebščin za misijonarje. Porodila se je tudi Krišliifova akcija: za vsak prevoženi kilometer groš za mi- sijonski avtomobil. Sedaj na ta način zberejo v Avstriji denarja za okoh 200 avto- mobilov. V zadnjem času se ideja širi v Italijo, Švico in Slovenijo. Zasluge za širjenje akcije v Slovenijo ima Jože Kopeinig, rektor doma kato- liške prosvete v Tinjah na Koroškem. V Sloveniji je nastala samostojna akcija MIVA, nadškof pa je za odgovornega zanjo imenoval župnika Staneta Kerina. S prvo nabiralno akcijo leta 1980 so zbrali denar za dva avtomobila, sedaj paje akci- ja širša. Vozila, zlasti terenske avtomobile, ki jih pošiljajo misijonarjem (Slono- koščena obala, Papua-Nova Gvineja, Zaire, Zambija, Madagaskar itd). V 41 letih delovanja je MIVA kupina nad 7000 različnih prevoznih sredstev, med njimi tudi 6 letal, ki so jih sofinancirali z državnimi in drugimi organizacijami. Vsako leto dobijo po tisoč prošenj, uresničijo pa jih 300. MIVA izdaja list MIVA Brief, ki izhaja enkrat letno za sodelavce MIVE. 222 Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 Viri in literatura Dr. F. Bradač, Latinsko slovenski slovar. Ljubljana 1966 J. Branko, "'Vslani in hodi...". Dokumenti papeža Janeza Pavla IL bolnikom ter uresničevanje njegove misli v gibanju bratstva bolnikov in invalidov. Di|)lomska naloga; Teološka fakulteta v Ljubljaiii, 1984 S. JanežIč, Ekumenski leksikon. Mohorjeva družba, Celje 1969 J. JURANČIČ, Srbohrvatsko slovenski slovar. Državna založba Slovenije 1955 S.GrIZILA, PoduEVšEK Albina, Božja pomoč stopa iz ilegale. Уала, 4. julij 1989 Katoliško socialna in politična doktrina. Zbornik zbranih tekstov 11. del. Partizanska knjiga 1976 A. Kuri, Karitas - izziv za kristjane. Družina, letnik 39, št. 44 T. KlKEU, Raziskovalno poročilo za leto 1985. VSSD Ljubljana J.Kušar, Poslanstvo ljubezni do bližnjega. Nedeljski dnevnik, 14. 10. 1990 M.KUZMIČ, Ekumenski spisi. Ljubljatia, 1986 J.Lorencin, Pomoč bratom in sestram v Rouiuniji. Glasnik krščanske adventistične Cerkve 1990, št. 1 A. Mrkun, Krščanska Caritas. Zagreb 1925 Nova družbena stvarnost - izziv za Karitas. Seminar na Teološki fakidteti 27. 10. 1990 P. JaKOP Pavle, Vzgoja mladih za karitativno delo L Jerebic, Kako organizirati Karitas v župniji Dr. M. Klevišar, Kakšno Karitas želimo Ognjišče 1967, šl. 1: izberite naslov; 1967, šl. 9: Poštni predal dobrote; 1968, št. 7: Poštni predal dobrote; 1968, št. 8: Poštni predal dobrote; 1970, št. 3: Lakoti je ime Biafra; 1970, št. 8: Poštni predal dobrote;. 1970, št. 11 : Inženir, ki se bori z lakoto; 1989, šl. 1 1 : Jean Vanier; 1990, št. 10: MIVA; 1991, št. 1 : Sloven- ska Karitas ob |)0|)lavah; Skavti so se izkazali; Kako bo pomagala Karitas; 1991, št. 2: Slovenska Karitas razdelila pomoč; Materinski dom Dr. V. 0MEI.K0, Caritas - Kaj je to? Armut hat viele Gesichter. 65 Jahre Kärntner Caritas Verband 1921-1986 B. N. Palac, M. S. KodìWc, Redovništvo na Slovenskem. IL del. Šolske sestre Sv. Frančiška Kristusa Kralja, Teološka fakulteta, Ljui)ljana 1986 Poslije 50 godina. Bilten ADIÒ\ 1990, št. 223 p o v z E T K í Blaž Mesec, Srečo Dragoš Taksonomija oblik neformalne pomoči Zaradi terminološke jasnosti, zaradi pomembnosti področja neformalnih pomoči (v "naravnih" okoljih) in v raziskovalne namene predstavljata avtorja taksonomijo neformalne pomoči, kakršno sta izdelala na podlagi empirično zbranih podatkov z intervjuji, ki so jih opravile študentke VŠSD. Glavna kriterija predlagane taksonomije sta ustaljenost (normiranost) neformalnih pomoči in širina socialnega kroga, na katerega se ta ustaljenost nanaša. To taksonomijo v nadaljevanju primerjata z Webrovo tipolo- gijo socialnih delovanj in z delitvijo druž- benih dejavnosti po posameznih sektorjih (z vidika sistema blaginje). S to primerjavo opozarjata na razlike pri rabi raznovrstnih klasifikacij, zlasti glede razloga njihovega nastanka, glede predmeta, na katerega' se nanašajo, glede kriterijev, ki jih uporabljajo, in glede namenov, ki si jih zastavljajo. Razlikovanje na tej ravni je pogoj za njihovo koristnost v socialnem delu. Bernard Stritih Iskanje novih možnosti pri reševanju kompleksnih osebnih ïn socialnih problemov Avtor opozarja, da seje v zvezi z reševanjem osebnih ter socialnih problemov ljudi nujno odvrniti od tradicionalne epistemologij;:' k načelom nove (nelinijske) epistemologije, tj., k načinu dela, pri katerem se zavestno odpovemo temu, da bi neki ekspert enoznačno definiral problem,, stalno preverjamo konsenz med izvajalcem in prejemnikom pomoči, upoštevamo samopodobo prejemniki! ler njegov odnosni sistem, pričakujemo nepriča- kovane zaplete oz. se odpovedujemo vsemu tistemu, kar vodi v vseobvladljivo (vse- predvidljivo) modernistično konstruiccijo "trde realnosti". Razliko med starim in novim pristopom k izvajanju pomoči avtor ponazori stremi možnimi modeli reševanja problemov, ki so kontmuum med tradicionalno 1er sistemsko paradigmo človeške p'imoji in omogočajo procese avtopoeze, avtonomije in avtoreferenčnosti. Vito Flaker Duševno zdravje In socialno delo Avtor najprej strnjeno prikaže zgodovinski razvoj obravnavanja duševnega zdravja in norosti, kot je potekal pri nas od 16. stol. pa do danes, iz česar je razvidna kontinuiteta zapiranja in izločanja, ki je ostala osnovna značilnost dela z obrobno" in deviantno populacijo. V zvezi s področjem duševnega zdravja navede tri pristope (medikalizacija, upravljanje rizika, psihologizacija normal- nosti), ki so pomembni tudi iz vidika social- nega dela. Poda okviren pregled zakonodaje v zvezi s tem področjem, prikaže statistične podatke o številu bolnišnic na Slovenskem, o poklicni strukturi zaposlenih, o pogostosti evidentiranih duševnih motenj, o razprede- nosti organizacijske mreže itn., na koncu pa je opozori na nekatere probleine in protislovja nadaljnega razvoja psihiatričnih ter socialnih služb sploh. Bernard Stritih Socialno delo s posamezniki in družinami, ki imajo probleme v zvezi z alkoholom Namen prispevka je razlikovati medicinsko oz. psihiatrično delo z alkoholiki od pristopov, ki jih pri tem uporablja socialno delo. Avtor razloži etiologijo alkoholne odvisnosti s pomočjo mehanizma "povratne sprege" (G. Bateson), s tem povezane socialne vidike reševanja problemov pa pojasni s sistemsko teorijo in teorijo iger (E. Berne). Prednost sistemskega pristopa (za socialno delo) je v tem, da zanj enota preživetja ni individuum, ampak skupina, glavni problemi odvisnosti pa niso kemični ali fiziološki, temveč interakcijski - s scenarijem igre "alkoholik" pojasnjuje strukturo komunikacij in vlog, kakršna se oblikuje na podlagi zunanjih ali notranjih sistemskih (socialnih, osebnih) impulzov ali motenj in ki praviloma privede do ekscer.nih pojavov. Iz teh i Jiodiš^ so v nadaljcvii.'ij u predstavljane p Dm-'.rjbnejše tuje raziskave, katerih ugotovitve av.cr poveže s 225 Povzetki prikazom konkretnih tehnik socialnega dela na tem področju. Darja Zaviršek Nasilje kot del intimnosti, spolne zlorabe otrok in posilstva Članek sestavljajo tri področja, ki so v teoriji in v praksi socialnega dela premalo upoštevana: področje nasilja nad ženskami in otroci v družini, spolne zlorabe otrok in posilstva. Povzročitelji omenjenih oblik nasilja so praviloma moški, kar dokazuje, da takov družini kot v širši družbi položaj moških in žensk ni enak. Socialno delo v Sloveniji tega dejstva praviloma ne upošteva, kar se kaže že v tem, da obravnava nasilje predvsem znotraj družinske problematike in ne tudi ločeno od nje. Avtorica predstavi nove načine reševanja teh problemov: zavetišča za pretepene ženske in otroke, delo z mrežami v primeru spolnih zlorab otroka, svetovalnice za posiljene ženske, mrežo zagovorniških služb za ženske ipd. Značilnost vseh teh služb je, da upoštevajo razlike med spoloma in neenake možnosti, ki jih imajo ženske in moški v vsakdanjem življenju. Gre za socialno delo, ki upošteva govorice spolov inje pozorno na drugačnosti in na razlike med nekoč homogeno definiranimi ^skupinami ljudi. Andreja Kavar Vidmar Brezposelnost Po uvodni pojasnitvi pojma in vrst brez- poselnosti navede avtorica definicijo brezposelne osebe, njeno opredelitev po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter statistični prikaz tega problema. Na podlagi 41 intervjujev z brezposelnimi nakaže njihov položaj in splošne značilnosti brezposelnih, izpostavi posebno ogrožene skupine in navaja njihovo lastno videnje tega problema z materialnega, emocionalnega in odnosnega vidika. Kar zadeva aktivnost brezposelnih pri reševanju problema, so prikazana njihova pričakovanja od zavoda za zaposlovanje in njihovo lastno iskanje zaposlitve ter različnih del, v tej zvezi pa tudi dejavnost centrov za socialno delo. Na koncu avtorica povzame probleme in izpostavi perspektive reševanja brez- poselnosti, zlasti z vidika socialnega dela. Andreja Kavar Vidmar Republiški zavod za zaposlovanje Avtorica najprej poda kratek pregled zapo- slovanja in zavarovanja za primer brezposel- nosti v Sloveniji in navede pravno ureditev tega področja. V nadaljevanju prikaže naloge Republiškega zavoda za zaposlovanje - posre- dovanje zaposlitve in dela, dajatve in storitve za primer brezposelnosti, politiko zaposlo- vanja, javna dela, štipendiranje - ter opiše potek in način dela z brezposelnimi. Prikaz sklene z opisom organizacijske mreže in ka- drovske strukture tega zavoda oz. njegovih območnih enot in izpostav, na koncu pa izpo- stavi probleme in perspektive take organizi- ranosti - zlasti potrebo po socialnem delu v zvezi z brezposelnostjo. To sicer ni v pristoj- nosti Republiškega zavoda, je pa na tem področju ta dejavnost nujna in jo lahko raz- vijejo druge (obstoječe) socialne ustanove. NadaTurnšek Socialne funkcije vrtcev Avtorica pregleda koncept podružbljanja vzgoje in varstva predšolskih otrok (kot osrednjega socialnopolitičnega cilja ter ideološke norme preteklega režima) glede na kriterije dosežene socialne enakosti, ki so razvidni (a) iz deleža vključenosti otrok v te ustanove, (b) iz dostopnosti vrtcev pred- šolskim otrokom ne glede na (ne)razvitost, (ne)urbaniziranost, (ne)zaposlenost regij, iz katerih prihajajo, (c) iz vključevanja otrok ne glede na socialne karakteristike njihovih družin. Na podlagi statističnih podatkov izpostavi krizo tega modela, kije skušal doseči cilje zlasti s širitvijo mreže vrtcev, kar je posredno doseglo nasprotne učinke. Rešitve vidi avtorica na dveh ravneh: v demokratizaciji na makro ravni (pluralni model sektorjev) in zlasti v spremembah na mikro ravni (med udeleženci varstva v ustanovah). Pavla Rapoša Tajnšek Skupnostno socialno delo in skupnostna usmeritev v praksi socialnega dela v Sloveniji V prvem delu prispevka je opozorjeno na prenos reševanja socialnih problemov z državnega na lokalni nivo ter vzporedno s tem na vse večji pomen skupnega življenj- 226 Povzetki skega okolja (oz. sveta) za skupnostno metodo v socialnem delu. V tej zvezi avtorica pokaže na razlike med skupnostnim delom in skup- nostnim pristopom, kot tudi med organizi- ranjem skupnosti, skupnostnim planiranjem in skupnostno akcijo. V drugem delu podaja pregled razvoja socialnega skupnostnega dela v Sloveniji in njegove perspektive v novem (pluralnem) sistemu socialne blaginje, tretji del pa razvršča obstoječe oblike skupnostnega dela pri nas z vidika nekaj značilnih kategorij (glede na problemsko področje oz. populacijo, glede na način organiziranosti, institu- cionalnost ter alternativnost projektov ipd.) ter prikaže dejavnost centrov za socialno delo v te vrste dejavnostih. Srečo Dragoš Vprašanje klošarjev Po uvodni opredelitvi pojma "klošar" poda avtor kratek zgodovinski pregled tega pojava, s poudarkom na njegovi pravno-normativni reguliranosti za slovensko področje od konca prejšnjega stoletja do danes. Temu sledi opis ljubljanskega Zavetišča za brezdomce, usta- novljenega v okviru Centra za socialno delo (Ljubljana Center) leta 1989. Dejavnosti Zavetišča so prikazane z vidika uspešnosti in učinkovitosti: medtem koje učinkovitost zelo dobra, je uspešnost komaj še zadovoljiva. Na koncu so prikazani podatki o razširjenosti te problematike po Sloveniji (izven Ljubljane), kakor jo vidijo na Centrih za socialno delo. Iz podatkov (dobljenih v razgovorih s ključnimi delavci in delavkami na Certtrih) je razvidno, da obseg klošarstva ni zaskrbljujoče velik, da paje dejavnost CSD v zvezi s tem enolična. Srečo Dragoš Karitas na Slovenskem Naslovna tema je obravnavana na dveh ravneh, načelno in glede na socialne koncepte, kakršni se pojavljajo v novejši slovenski zgodovini. Zato se avtor v prvem delu prispevka loteva vprašanja, kaj karitas izvorno sploh pomeni za krščansko vero, na kakšni etiki temelji, kakšen je njegov socialno- zgodovinski pomen in kakšna je vloga karitasa z vidika današnjih družbenih razmer. V drugem delu pa gre za prikaz različnih konceptov o urejenosti celotne družbe, kakor so jih (od konca prejšnjega stoletja) formulirali vidnejši slovenski katoliški avtoiji. Avtor primerja poudarek, ki so ga ti akterji v okviru svojih konceptov pripisovali karitasu, s tem, kako obravnavajo druga pomembna področja, iz te primerjave pa se pokaže, da družbena vloga karitasa ne more biti sporna zaradi njegove teleologične usmerjenosti,pač pa so sporni socialno-politični koncepti, ki karitasu pripisujejo neustrezne družbene funkcije. Tone Kikelj et al. Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 Podana je podrobna evidenca razvejane dobrodelnosti cerkva na Slovenskem in zgoščen opis njihovih posameznih dejavnosti in organizacijskih oblik. Avtor najprej prikaže zgodovino cerkvene dobrodelnosti pri nas, potem pa navede organizacijske oblike te dejavnosti v novejšem času (1991). Opozori na raznovrstnost karitativnih dejavnosti v okviru katoliške cerkve, na podobne dejavnosti, ki jih izvajajo druge verske skupnosti v Ljubljani, in na navzočnost med- narodnih karitativnih dejavnosti v slovenskem prostoru. Pri vsaki od teh oblik so podani osnovni podatki o njihovi vsebinski usmer- jenosti, času nastanka in razširjenosti, na koncu pa so navedeni viri, ki dejavnosti podrobneje opisujejo. 227 ABSTRACTS Blaž Mesec, Srečo Dragoš Informal help taxonomy For the purposes of terminological clarity, considering the significance of the field of informal help (in "natural" settings), and for the purposes of research, the authors present a taxonomy of informal help they elaborated on the basis of the empirical data from the interviews carried out by the students of School for Social Work. The main criteria of the proposed taxonomy are stability of infor- mal help and the range of the social circle to which that stability applies. Next, they com- pare this taxonomy with Weber's typology of social action and with the division of social activities into individual sectors (from the point of view of the welfare system). Through this comparison, they point out the different applications of the various kinds of classifica- tions, especially regarding their origin, the object to which they refer, the criteria they use, and the purposes they set out. To differ- entiate on this level is the condition for them to be useful in social work. Bernard Stritih In pursuit of new possibilities to solve complex personal and social problems The author points out, with respect to peo- ple's personal and social problems, the ne- cessity of turning away from the traditional epistemology to the principles of a new (non- linear) epistemology, ie., to the kind of work in which the expert's singleminded definition of a problem is consciously renounced, the consent between the giver and the receiver of help is constantly tested, the self-image of the receiver and his/her relational system is taken into account, unexpected complica- tions are expected, and everything that leads to all-mastering (all-anticipating) modernist construction of the "hard reality". The dif- ference between the old and the new ap- proach to helping is illustrated with three possible models of problem-solving, which represent a continuity between the tradi- tional and the systemic paradigm of human help and enable the processes of autopoesis, autonomy and self-referencing. Vito Flaker Mental health and social work This condensed presentation of the histori- cal development of treating mental health and madness in Slovenia since the 16th cen- tury makes it clear that there is a continuity of locking up and excluding, which remains the basic feature of the work with a marginal and deviant population. Concerning the field of mental health, three approaches are pre- sented (médicalisation, risk management, psychologisation of normality) which are also important from the point of view of social work. A brief survey of the relevant legisla- tion is presented, together with the statistical data on the number of hospitals in Slovenia, on the vocational structure of professionals, on the frequency of registered mental distur- bances, on the extension of the organisa- tional network, etc., and finally, some prob- lems and contradictions of further develop- ment of the psychiatric and social services in general are pointed out. Darja Zaviršek Violence as part of intimacy, child sexual abuse, and rape The article is composed of the three topics that are not acknowledged enough in the theory and practice of social work: that of violence against women and children in fam- ily, of child sexual abuse, and of rape. As a rule, the offenders are men, which proves that the position of men and women is un- equal both in family and in society at large. Social work in Slovenia normally does not acknowledge this fact, and that is demon- strated by the treatment of violence chiefly within the family, not separate from it. The author presents the new ways of solving these problems: shelters for battered women and children, work with networks in cases of child sexual abuse, counseling for raped women, advocacy service network for women, etc. The characteristic of all these services is that they take into account gender differences 229 Abstracts and unequal opportunities for women in or- dinary life. It is about the social work that considers the language of gender and pays attention to the differences among once ho- mogeneously defined groups of people. Bernard Stritih Social work with the people who have alcohol-related problems The aim of the paper is to distinguish be- tween medical or psychiatric work with alco- holics and the approaches used by social work. The author explains the aetiology of alcoholic dependence by the mechanism of "double bind" (G. Bateson), and the social aspects of problem solving by means of the system theory and the theory of games (E. Berne). The advantage of the systemic ap- proach (for social work) is that, for it, the unit of survival is not an individual but a group, and the main problems of dependence are notchemicaj or physiological but interactional - the structure of communications and roles, as formed from exterior or interior systemic (social, personal) impulses or disturbances, and regularly leading to excess, is accounted for by the script of the game called "an alcoholic". These are the starting points for the author's presentation of some more im- portant foreign research whose findings are linked to the survey of the concrete tech- niques of social work in this field. Andreja Kavar Vidmar Unemployment Having initially clarified the notion and the types of unemployment, the author presents the definition of unemployed person accord- ing to the Law of Employment and Insurance in Case of Unemployment, as well as the statistical figures of the problem. On the basis of 41 interviews with unemployed per- sons she indicates the situation and general characteristics of the unemployed, points out the particularly threatened groups, and quotes their own views on the problem from the material, emotional and relational point of view. Regarding the activity of the unem- ployed to solve their problem, she presents their expectations of the employment bureau and describes both how they look for work or a job on their own and the related activities of social work centres. Finally, the author sum- marizes the problems and suggests the per- spectives for the solution of unemployment, notably from the perspective of social work. Andreja Kavar Vidmar The national establishment of employment The author starts with a short survey of employment and insurance against unem- ployment in Slovenia and cites the legal regu- lation of the field. Next, she presents the tasks of the national establishment of em- ployment - mediation of employment and work, taxation and services in case of unem- ployment, the policy of employing, public works, scholarships - and describes the course and the mode of work with the unemployed. She concludes the presentation by describing the organisational network and the person- nel structure of the establishment and its regional units and branch offices. Finally, she points out the problems and perspectives of such organisation - in particular the need for social work in dealing with unemploy- ment. Though it is not in the capacity of the national establishment, that work is neces- sary in this field and can be developed in other (existing) social institutions. Nada Turnšek Social functions of kindergarten The author examines the concept of the socialisation of pre-school children educa- tion (as the central socio-political aim and the ideological norm of the previous regime) through the criteria of the achieved social equality which are evidenced (a) by the ratio of inclusion of children in these institutions, (b) by the accessibility of kindergartens to pre-school children regardless of the degree of development or urbanisation and the rate of unemployment in the areas they come from, (c) by the inclusion of children regard- less of the social features of their families. She exposes, on the basis of statistical data, the crisis of the model that attempted to achieve its goals primarily by spreading the network of kindergartens, but doing that achieved the opposite. The solutions are seen 230 Abstracts by the author on two planes: in the démocra- tisation on the macro level (the plural model of sectors) and particularly in the changes on the micro level (among the participants of tutelage in institutions). Pavla Raposa Tajnšek Community social work and com- munity oriented social work in the practice of social work in Slovenia In the first part of the paper, the transfer of social problem-solving from the state to the local level and, paralelly, the increasing signi- ficance of common living surroundings (or world) for the community method in social work is pointed out. The author shows the differences between community work and community approach, as well as between community organising, community planning and community action. In the second part, she gives a survey of the development of community social work in Slovenia and its perspectives in the new (plural) system of social welfare, while in the third part, she classifies the current forms of community work in this country into a few characteristic categories (regarding the problem area or population, regarding the mode of organisa- tion, institutionality and alternativity of projects etc.), and presents the activities of social work centres in these kinds of activity. Srečo Dragoš The question of the homeless Having initially defined the idiomatic term "clochard", the author presents a short his- torical survey of the phenomenon, laying stress on its legal staius in the Slovenian territory since the end of the previous cen- tury. This is followed by a description of the Shelter for the Homele.ss, founded within the Centre for Social Work of the Ljubljana- Centre municipal unit in 1989. The activities of the Shelter are presented from the point of view of efficacy and efficiency: while their efficiency is very good, their efficacy is hardly satisfactory. Finally, the data are presented on the extension of the problem in Slovenia (outside Ljubljana) as seen in the centres for social work. The data obtained from the interviews with the key workers in the centres show that the extent of homelessness is not alarming but that the activities of the centres are dull. Srečo Dragoš Caritas in Slovenia The subject is treated on two levels, in prin- ciple and in view of the social concepts as they appear in the recent Slovenian history. For that reason, in the first part, the author considers the original meaning oí caritas for the Christian religion, its fundamental eth- ics, its socio-historical significance and its role in face of the present social condition. In the second part, various concepts of the ar- rangement of the whole society, as issued (since the end of the previous century) by more notable Slovenian Catholic authors, are presented. The emphasis these authors ascribe to the caritas in terms of their con- cepts is compared with how they treat other important fields, and this comparison shows it is not the social role of the caritas and its teleological aim, but the socio-political con- cepts which attribute to the caritas inad- equate social functions, that are contestable. Tone Kikelj et al. Charitable activities of the Slovenian churches in 1991 The author provides a detailed overview of the intricate charitable activities of the Slovenian churches and a condensed descrip- tion of the individual activities and organisa- tional forms. First, he presents the history of the charitable activities of the churches in Slovenia; next, he lists the forms of their organisations in the recent time (1991). He points out the variety of charitable activities within the Catholic Church, the similar ac- tivities carried out by other religious groups in Ljubljana, and the presence of the interna- tional charitable activities in Slovenia. Each of the forms is described with regard to its contents, time of origin and dissemination. The article is concluded by the sources that give more details about the activities. 231 Izšla je knjiga Darje Zaviršek: ŽENSKE IN DUŠEVNO ZDRAVJE. Naročite jo lahko pisno ali po telefonu! Naročite se pravočasno tudi na SOCIALNO DELO, letnik 33 (1994). Ni prednaročnine - plačali boste vsako številko posebej: če ste ustanova, ji bomo priložili račun, če ste posameznik ali posameznica, jo boste prejeli po povzetju. Social Work - Jcnirnalfor Theory' and Practice Vol. '32 (1993) No. 5-6; Social Slovenia Published by School for Social Work, Ljubljana All rights reserved Editor-in-Chief Blaž Mesec This-issue was edited by Srečo Dragoš in Blaž Mesec Address of the Editoi^ ' Šarano>;'ičeya 5, 61000 Ljubljana, Slovenia, phone. & fax (+386 61) 133-7011 socialno delo 32/1993, št. 5-6 Uredniški predgovor .............................................................!............................................ 1 ' Editors' preface • Blaž Mesec, Srečo Dragoš " i » Taksonomija oblik neformalne pomoči-.................................................................. 5 Inf(Trmal help taxonomy • Bernard Stritih ■ ^ Iskanje novih možnosti^ri reševanju kompleksrtih osebnih in socialnih problemov........ 19 In pursuit of new possU^ilities to solve complex personal and social problems vVitoFlaker . Duševno zdravje in socialno delo ........................................................................... 29 Mental health and social work • Darja Zaviršek Nasilje kot del intimnosti, spolne zlorabe otrok in posilstva ...........:....................,... 41 Violence as part of intimacy, child sexual abuse, and rape •'.Bernard Stritih Socialno delo z ljudmi, ki imajo probleme v zve'zi z alkoholom ........................>....... 71 Social work with the people who have alcohol-related problems / • Andreja Kavar Vidmar ' » . " Brezposelnost .......................................................................................................................... 99 Unemployment • Andreja Kavar Vidmar ' , Republiški zavod za zaposlovanje...................................v!........................................»...................117 The national establishment of employment • Na'da Turnšek ' . « . Socialne funkcije vrtcev ................................................................................................... Í29 i Socifjl functions of kindergarten • Pavi a-Rapoša Tanjšek Skupnostno socialno delo in skupnostna usmeritev v praksi socialnega dela ......... 139 Community social work and, community oriented social work in the practice of social work • Srečo Dragoš i Vprašanje klošarjev ..................................................!.........................................................153 The problem of the homeless ' • Srečo Dragoš ' , ^ [ Karitas na Slovenskem ...!...........................................................?.................................................:.. 163 • , . . . Caritas in Slovenia /• Tone Kikelj, Darinka Piskule, Nives Potočnik Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 ..................r.................................... 199 Charitable activities of the Slovenian chiJrches in 1991 Povzetki .........................,................................................................л..^............................. 225 Slovenian abstracts ' » I ' 229 English abstracts