Poštnina plačana v gotov; nT Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 132 Maribor, pondeliek 15. junija 1931 ^Tf izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, ur Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po larifu Oglase »prejema tudi oglasni oddelek „Jutra‘ v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Strašna nesreča na morju PARIZ, 15. junija. Sinoči se je ob iz-(i- • Loire v morje zgodila strašna nesreča. Stari mali izletniški parnik »Phil-bert« ni mogel v viharju več manevrirati in je potonil, z njim Pa nad 300 oseb. Na povratku z izleta se je vozilo na lad i 467 oseb. Kr -U0 jih je 1 .stopilo na nekem otoku pred St. Nazairom, ker se niso upali voziti naprej po strašno razburkanih valovih na starem parnik . Ko so valovi začeli udarjati preko palube, so izletniki zbežali iz kabin vsi na levo stran sprednjega dela ladje, ki je vsled tega izgubila ravnotežje, se prekucnila in izginila v vodi. Ladje, ki so takoj prihitele, so rešile doslej samo oseb še živih in polovile 7 mrličev. Noua ekspedicija na 6r6nlanč KODANJ, 15. junija. Jutri odpotuje nova danska ekspedicija na vzhodni Grbnland, da razišče doslej še neznane dele te z ledom pokrite zemlje. Ekspedicija je pod vodstvom znanega polarnega raziskovalca dr. Lange-Kocha. Člani so Še trije nemški znanstveniki. „NautiIus“ ponesrečil? LONDON, 15. junija. Danes so se tu razširile vesti, da je Wilkinsova polarna podmornica potonila. Spremljal jo Je velepamik »Mauretania«, na katerega krovu je Wilkinsova žena. Nenadoma je v bližini irske obale podmornica izginila in tudi brezžična zveza z njo je bila pretrgana. Angleške in ameriške ladje so takoj prihitele na pomoč, vendar doslej ni sledu o podmornici. Zato se boje, da »Nautilus«, ki je v svrho preizkusa svoie sposobnosti cele ure vozil pod vodo, radi havarije motorja ni mogel več na površino. Nadaljnjih vesti še ni, Byrd poleti v stratosfero. it davno pred uspelim poletom Pic-carda so sklenili v Zedinjenih državah pripraviti polet z letalom v stratosfero, s katerim mislijo proučiti možnost zračnega poleta v višini 15.000 metrov. Polet ameriških stratosfernih letal se bo vršil pod vodstvom znanega letalca, admirala Byrda, ki je znan kot eden najboljših svetovnih znanstvenih letalcev. Letala nalašč za ta polet skonstruirana bodo zgradile Fordove tovarne. V vsakem letalu, ki bo hermetično zaprto in dovolj preskrbljeno s kisikom in kalijevimi patronami, bodo leteli po dva pilota, radiotelegrafist in dva učenjaka. Polet se bo vršil morda še letošnjo jesen, ali pa prihodnjo pomlad. Na razne prošnje ameriških novinarjev je izjavil admiral Byrd, da zaenkrat še ne more dati podrobnih podatkov o tem poletu. Veruje pa trdno, da bo tekom desetih let ves zračni promet prenešen že v stratosfero, kjer bo mogoče leteti mnogo hitreie in. z maoišimi stroški, Kongres in manifestacija narodnih železničarjev v Mariboru Maribor so si izbrali za sedež svojega že XIII. kongresa naši tihi junaki na fronti dela, jugoslovenski narodni železničarji, ki so prihiteli že tekom sobote iz vseh delov naše domovine, da prisostvujejo kongresu, ki ga je tako dobro organizirala vzorna mariborska organizacija narodnih železničarjev. Spričo številnih gostov je bilo življenje v Mariboru tekom sobote in včeraj zelo živahno ter so mu dajali glavni pečat naši železničarji, ki so si z zanimanjem ogledovali to severno postojanko naše države, v borbi za katero so doprinesli težke žrtve ravno njihovi slovenski tovariši. Po ulicah je bilo opažati tudi skupine bosanskih železničarjev s tipičnimi fesi in v narodnih nošah. Zastopane pa so bile z močnimi delegacijami tudi vse ostale pokrajine naše države. Dočim so se člani posvetili ogledovanju Maribora in okolice, pa so se zbrali v soboto popoldne odbornik: osrednjega odbora in delegati posameznih organizacij na zaupno konferenco, na kateri so proučevali vsa za železničarje pereča vprašanja ter izdelovali osnutek resolucije za kongres. Konferenca se je zavlekla kasno v noč ter je bila zaključena v največjem soglasju In enodušnosti, ki je značilna za delo udru-ženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev. Glavni kongresni dan pa je bil včeraj. Vreme je bilo gostom naklonjeno. Okoli 8. ure zjutraj so se že pričeli zbirati pred glavnim kolodvorom bataljoni železničarske vojske, da manifestirajo z manlfestacijsko povorko po mariborskih ulicah v proslavo svojega dela in za narodno in državno misel. Kljub razmeroma zgodnji uri so se zbrali skoro vsi na kongres došli gosti na obširnem trgu ter se počasi pričeli formirati v slavnostno povorko, po navodilih številnih mariborskih tovarišev* rediteljev, ki so zelo dobro vršili svoj posel ter nemalo pripomogli k uspehu kongresa. Nekaj minut pred 9. uro se Je pričela povorka pomikati Izpred glavnega kolodvora po Aleksandrovi cesti in ostalih glavnih ulicah proti Narodnemu domu. Pred sprevodom je brnelo nizko leteče letalo g. Moravca z dvema ponosnima jugoslovenskima zastavama. Povorko je otvorila godba »Drave«, za njo je stopal praporščak s krasno zastavo narodnih železničarjev v spremstvu častne straže, za praporom je korakalo vodstvo organizacije na čelu s posle-vodečim predsednikom g. Lazo Djor-djevičem, Šefom prometnega oddelka generalne direkcije državnih železnic. Za voditelji pa se je razvrstila mogočna armada delegatov ln gostov, ves čas poždravljena od občinstva in navdušeno vsklikajoča Jugoslaviji, kralju in jugo-slovenskemu Mariboru. Rame ob rami so stopali Stari preizkušeni borci, ki so stali v vrstah organizacije v njenih naj-burnejŠih Časih in ki so morali često zaradi svojega nacijonalnega prepričanja prenesti najtežje šikane. Z njimi pa tudi mladina, ki se vedno bolj oklepa organizacije narodnih železničarjev, ki je v stalnem porastu. Vzajemno in bratsko so korakali tako po mariborskih ulicah najvišji predstavniki naše prometne službe z najnižjimi progovnimi delavci ter manifestirali s tem najlepše duh so-bdarnostl, ki vlada v vrstah organizacije. Po obhodu po mestu so se manife-stanti podali v gostoljubne prostore mariborskega Narodnega doma in v hipu zasedli vso prostorno dvorano in stranske prostore do poslednjega kotička. Točno ob pol 10. uri je, obdan od predstavnikov vseh oblastnih organizacijskih odborov in članov osrednjega vodstva, simpatični in med našimi železničarji priljubljeni poslevodeči predsednik g. Laza Djordjevič otvoril XIII, redni kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Po kratkih pozdravnih besedah je predlagal prečkanje pozdravne brzojavke Nj. Veličanstvu kralju, ki je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Po viharnem odobravanju je prečital generalni tajnik Bakič pozdravne brzojavke predsedniku vlade g. generalu Petru Živkoviču, ministru za promet dr. Lazi Radivojeviču in bivšemu predsedniku osrednjega odbora udruženja g. generalnemu direktorju Dimitriju Šreplo-viču. Po sprejetih brzojavkah je pozdravil zastopnika vlade in odsotnega bana okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha, komandanta mesta generala Pavloviča, polkovnika Putnikoviča, srezkega načelnika dr. Ipavica, zastopnika Narodne Odbrane prof. Kendo in zastopnika mariborske občine direktorja Kochlerja, ter končno tudi novinarje. V Predsedniškem poročilu je ugotovil, da šteje organizacija danes od vseh 85.000 železničarjev v državni službi sedaj okoli 30.000 članov ter da je danes gotovo ena najbolj solidnih in izgrajenih stanovskih organizacij s strogo nacijonalnim in državotvornim programom. Organizacija je morala v lllet-nem delu prebroditi mnogo težav, ohranila pa je duha vzajemnosti in bratske ljubezni v vseh še tako kritičnih trenutkih in ostala visoko nad strankami tudi v dobi najhujših političnih borb. Osnovno načelo ji je državna in narodna misel ter podpira danes z vso silo delo in napore kraljevske vlade za napredek in razvoj Jugoslavije. Nacijonal-ni železničarji so rešili vprašanje jugo-slovenskega narodnega edinstva že pred 11 leti, ko so se znašli trije bratje iste krvi, a treh imen pri delu za dobro države, in so ostali zvesti vzajemnemu in bratskemu delu ter medsebojnemu spoznavanju ves čas svojega obstoja. Jugoslovenski železničarji so bili In ostanejo poborniki jugoslovenske misli ter stoje kot en mož za svojim kraljem. Med govorom predsednika Djordjevl-ča so zborovalci burno aplavdirali vsakemu stavku njegovih izvajanj o jugo-slovenskem značaju organizacije ter navdušeno pozdravili zastopnika odsotnega bana dr. Marušiča, ki je izrazil svoje veselje nad tem. da so se zbrali topot narodni železničarji v našem Mariboru, za katerega ohra- nitev so doprinesli baš železničarji naUb vse velike žrtve! Zato tudi ne gledamo d-mes v železničarjih samo naše vrle prometnike, temveč tudi izborne in dragocene pijonirje narodne in državne misli ter najboljše čuvarje naše severne meje. V imenu Narodne Odbrane je pozdravil kongres prof. Kenda, za njim pa je govoril v imenu ministra Radivojeviča in ljubljanske direkcije inž. Klodič, ki je izrekel polno priznanje za plodonosno delo udruženja v prid članov in države, Za ljublianski oblastni odbor organiža-cij narodnih železničarjev je govori! njihov predsednik g. Rot, ki se je posebno zahvalil Mariborčanom za vzorno organizacijo kongresa ter še prav posebej naglasil zasluge za ta uspeh, ki si jih je pridobil s svojim velikodušnim in požrtvovalnim delom predsednik mariborskega društva g. Tumpej. S prisrčnimi besedami je opisal razvoj mariborskega društva narodnih železničarjev, ki ga je ustanovilo pred 13 leti nekaj pravih nacijonalistov in velikih idealistov. Takrat jih je bila le peščica v primeri z ostalimi železničarji. Kljub temu pa je pokazala ta peščica ne samo odpornost. temveč tudi silno ofenzivnost ter uspela, da šteje danes mariborsko društvo nad 1400 članov ln da pred?f"V':. eno najmočnejših in najbolj vzorno discipliniranih narodnih organizacij v Mariboru. Za g. Rotarjem je pozdravil zborovalce v imenu Srbljancev g. Kolenovič, ki je podčrtal potrebo vzajemnega dela med narodnimi železničarji, ki so vedno pripravljeni žrtvovati vse za kralja, državo in narod. Nič manj oduševljeno ni bil sprejet pozdrav delegata zagrebškega oblastnega odbora g. Balkasa, ki je izrekel željo, da bi mariborski kongres še bolj poglobil bratske odnošaje med narodnimi železničarji in dosegel najboljše uspehe. Svoj pozdravni govor je zaključil z vzklikom: »Naj živi VI. ar-mija naše vojske, na katero more računati kralj Aleksander prav tako sleherni hip, kakor na ostalih pet armij redne vojske!« imenu sarajevskega oblastnega odbora je nazdravil zborovalcem g. Go« spodnetič, ki se mu Je odzval s pozi- vi m, naj bodo narodni železničarji tudi vedno prvi nacljonalno-kulturnl delavci subotiški delegat g. Krstič. S silnim odu-šcvljenjem je bil sprejet govor zastopnika naših vrlih brodarjev dr. Lekiča, ki je zagotovil, da so naši brodarji prav tr.ho verni čuvarji našega modrega Jadrana, kakor so naši železničarji čuvarji najbolj ogroženih državnih meja. Končno je povabil kongres, naj si izbere zi sedež prihodnjega zborovanja železničarjev in brodarjev Split, kjer je sedež prav tako ogorčene in silne borbe, kakor se bije na naši severni meji. Kot zaključni govornik je nastopil domačin, predsednik mariborske organizacije narodnih železničarjev, g. Tumpej, ki je s kratkimi in klenimi besedami pozdravil zborovalce ter jih seznanil s položajem narodnih železničarjev v Ma-j rT.nru. Vsaka njegova beseda je izzva-I la burjo pritrjevanja in »»orčenih vzkli- kov, ki so izzveneli končno v enoglasno voljo: »v Mariboru ie mesta samo Jugoslaviji in jugoslovenski misli zvestim in brezkompromisno vdanim železničarjema. V svojem govoru je dejal med drugim tudi sledeče: »Pozdravljam vas v imenu enega dela mariborskih železničarjev, ker vas ne morem pozdraviti v imenu vseh spričo dejstva, da jih je še v ..dno dosti, ki še niso našli poti v organizacijo narodnih železničarjev v Mariboru. Ni pa to še tako hudo. Težko pa je dejstvo, da so v Mariboru Še danes železničarji, ki ne znajo državnega jezika in ki ne čutijo s to državo in i smatrajo za svojo posebno nalogo to, da nas ovirajo pri našem delu za zmago državne in narodne misli med mariborskimi železničarji. V tej borbi za zmago jugoslovenske misli in za okrepitev države na naši severni državni meji pa mariborski nacijonalni železničarji ne bodo popustili niti za las in se bi do v bodoče še bolj zavzeli za to, da pride že enkrat do temeljitega prečiščenja. V tej borbi pričakujejo pomoči in sodelovanja vse organizacije narodnih železničarjev cele države, tako, da se bo vršil prihodnji kongres narodnih železničarjev v Mariboru s sodelovanjem sam. narodnih i ju neslovensko usmerjenih železničarjev, ker drugim takrat več v njem mesta ne ber!« Po zaključku pozdravnih govorov je prečital tajnik Bakič pozdravne brzojavke, ki so jih poslali kongresu ban dr. Marušič, direktor dr. Borko, generalni direktor Šreplovič, podpredsednik Vojnovič in drugi. Nato je prečital tajnik Bakič obsežno tajniško poročilo o delu vodstva organizacije od lanskega sarajevskega kongresa.- Vsi sklepi tega kongresa so bili doslovno izvršeni, sprejete resolucije pa predložene merodajnim faktorjem, ki so jih tudi upoštevali ter s tem pokazali razumevanje za delovanje narodnih železničarjev in brodarjev. Takoj po uspelem sarajevskem kongresu, na katerem so tudi prvič javno nastopile železničarske godbene in športne sekcije, je bil imenovan dotedanji predsednik g. Šreplovič s kraljevskim ukazom za generalnega direktorja železnic, zavoljo česar je odložil mesto predsednika in ostal v organizaciji kot navaden član. Za poslevodečega predsednika je izvolil nato odbor g. Lazo Djordjeviča, ki je znan kot dolgoletni borec za organizacijo železničarjev v bivši Srbiji. Organizacija je bila v stikih tudi z ostalimi železničarskimi organizacijami, ki pa so le prečesto izrabljale njeno lojalnost za intrige proti njenemu delovanju. V tesnih bratskih odnošajih pa je udruženje s češkoslovaškimi železničarji ter je tudi organizirala njihov izlet v Jugoslavijo, ki je tako sijajno uspel. V zvezi s tem pripravlja tudi velik izlet n, ših železničarjev v bratsko Češkoslovaško. Tajniško poročilo je bilo soglasno odobreno, kakor tudi poročilo osrednjega blagajnika g. Jožeta Simončiča. Po sprejemu resolucije, ki bo objavljena prihodnje dni, sta bila enodušno in z dolgotrajnimi ovacijami izvoljena za častna predsednika udruženja gg, generalni direktor železnic Šreplovič in pa šef prometnega oddelka generalne direkcije železnic g. Laza Djordjevič, ki se je toplo zahvalil za izkazano mu zaupanje ter izjavil, da bo tudi v bodoče posvečal vse proste sile organizaciji. Končno so se vršile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni kot predsednik g. Laza Miloševič, kot I. podpredsednik Andra Petrovič, II. podpredsednik Drago Vojinovič, za prvega tajnika Jovan Babič, za drugega tajnika Joža Simončič. Kongres je bil zaključen ob pol 12. uri. Popoldne se je večina udeležencev v mariborsko okolico na razne izlete, ali' pa na Mariborski otok, kjer se je vršila tekom popoldneva neprisiljena in prisrčna prijateljska zabava. Zvečer ob pol devetih pa se je vršil v dvorani hotela »Orel« banket v po-čr udeležencem kongresa, na katerem so govorili I. podpredsednik Andra Petrovič, Ivan Deržič, komandant mesta general Pavlovič, podžupan dr. Lipold, zastopnik Narodne Odbrane profesor Kenda in polkovnik Putnikovič. Vsi govori so bili sprejeti z velikim odobravanjem ter so izzveneli v misli, da bo narodno železničarstvo tudi v bodoče vršilo svoje velike naloge prav tako vzorno, kakor doslej. Ob 2. ponoči se je večina zunanjih de-1 z ov in slavnostnih gostov odpeljala z naibrlišimi vtisi s posebnim vlakom na Bled, '5" kodo preživeli še nekaj lepih ur, predno se oovrneio zopet k svoiim se-maforom, brzečim strojem in težki naporni vsakdanji službi. Drobiž iz Konjic Požar. V petek, dne 12. t. m. okoli 7. ure zjutraj je izbruhnil požar v gospo-urskem poslopju Janeza Črešnarja in Julijane v Tepanjah. Upepeljeno je celo gospodarsko poslopje. Gašenje je bilo ja-otežkočeno, ker v bližini nikjer ni poLoka in so gasilci črpali vodo iz vodnjakov, kjer je pa vsled pomanjkanja dežja tudi primanjkuje. Pohvaliti moramo zlasti konjiško gasilsko društvo, ki je v par minutah bilo na kraju požara svojo motorno brizgalno na avtomobilu ter je požar pogasilo in preprečilo še večjo nesrečo. Pogorelci so zavaroval za malenkosten znesek in škoda dčeč ni krita. Domneva se, da je nastal požar vsled ogorka cigarete, ki jo je -Tgel kakšen potujoči tujec, ki je spal m hlevu. ; i.olski okrožni zlet v Konjicah. ZL ,- odbor cbvešča vse udeležence, ki se runeravajo okrožnega zleta dne 21, t. m. v Konjicah udeležiti, da prijavijo ta-ko, število udeležencev za obed, ki stane 1 Din. Generalna direkcija drž. žei. je dovolila poseben vlak, ki vozi iz Konjic ob 20. uri 50 min. in itra zvezo proti Mariboru in Celju. Kmečke sokolske čete naj pridejo z vozovi, okra-:.r imi z zelenjem ter zastavicami v rž. barvah. Člani naj imajo vsi šajka-če, napisni trak ter znak. be’^ odnrtr srajco s temnim telovnikom. Sodeluje tuui inženj. podofic. šola v Mariboru. To >0 prvi slučaj v Konjicah, kjer nastopi Sokolstvo skupno z vojsko. Mariborski in dneoni drobii mariborsko gledališče REPERTOAR: Nova prosvetna edinica se je ustanovila včeraj pop. v Sv. Miklavžu na Dravskem polja. Po popoldanski službi božji se je zbralo v šolski sobi lepo število zborovalcev obojega spola, zlasti mladine, k ustanovnemu občnemu zboru Prosvetnega in gospodarskega društva, za katero je banska uprava pravila že potrdila in je pripravljalni odbor pod vodstvom šol. upravitelja g. Bogomira Ferka izvršil vse potrebne priprave. G. Ferk je podal kratko poročilo o pripravah, nakar je predsednik ZKD g. Špindler podal nekaj misli o pomenu in važnosti izobrazbe in prosvete za gospodarski in splošni napredek. Sledilo je vpisovanje članov in volitev odbora, kateremu na čelu je bil izvoljen kot predsednik g. šol. upravitelj Ferk. Društvo bo dobilo v kratkem od ZKD tudi potovalno 'mjižnico. Na zborovanju je bil navzoč tudi g. župan Jakob iiorjančič. Knjigovodski tečaj v Mariboru, ki se je pričel 10. maja na mariborski trgovski akademiji, bo zaključen nocoj 15. t. m. ob 9. uri zvečer. K zaključku so vabljeni vsi, ki se zanimajo za napredek trgovskega in obrtnega naraščaja. Tečaja se je udeležilo 50 slušateljev iz najrazličnejših poklicov. Pouk se je vršil v dveh oddelkih po 6 ur na teden in sicer pod vodstvom profesorjev trgovska akademije gg. Strune in dr. Rutarja. Knjivodstvo se je poučevalo na pod |tgi kartoteke »Sofra«. Ta tvrdka je krila ta&i »lavni del stroškov za prireditev tečaja, W *e podprl tudi Obrtni pospeševalni oddelek Zbornice za tr-;aowtoo..obrt in industrijo Pondeljek, 15. junija. Zaprto. Torek, 16. junija ob 20. uri »Evangeljnik«, ab. C. Kuponi. Sreda, 17. junija ob 20. uri »Evangeljnik«. Ab. A. Kuponi. Iz gledališča. Jutri 16. t. m. se bo po novila Kienzlova opera »Evangeljnik«. Ab. C. Kuponi. — Ker radi nastalih zaprek ljubljanska drama ne more gosto vati, bodo prejeli abonentje namesto predzadnje dramske premijere še en krat Kienzlovo opero »Evangeljnik« Tako se bo ta opera pela v sredo, 17. t. m. spet za ab. A. Ab. C. bo porazde-lje.. med abonmana A in B ter bodo abonentje pri torkovi predstavi »Evan-geljnika« dobili nakazana mesta za pri hodnjo predstavo ab. C, ki bosta »Evan geljnik« ter historična tragedija »Mayer-ling«. Nova strelska družina. Včeraj se je v Guštanju ustanovila strelska družina. Za predsednika je bi izvo'jen tamkajšnji narodni delavec brat Matija Gradišnik, kateri je tudi odstopi' na svojem zemljišču parcelo za strelišče. Od oblastnega odbora so bili zastopani oblastni predsednik polkovnik Putnikovič, Reja, Moravec in kapetan Grabrič. Istočasno se je otvorilo tudi streljišče. Predsednik polkovnik Putnl kovič in Reja sta obrazložila tamkaj' šnjemu članstvu pomen strelskih družin Novoustanovljeni strelski družini želimo mnogo uspeh: Spomenik pokojnemu Poldetu Modicu mislijo postaviti njegovi ožji prijatelji, da se oddolže na ta način njegovemu spominu. Prispevke za nagrobni spomenik sprejema g. policijski pristav Pavletič Tone. Program Radia Ljubljana. Jutri v torek bo prenos večernega sporeda iz Zagreba. — V sredo opoldanski program odpade, zvečer pa bo Koroški večer, ki ga bodo izvajali pevci duba Koroških Slovencev. Nato Griegov večer. — V četrtek zvečer se bo prenašal v Zagreb in Beograd zelo pomemben koncertni večer. Predvsem se 30 prenašal orgelski koncert z Bachovim sporedom. Drugi del pa bo izvajal Akademski pevski zbor ljubljanske univerze. Večer bo zaključi! prenos z Bleda. — V petek se bo vršil prenos večernega sporeda iz Beograda. — Sobotni večer obsega koncert ljublj. šramel-cvarteta, ob katerega spremljevanju bo pel tenorist g. Mirko Jelačin. Drugi del tega večera bo izpolnila češka glasba na ploščah. Sv. Lenart v Slov. gor. Te dni ie dobil naš splošno priznani umetnik, slikar g. prof. Albert Sirk, ki službuje na naši meščanski šoli, sporočilo, da je Ni. Vel. kralj kupil njegovo ' - »Oba'a na Rabu«. Slika je bila razstavljena v salonu C. Zuzorič v Beogradu. Vrlemu umetniku k uspehu naj-le. čestitamo! Strela je ubila v soboto popoldne posestnika Slavka Klasinca iz Zlatoličja. Ko ie hotel pred pretečo nevihto po bližnjici po travniku domu, ga je med tekom zadela strela in je obležal mrtev. Zapustil je vdo vo s tremi otroci. Iz krogov turistov, ki hodijo večkrat na Pohorje skozi Spodnje Radvanje, smo prejeli dopise, v katerih se pritožujejo nad neprijetnostjo, do tam v bližini neke gostilne na javni cesti vedno čakajo neki volčji psi, ki jih ima baje nekdo kar četvero, in nahrulijo mirne potnike, da se jih človek koma, ubrani. Dopisniki prosijo pristojne organe, naj bi zasigurali pasantom mir in svobodo na -vni poti. Za zapuščene otroke. Društvo Dom za zapuščene otroke v Zagrebu, Vrhovec 35, bo zgradilo novo sirotišče, na katero čakajo stotine rev nih in zapuščenih otrok Jugoslavije Usmiljena srca so naprošena za male da rove. Prve borovnice na našem trgu. Že včeraj zjutraj so se na našem ži vilskem trgu pojavile prve borovnice^ kar je Mariborčane zelo začudilo. Dav Ljutomer. Prihodnjo nedeljo, dne 21. junija bonu? meii v Ljutomeru koncert moškega zbora »Maribora« iz Maribora. Kot solisi odeluje operni pevec g. Franc Neralič 'la programu so umetne in narodne slovenske pesmi. Začetek koncerta je oh popoldne v Društvenem domu. Vstop-... se dobijo v predprodaji pri g. Re- Slovesna blagoslovitev. V nedeljo, dne 21. junija ob 15. uri se v či v Rad ' a tu pri gasilnem domu prostovoljnega gasilnega društva Radvanje slovesna blagoslovitev novega avtomobila požarne brambe. Po svečanosti bo gostilni Pšunder v Zg. Radvanju vese-ica z različnimi zabavami, pri kateri deluje godba Schonherr pri prosti stopninj., Istotako se v nedeljo, dne 28 janiia vrš? :stotam velika dobrodelna tombola. Za razdelitev je pripravljenih veliko dragocenih dobitkov. Srečke po 3 Din komad se dobijo pri vsakem čla-h-nmbe. — Odbor. Zdravljenje potnikov, šoferjev itd. pri OUZD. Večkrat obolijo člani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na svojih službenih potovanjih (šoferji, potniki itd.) izven področja ljubljanskega okrožnega urada. Opozarjamo, da morajo taki Člani vselej iskati potrebno zdravniško pomoč pri zdravniku onega okrožnega urada, v čigar območju se oh obolenju nahajajo. Da jim bo to mogoče, naj imajo seboj potrdilo svojega de-odajalca o zaposlenosti, s katerim se egitimirajo pri pristojnem okrožnem uradu oz. zdravniku. Če tuji okrožni urad oz. zdravnik ne bi hotel nudit! brezplačne pomoči, je zahtevati od njega, da to pismeno potrdi z navedbo raz-ogov. Člani, ki ne bi tako postopali, nimajo pravice do nobenih da.iatev urada n tudi ne do povračila stroškov zdrav-jenja. Krvav pokoljl v Slovenskih goricah Pri Sv. Barbari v Sl. gor. se je zadnji petek odigral krvav dogodek, ka-erega epilog bo pred maribo-^kim sodiščem. Zaradi družinskega, spora e potegnil Janez DaneŠ nož ter pričel z njim obdelovati svojo okolico Žrtve žalostnega junaka, Leona Krist-a, Alojza Rojsa in Josipa Kristla sc morali preneljati z več ali manj hudimi poškodbami v mariborsko bolnico oojeviti Danes pa je romal, v zapore mariborskega sodišča. Strašna nesreča v železniški delavnici Danes dopoldan je bila poklicana reševalna postaja v delavnice državnih železnic, kjer je zadela 361etnega ključavničarja, preddelavca Povšeta Ivan? iz Studencev strašna nesreča. Hotel ie namreč preizkusiti odpornost nekega soda za bencin ter spustil vanj iz za ta namen prirejenega aparata stisnjeni zrak. Pri tem pa je postopal zelo neprevidno ter spustil naenkrat v sod r.a šest atmosfer stisnjeni zrak in se krcia' okoli soda, ki je nenadoma eksplodiral Kosci sodovega dna so zadeli nesrečnega Povšeta na desno stran senc ter mi) razbili lobanjo. Zgrudil se je takoi oblit s krvjo na tla. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je čez nekaj trenutkov izdihnil ter so odpeljali njegovo truplo v mrtvašnico. Zapustil je mlado ženo, t iro se je šele nedavno poročil. Pesem krvavih kolov v veselem vinotoču. Sinoči se je tesarski polir, 341etni Filip H. v znanem Mačekovem vinotoču v Kamniškem jarku pomešal med goste. Zaradi neke neizogibne ženske zadeve sta navalila nanj Anton I. in Ivan M., katerima Je pomagal neki tretji, ki je nepoznan. Vsi trije so obdelovali Filipa H. s plankami ter ga pobili pa tla, Pri napadu so mu prizadeli težke poškodbe na glavi, razbili nos in tudi sicer ranili na celem telesu. Ponesrečenca so ljudje spravili k Lepenikovim, odkoder je bil na odredbo zdravnika dr. J. Se ku1; prepeljan v splošno bolnico. Surov napad. Na znano brzoslikarko Karolino Ru-bit: na Ruški cesti je sinoči navali! ne-kt neznanec, ki ji je zalučal v levo nogo velik kamen ter jo pod levo koleni-co tako ranil, da se ie takoj onesvestile- so prinesli na trg še več tega gozdne ga sadežh, ki se prodaja za sedaj po Takoj pozvani reševalni oddelek je. P®* \Din 6 liter. i nesrečenk-o odprema v splošno bataic®- Lepo slavje Včeraj dopoldne so imeli mariborski mestni uslužbenci svoje veliko slavje na Pohorju: otvoritev in blagoslovitev Pohorskega doma. Obenem pa se je tam vršila tudi glavna letna skupščina Zveze občinskih uslužbencev in upokojencev Dravske banovine. Že v soboto zvečer so dospeli delegati iz juga, mariborski tovariši so jim priredili lep sprejem. Magistratni svetnik g. Rodošek jim je izrekel prisrčno dobrodošlico, imenom gostov pa toplo zahvalo predsednik Zveze g. dr. Mole iz Ljubljane. Med sviranjem godbe so vstopili gostje in nekateri domačini v mestne avtobuse, ki so jih zapeljali do ^eke, odkoder so se še ta večer popeli na Pohorje. Tam se je v novem domu vršila seja Zveznega odbora, kateri je sledil prijeten družabni večer ob godbi Omladine, petju kvarteta Glasbene Matice iz Ljubljane, pokanju možnarjev in krasni bengalični razsvetljavi. Včeraj ob 8. je bila skupščina Zveze pod vodstvom predsednika dr. Moleta. Razprava se je sukala krog razmer in položaja občinskih uslužbencev v Dravski banovini, govorilo se je o akcijah, ki st bile pokrenjene v svrho izboljšanja položaja v materijalnem in socijal-tiem pogledu, stavljeni in sprejeti so bili razni predlogi, sklenjena je bila tudi resolucija za širšo avtonomijo mest in glei-- zakona, s katerim se naj uredi položaj občinskih uslužbencev. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor z g. dr. Moletom kot p: jdsednikom. Sledila je maša, ki jo je služil predsednik Aljaževega kluba g. prof. dr. Jehart, ki je opravil tudi obrede blagoslovitve novega doma. Med mašo sta pela moški zbor obč. uslužbencev iz Maribora ter kvartet Glasbene Matice iz na Pohoriu Ljubljane. Dom je otvoril imenom zadruge »Počitniški dom« njen podpredsednik g. Brandner, ki je toplo pozdravil zastopnike oblastev, g. podbana dr. Pirkmajerja, zastopnika sreskega načel-a za srez Maribor desni breg g. dr. Vrečarja, predstojnika mestne policije g. svetnika Puša, zastopnika ljubljanskega župana g. dr. Rusa, zastopnika celjskega župana g. svetnika Šubica, zastopnika ptujskega župana g. Burgerja, podžupana mariborskega g. dr. Lipolda, predsednika Zveze obč. uslužbencev Jugoslavije g. Govekarja, predsednika banovinske Zveze g. dr. Moleta, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Žihra, zastopnika mariborske podružnice SPD dr. Žnuderla, zastopnika Ribniške koče g. inž. Šlajmerja, zastopnika mariborske Glasbene Matice, osrednjega odbora SPD in mariborskega Aerokluba g. ravn. dr. Tominška, zastopnika Jugosl. Matice Doležala itd. Zadrugi so čestitali nato v lepih nagovorih vsi gori imenovani, nadalje pa tudi še g. ravnatelj Pogačnik, zastopnik novinarjev g. Kas-per, zastopnik Nar. Odbrane, g. župan Lesjak iz Ruš, g. Fr. Majer za Zimskošportni podsavez in drugi. Na sledečem banketu so spregovorili gg. podban dr. Pirkmajer, podžupan dr. Lipold in mag. svetnik Rodošek. Predsedniku zadruge g. nadsvetniku inž. Černeju ter njegovim glavnim sotrudni-kom gg. Vončini in Bezlaju je bilo izrečeno toplo priznanje. Kralju in bila poslana udanostna brzojavka, pozdravne brzoiavke pa predsedniku vlade generalu Zivkoviču, banu dr. Marušiču in županu dr. Juvanu. Ves dan je vladalo na Pohodu nelepše razpoloženje. Pančevo: Slavija (Osijek):Pančevački S. K. 5:3. Ostale nogometne tekme. Praga: Češkoslovaška :Švica 7:3 (1:3) Dunaj: Rapid:Sturm (Gradec) 7:1 (2:1). Pariz: Urania (Ženeva) :Vienna (Dunaj) 2:1 (1:0). Štafetni tek za Shellov pokal. Včeraj dopoldne se je vršil na progi Koroščeva ul.—Maistrova—Kolodvorska —Aleksandrova cesta—Trg svobode štafetni tek za Shellov pokal. Udeležili so se le 3 klubi in sicer SK Železničar, SK Rapid in SSK Maraton. Proga je bila dolga približno 1870 m. Rezultati so bili naslednji: 1. SK Rapid (Muhleisen, Gut-majer, Monderer, Kurt, Ogriseg, Jeglič, Mesareč) v času 4:23. 2. SK Železničar (Stropnik, Venuti, Zupan, Rak I, Stra-halm, Rak II., Wagner) v času 4.26. 3. SSK Maraton (Greif, Berce, Skušek, Ferenčak, Smerdelj, Lešnik, Vidic) v času 4:40. Zvezdna kolesarska dirka v Celju. Včeraj se je vršila s ciljem v Celju X. j'’ ijna zvezdna kolesarska dirka. Rezultati so bili: Triglavski pododbor (Proga Ljubljana—Celje, 74 km): 1. Abulnar (Ilirija) 2:18:43.6. Pododbor Celje (Proga Celje—Frankolovo—Celje, 26 km): 1. Zupanc 45:05; 2. Zupančič 49:20. Pododbor Maribor: (Proga Maribor—Celje, 62 km): 1. Lah (EdelweiB) 1:57:15; 2. L an (Perun) 1:57:15.2; 3. Faninger (Poštela) 1:57:16. Pododbor Ljubljana (Proga Ljubljana—Celje, 74 km): 1. Prodan (Primorje) 2:20:49 ; 2. Grabec (Primorje) 2:20:49.2. NAJVEČJE DOBITKE ZADENEJO SREČKE DRZ. RAZR. LOTERIJE, KUPLJENE V UPRAV' JUTRA IN VEiLRNIKA Damski lahkoatletski miting je v nedeljo dopoldne priredil SK Rapid. Udeležile so se članice prireditelja in SSK Maraton. Tekmovanja so potekla v najlepšem redu in so rezultati z ozirom na začetetf damske lahkoatletike nad vse povoljni. Mednarodne rokoborbe ISSK Maribora so v soboto končale sledeče: kot prvi par sta nastopila Bognar (Madžarska): Pecascu (Rumunija), napeta borba je ostala neodločena. Sledil je odločilen boj Poljaka Orzsovskega proti Franku (Saksonska); po precej razburljivem srečanju je nezasluženo zmagal tokrat surovo se boreči Poljak v 33. minuti. Kot zadnja sta nastopila van de Borg (Nizo* zemska) in Črna maska. Holandec je v 8. minuti podlegel širokopleči Črni maski. — Včeraj je bil izredno zanimiv program. Prvi par sta tvorila Čontas (Sed-mograška):Črna maska; Čontas je v premočni borbi v 14. minuti zasluženo zmagal. Zvest svoji obljubi se je po pe-razu »Črna maska« razkrinkal in predstavil številnemu občinstvu kot atlet Krajčevlč iz Vel. Bečkereka; boril pa se bo še nadalje v konkurenci. Navdušeno pozdravljen je nato nastopil zamorski šampijon Tom Sayer:Pecascu (Rumunija). Izredno okretni zamorec je zasluženo premagal defenzivno se borečega Rumuna v 21. minuti. Zmagovalec je bil nagrajen s frenetičnim aplavzom. Borbe se bližajo zaključku. Danes je program sledeč: 1. Tom Sayer (Juž. Afrika):KrajčevIč (Jugoslavija); 2. Belič (Bolgarija) :Pecascu (Run.unija), od-'očilna borba; 3. Čontas (Sedmograška): Frank (Saksonska), odločilna borba. Pričetek rokoborb ob 20.30. uri na verandi pivovarne »Union«. Mariborski zimskošportni podsavez, službeno. Seja upravnega odbora v četrtek 18. ;:unija pri Orlu. — Taimk. 't ~T*r.irT-r:r*. . .-jx- v.'.«.—-- L ^ Sokolstvo 5okolsko črušuto mariborHL je včeraj popoldne priredilo svojo prvo javno telovadbo na dvorišču Krčevinske šole, ki je bilo ukusno opremljeno. Nastopile so vse telovadne kategorije, ki so v podrobnem izvajanju pač pokazale, da je društvo šele pred kratkim bilo ustanovljeno in pričelo z delom, da pa je v vseh mnogo dobre volje in v delu pravilna smer. Prednjaški zbor je lahko enkrat popolnoma zadovoljen s tem, kar so nudili telovadci in telovadke, od najmanjših do največjih. Tudi občinstvo, ki se ga je vkljub mnogoštevilnim drugim prireditvam udeležilo izredno lepo število, je dalo duška svoji zadovoljnosti s ponovnim burnim odobravanjem. Na prireditev je prišlo korporativno tudi 200 vojakov 45. pešpolka, ki so z očitnim dopadenjem sledili telovadnim točkam. Bratsko društve Maribor I pa je poslalo na pomoč eno vrsto na bradlji. Spored, ki je vseboval tudi nekoliko idejno-prosvetnih točk, je otvoril z globoko zamišljenim pozdravom in zaključil s toplo zahvalo brat podstarosta prof. Struna. Sokolski mladinski zbr pod vodstvom br. Bratuža in pevski zbor »Lune« pa sta podala nekaj pevskih točk. Lepa prireditev je pokazala, da se drami tudi najožja mariborska okolica. Izbirne tekme Sokola Mr.. 11:. matica. Ker zastopata na župnik tekmah dne 28. t. m. društva le po dva tekmovalca iz vsakega oddelka, je priredilo matično društvo v soboto in nedeljo društvene izbirne tekme, ki so pokazale jako dobre rezultate. Tekmovalo je skupno 62 tekmovalcev iz vseh oddelkov, kar je z ozirom na težkočo tekme zelo častno število. Člani so tekmovali s prostimi vajami, na dveh orodjih in v 6 panogat lahke atletike, ki so zahtevale od telovadcev največ, saj so se rezultati merili po mednarodnih lahkoatletskih pravilih. Članice in naraščaj je tekmoval s prostimi vajami, na dveh orodjih in v 4 panogah lahke atletike. Rezultati so sle deči: Člani višjega oddelka: 1. Arnuš Otmar, 2. Gala Gojmir, 3. Venuti Vlado: člani srednjega oddelka: 1. Urbanek Julij, 2. Polič Zoran, 3. Senkovič Fedor; člani nižjega oddelka: 1. Antosijevlč Ante, 2. Crnobori Ljudevit. Članice višjega oddelka: 1. Gregore-tič Dora, 2. Smerdu Ljubica; nižjega oddelka: 1. Hinterlehner Marijana, 2, Gregoretič Stana. Moški naraščaj, višji oddelek: 1. Ga-!a Marijan, 2. Živkovič Jurij; nižji oddelek: 1. Godina Albin, 2. Selinšek Mi-livoj. Ženski naraščaj, višji oddelek: 1. Sket Milenka, 2. Lukman Danica; nižji odde-Ic 1. Grilec Anka, 2. Kovačič A. Sv. Lenart v Slov. gor. V četrtek, dne 11. t. m. so se vršile pri nas tekme naraščaja in dece. Ves popoldan je bilo na našem telovadišču prav živahno. Tekmam je prisostvovalo mnogo staršev. Doseženi rezultati so prav povoljni. — V nedeljo, dne 21. t m. se vrši pri nas 1. zlet slovenjegori-škega okrožja. Bo to prva revija vseh naših obmejnih sokolskih čet, ko bodo polagaie pred široko javnostjo račun o svojem telovadnem delu. Matično društvo priredi po telovadnem nastopu zabavo v Sokolskem domu. Zdravo! Nova velika radio-posta]a v Rusiji. V začetku prejšnjega meseca je bila mreži sovjetskih radio-stanic priključena nova velika stanlca Noginsk Pervij. Ta stanica se sliši mnogo bolje nego radie Staniče Kominterna. Nova noginska po-staia je poslednja pridobitev radio-tehni-ke. Šolarji v sovjetski Rušili izgube počitnice. Ljudski komisarijat za narodno oro-sveto je sklenil ukiniti vse šolske počitnice, ker se je izkazalo, da se deea popolnoma izneveri komunističnim načelom med počitnicami. To je pripisovati uplivu staršev, ki hočejo popraviti to, kar zagreše med šolskim letom nad nedolžno in nepoučeno deco boljševiški učitelji s svojimi komunističnimi in protiverskimi predavani! Nogometni turnir ielezni- iarskih V soboto in včeraj se je vršil na igrišču ISSK Maribora nogometni turnir vseh žel. klubov v naši državi. Tekmovalo je 9 klubov in sicer iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Osijeka, Subotice, Vel. Bečkereka, Beograda in Niša. Posebno lepega nogometa tekme niso nudile. Vsa moštva pa so pokazala. da so dobro vigrana in imajo mnogo volje in borbenosti. Predvsem je treba omeniti ŽAK Subotica in SK Železničar Maribor. Zagrebčani pa so pokazali, da znajo biti odločni in umejo predvesti brzo in koristno igro. Precej razočaral je Hermes iz Ljubljane. V soboto so se odigrale naslednje tekme; SK Železničar, Vel. Bečkerek:SK Železničar, Osijek 2:2 (2:0). Rezultat odgovarja poteku igre. Obe moštvi ste predvajali visoko igro. Sodi! je g. Jančič. SK Železničar, Niš:ŽSK Hermes, Ljubljana 4:2 (1:1). V tej tekmi je odločila igra skupnosti Niša, ki je osobito v drugem polčasu znal poiskati slaba mesta nasprotnika in iih izkoristiti. Sodil je g. Nemec. SK Železničar, Maribor :SK Železničar, Sarajevo 7:2 (2:1). Sarajevo je ugajalo samo v prvi polovici, ko je nudilo Mariboru skoro enakovredno igro. Pri domačinih je v prvi polovici dbramba igrala vidnejšo vlogo, v drugi pa napad. Zmaga Maribora je bila popolnoma zaslužena, bila pa bi lahko še večja. Sodil je g. Bergant. ŽAK Subotica :SK Železničar, Zagreb 4:1 (1:0). ŽAK Subotica je bil absolutno močnejši nasprotnik. Predvajal je vzorno igro kratkih pasov. Zagrebčani so se sicer potrudili, vendar pa močnemu nasprotniku niso bili kos. Sodil je g. Vesnaver. Drugi dan turnirja je končal sledeče: SK Železničar Vel. Bečkerek:SK Železničar Sarajevo 3:2 (1:1). Tudi včeraj Sarajevčani niso pokazali ničesar. Igrali so brez volje in ambicije. Vel. Bečkerek sicer tudi ni predvajal lepe igre, vendar pa zasluženo zmagal. Sodil je z- ZuDan iz Ljubljane. klubov SK Železničar, Osijek :SK Železničar Niš 5:3 (2:2). Tekma je bila odigrana v peklenskem tempu. Zmaga Osijeka je bila srečna. Neodločen rezultat bi odgovarjal poteku igre. Sodil je g. Bergant. SK Železničar Zagreb :SK Železničar Beograd 3:1 (2:0). Zagrebčani so v tej tekmi opravičili dobre sodbe. V moštvu je bila zopet najaktivnejša napadalna vrsta, ki ima dobro vigrane tehničarje. Beogradčani so igrali zelo povprečno. Razen dobre igre ol mbe nismo ničesar videli. Sodil je g. Ermenc. ŽAK Subotica :SK Železničar, Maribor 5:2 (2:0). Zadnja tekma v turnirju je bila najin-teresantnejša. ŽAK je predvedel hitro in odločno igro, forsiral krili in neštetokrat vsled tega načina igre presenetil nasprotnika. Odličen start njenih igralcev ji je omogočal, da je bil — z izjemo 20 minut v drugem polčasu — vedno gospodar na igrišču. Mariborska obramba v tem delu igre ni bila na mestu. Napad domačinov se pri izbornih branilcih ŽAKa ni mogel razviti in je tako vsaka njegova akcija že ob početku bila obrezuspešena. Razen tega pa je napadalna vrsta v prvi polovici površno igrala. V drugi polovici pa so domačini nekoliko pregrupirali moštvo. Prevzeli so inicijativo v svoje roke. ŽAK je v tej fazi igre popustil, vendar pa je dosegel iz prodorov Še dva gola. Sodil je g. dr. Planinšek. Njegova zasluga je, da se je tekma odigrala v mejah dostojnosti. Po tekmi sta bila razdeljena zmagovalcem spominska pokala, in sicer je enega prejel SK Železničar iz Osijeka, drugega pa ŽAK iz Subotice. Nogometne tekme za državno prvenstvo. Ljubljana: Hašk:IIirija 8:1 (2:1)!! Zagreb: Concordia:Hajduk 2:1 (0:0). Beograd: Jugoslavija:Soko 3:2 (1:0). Subotica: Mačva (Šabac):Sand 1:0 (0:0). Novlsad: Vojvodina:Bačka 3:0 (0:0). Osljekj Gradjanski (Osijek):Obilič 3:0 (0:0), SHSbT% < Wfarl6ofl«tfvVt>E R N T K jurra Pustolousfca uožnja iz Francije u Rmeriko Na zelo romantičen način je skušal te 'dni nek mladenič pobegniti iz svojega rojstnega mesta Pariza v Ameriko. Nekega dne je zavladala velika skrb v hiši skromnega pariškega uradnika, ki stanuje s svojo ženo in deco v predmestju Sv. Martina. Zaman sta čakala zakonca Chianese, da se vrne domov njun sin Louis, mladenič, ki je končal komaj dvaj seto leto. Niti tisti večer, niti drugi dan se ni povrnil, kar je povzročilo veliko skrb in žalost njegovim roditeljem. Gospa Chianese, ki je dobro vedela, da se je njen sin mnogo bavil s čitanjem pu-stolovnih romanov in rad gledal enake filme, je bila v silnem strahu, vendar pa se je tolažila z mislijo, da se prej ali slej vrne. AH njeno upanje se ni izpolnilo. Louis Je Izginil, kakor, da ga je požrla zemlja In nihče ni mogel ubogim stari-šem povedati ničesar o njem. Oče in mati sta bila Že pripravljena na najhujše. Tretjega dne se je vrnil domov Louisov dedek, ki je v največje iznenadenje starišem sporočil, da je nesrečni sin odpotoval v Newyork. Kako je prišel starec na to misel, so rzvedell takoj od njega samega. Pripovedoval je sledeče: Onega popoldneva mu je prinesel nek uradnik internacijonalne transportne družbe račun za prevoz zaboja 174 kilogramov težkega, ki je bil odposlan v Newyork. Spočetka se mu je zdela stvar nerazumljiva, ker je dobro vedel, da v teh dneh ni odposlal preko oceana ni-kakega zaboja, najmanj pa težkega 174 kg. Toda prav kmalu je prišel stvari do dna, ko je spoznal pisavo svojega vnuka Louisa. S tem je bil rešen del zagonetke. Mladenič je večkrat pripovedoval svojim starišem, da bo prej ali slej odpotoval iz Francoske in skušal priti v Ameriko, kjer želi najti srečo. — Nikakor nočem ostati doma in ne bom miroval prej, dokler ne pridem preko Oceana — tako je govoril mladi Louis svojim roditeljem. Lahko, ali šele, ko odrasteš, mu je odgovarjala mati, ki jo je bolelo sinovo govorenje. Po pripovedovanju starega očeta je bilo jasno, da se je dal Louis prepeljati preko Oceana v zaboju, za katerega je moral dedek plačati račun. Oče je takoj obvestil policijo in tudi transatlantsko družbo, ki je potom radija o vsem informirala poveljništvo parnika »La Fayette«, na katerem se je nahajal zaboj. Že drugi dan je prispel na parobrodsko družbo v Pariz odgovor, v katerem javljajo, da se je zaboj našel in da je v njem res bil skrit Louis Chianese. Nadalje so poročali, da so našli mladeniča v precej neprijetnem položaju, da bi pa bil izdržal pot preko oceana, ker se je s hrano precej založil. Na zaboj pa je dal napisati: »Pozor, steklo!« Mislil je, da na ta način pri prevažanju ne bodo premetavali, temveč, da bodo vsaj malo oprezni, misleč, da je v zaboju steklo. Silno je bil iznenaden, ko so ga našli, a se je kmalu vživel v situacijo. Pripovedoval je poveljniku ladje, da se ni mogel iznebiti misli, da bi potoval v Ameriko. Če pa se družba smatra radi te njegove brezplačne vožnje oškodovano, je pripravljen vse poravnati, kakor hitro pride do denarja. Mladeniču bo želja izpolnjena v toliko, da bo videl Newyork. Kaj ga čaka tam, je drugo vprašanje. Najprej bo postavljen na razpolago ameriškim oblastim, ki bodo razpravljal? njegov slučaj, nato pa ga bodo poslali nazaj. S tem pa njegova pustolovščina še ne bo končana, ker se bo moral zagovarjati še pred francoskim sodiščem, ki ga bo tožilo vsled Škode, ki jo je napravil državni železnici radi brezplačne vožnje. Policija medtem išče onega, ki je zaboj odposlal, in če ga najde, bo prav tako poklican na odgovornost, ker je gotovo vedel, kaj je v njem. Bolgarija In sovjetska Rusija. Kot poročajo sofijski listi, so posredovali bolgarski gospodarski krogi pri vladi, da bi navezala s sovjetsko Rusijo V M a" i f o o i’ u, cir- *a.' VI, iv,?!" vsaj gospodarske odnošaje. Na to intervencijo je odgovorila vlada, da bo pod* pirala z vsemi silami vsako posredno trgovino s sovjetsko Rusijo. Na obnovi* tev odnošajev s sovjeti pa ni misliti iz zunanjepolitičnih razlogov. Bolgarija mora Čakati s to akcijo toliko časa, dokler ne urede svojih odnošajev s sovje* ti tudi sosedne države. Poslabšanje trgovinskih odnošalev med Jugoslavijo in Italijo. »Trgovinski glasnik« je objavil daljši članek o nazadovanju italijanskega uvoza v Jugoslavijo, ki ga je pripisovati predvsem revalorizaciji lire. Sličen pojav je mogoče opažati tudi pri italijanskem izvozu v ostale države, kjer stalno nazaduje. Italijanski gospodarski krogi pa iščejo za to nazadovanje njihovega izvoza druge krivce ter ga pripisujejo med drugim naglem« razvoju jugo-slovenske tekstilne industrije, povečanju trgovske mornarice In deloma tudi splošnemu protiitalijanskemu razpoloženju v Jugoslaviji. Pri tem pa pozabljajo Italijani, da zavirajo z vsemi sl'a-ml s svojimi zaščitnimi carinami uvoz jugoslovanskh poliedelskih proizvodov v Italijo. Italijani zahtevajo od sosedov temeljito spremembo njihove carinske In trgovinske politike v korist italijanskega izvoza, odklanjajo pa vsake protikon-cesije. h. Zeraceffl V senci jezuita KinriovlaiU mm» 132 »Bilo bi zaman,« Je dejala ena izmed vlačug, ki se j« sklanjala skozi okno in gledala dogodke z neustrase-nostjo Parižank, katerim so punti in poulični boji od nekdaj priljubljene igre. Kokarder ie planil k oknu. In res! Vsaka pomoč je bila zaman... Videl je cesto posejano z mrtveci in ranjenci; zenske so pobirale, kar je bilo še količkaj živega, izpostavljale se nevarnosti, da izkupiio same kako krogljo. Tam spodaj na koncu ulice je videl Lantneja, obkoljenega od ttražnlkov... Vse je bilo končano! Kokarder se je zgrudil na stol in bridko zajokal. »Kaj hočeš!« mu je dejal Fanfar, ki je bil že po navadi bolj filozofski, »danes je on na vrsti... jutri bova mldval...« Toda Kokarder ga ni poslušal. . Vrnil se Je bil k oknu gledat, kaj se godi. Minila je ura, minila sta dve. Videl je, kako se zbira ljudstvo po prestanem strahu po malem zopet okrog grmade. »Pojdiva ie midva gledat!« je rekel Fanfarju. »Morda izveva kaj novega.« . .______ Zamenjavši svojo Čelado s čepico, ki mu Jo je posodila ena izmed vlačug, je sledil Fanfar svojemu prijatelju; šla sta na ulico in se pomešala med gosto množico ljudi, ki jo obdajala grmado. Tako jima je bilo dano videti vse podrobnosti m naključja te strašne drame. »Idiva!« je dejal Fanfar preplašen. »Počakaj! ...« Bilo je ravno v hipu, ko je Lojola odgovoril sočutnemu vzkliku neke ženske, da je treba razsojati pepel usmrčenega tiskarja na vse vetrove. Menihi so se lotili dela z lopatami in zmetali kosti nesrečnega Doleta v zaboj, da jih odneso. »Pojdiva!« je dejal.Kokarder. »Kam?...« Kokarder Je pokazal prijatelju dva meniha, ki sta nesla žalostni zaboj. »Pojdiva za njima!« je dejal. »Cemu to?.,, je vprašal Fanfar osuplo. »AH niso slišal, da hočejo razmetati kosti nesrečnega na pustem kraju?« »Da. In kaj imava opraviti midva pri tem?« »Midva? Ali se ti ne zdi strašno? Res moraš Imeti srce Od brona. Ali se ti ne zdi grozno to preganjanje, ki ne prizanese niti kostem uboge žrtve? Mari ne praviš z mano vred, da ne zaslužita meniha, ki sta se ponudila za ta ostudni posel, pošteno kazen?« »Bogme,« je rekel Fanfar. »Na to nisem mislil, toda, če sodiš, da je potrebno..,« Obadva sta planila naglih korakov za menihoma, ki sta nesla zaboj z morišča. Med potjo, ko sta bila že dovolj oddaljena od kraja moritve, sta vrgla meniha kapuci z glav. Kokarder in Fanfar sta ju spoznala še tisti hip. »Brat Tibo!...« »In brat Luben!...« »Opravilo je ravno pravo za ta dva ' « je povzel Kokarder. »Ne opravljaj ju prehudo. Zapila sva njiju bogastvo.« Dvoje lepih štirisobnih stanovanj, opremljenih z vsem modernim konfor-\ tom, oddam v najem in sicer takoj, oziroma za avgust. Naslov pri upravi lista. 1699 Bobo la črkosllkanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago .Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo / Ambrožič, Orajska ulica 3 ca kavarno . »Astorla«. x Rabljene avto In moto gami plašče kupuje v vsaki količini mehanična de-"hvnlca 'Justin Gustinčič, Tattenbacho-^va ul. 1 ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna