Leto V. V Celji, dne 25. oktobra 1895. 1. Štev. 30. Izhaja 6., 15. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Koiopisi ae ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat'po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. Naročnina naj 80 pošilja: Upravništvu ..Domovine" v Celji. Sprememba pri namestništvu v Gradcu. Štajerska dežela dobi novega namestnika. Dosedanji namestnik baron Kiibeck je po petindvajsetletnem namestnikovanju šel v pokoj. Mesto namestnika je v avstrijskih kronovinah jako važno. Njegov delokrog je obširen in po njegovih poročilih se večkrat ravnajo tudi ministerstva, zato pa tudi za nas Slovence ni vse jedno, kakšen mož pride na tako mesto v Gradcu. Pred petindvajsetimi leti, ko je baron Kiibeck prišel iz Celovca, kjer je bil deželni predsednik, v Gradec, je bilo veliko veselje v nemških krogih. Na Koroškem je baron Kiibeck kazal veliko odločnost nasproti Slovencem in klerikalcem in jednako postopanje se je od njega tudi v Gradcu pričakovalo. Nemci se pač niso motili. Prvih deset let je baron Kiibeck vladal popolnoma po njih volji in Slovenci bi imeU i povedati marsikaj, kar smo prestali v tem času Godilo ae je acajer&kim Slovencem ravne tako, kot njih bratom na Koroškem, kjer še sedaj deželni pred-sedn'K m tajni svetnik Schmidt-Zabiercnv smatra zatiranje Slovencev, za svojo prvo nalogo. V tem žalostnem času je bil napredek štajerskih Slovencev le počasen in težaven, zboljšale so se še le nekoliko razmere, ko se je zrušila moč liberalne stranke in je vladno krmilo vzel v roke grof Taaffe. Kot pravi birokrat, ki nima nobene lastne trdne volje, temveč vedno le posluša, kaka sapa veje od zgoraj, je baron Kiibeck sedaj ponovil svoje postopanje. Reči pa ne moremo, da bi bil morda nam Slovencem kdo ve kako prijazen postal. Slovenci, ki smo že vajeni nam nasprotnih uradnikov, smo potrpežljive ovčice in smo zadovoljni, da nas le kdo ne tepe. Tako smo bili poslednjih petnajst let s štajerskim namestnikom še dosti zadovoljni. Včasih je celo pokazal, da ni ravno nasprotnik slovenskih teženj. Tako je podpiral Slovence nekoliko pri osnovi „ Južno-štajerske hranilnice", kar mu Nemci niso mogli odpustiti. Tega pa ni storil iz kdo ve, kake naklonjenosti do Slovencev. Spoznal je, da obstoječi denarni zavodi ne zadoščajo narodno-gospodarskim potrebam Dolenje Štajerske in da je treba novega ta-cega zavoda. Za narodnogospodarski razvoj svojih državljanov skrbeti pa je dolžnost vsake vlade, ker od blagostanja državljanov je zavisen razvoj države; Kiibeck je tukaj storil le svojo dolžnost, pa nič več in reči smemo, da bi bil to storil tudi kak drug na njegovem mes?tu. V narodnem oziru je poslednjih petnajst let bil povse neutralen in je pri tem se ravnal prav po vzgledu grofa Taaffeja, ki je tudi rad govoril o svoji naklonjenosti do vseh avstrijskih narodov, a je vendar gledal, da je za Slovence kolikor mogoče malo storil. Krivic baron Kiibeck nam ni več. delal, a storil pa-iudL-ai ničesar, da bi se odpravile stare krivice P-><5 ima Slovenec od njega precejšen kupček obljub, a meso niso postale. Starega nemškega ustavoverca baron Kiibeck V sebi nikdar m mogel zatajiti, to"~je povod tiste neodločnosti, kadar je bilo treba kaj storiti za nas, in tiste mehkosti proti Nemcem, če so Slovencem delali krivice. V nekem oziru je bil celo Kiibeck podoben Rinaldiniju v Trstu, če tudi ni tako odločno kazal simpatij za nemške težnje, kakor jih Rinaldini za italijanske. Pod Kubeckovo vlado je na Štajerskem prodrla in vzrasla nemško-narodna stranka, katera glede avstrijskega patrijotizma ni nič boljša od italijanske iredente. Kakor se Rinaldini ne upa, ali pa ne more stopiti iredenti na glavo, ravno tako je tudi baron Kiibeck mirno gledal razne prusofilske demostracije v Gradcu. Kiibeck je celo mirno gledal, ko so se tudi uradniki vdeleže-vali proslavljanju Bismarcka in podobnih činov, ki se ne strinjajo z avstrijskim patrijotizmom. V Gradcu se je marsikaj hujega prigodilo, kakor so bili dogodki, ki so dali povod izjemnemu stanju v Pragi. Namestnik ne ravno, da ni ničesar storil v tem oziru, temveč še opravičeval je na Dunaju nemške nacijonalce, kakor Rinaldini opravičuje in zakriva s svojim plaščem iredentarje. Mi ne dvomimo, da bi Kiibeck ne bil dober avstrijski domoljub, ali nemško njegovo srce mu le ni dopuščalo, da bi pokazal potrebno energijo proti počenjanju nemško narodne stranke. V narodnem oziru Slovenci za baronom Kiibe-ckom nimamo povoda žalovati. Priznati pa moramo, da je mnogo storil za dežele v gospodarskem oziru. Skrbel je vedno za gmotno blagostanje stajerske dežele in izposloval zanjo mar-sikako dobroto. V tem oziru ni delal nobene razlike mej nemškim in slovenskim delom dežele. V tem oziru ohranimo ga Slovenci v hvaležnem spominu, kakor ga spoštujemu kot človeka, kajti bil-je jako uljud^n, prijazen -ia~tudi debrotljiv. Brez prpmožepjs, je hj; jfljftU nar^satnikovonje in brez premoženja ost namestniško hišo. Novi namestnik marki -.Riui«pwh6m tudi ni neznana osebarBirje deželni predsednik v Šleziji, minister trgovine in vnanjm «tvarij, poprej je jedenkrat služboval tudi v Bosni, ito.rr^e si0_ vanskih dežel so mu tudi znane in govori slovanskih jezikov, mej drugim nekoliko tudi slovenski, kakor je pokazal pri otvorjenju dolenjske železnice. Če tudi je že ministroval, vendar bi težko bilo povedati, katerega političnega mišljenja da je. Najbližje bode še nemško-liberalni stranki, a vendar ni ž njo toliko zvezan, kot je bil baron Kiibeck, temveč ima popolnoma proste roke. Kot minister notranjih stvarij je Slovencem se kazal semtertje naklonjenega, tako je dovolil korak slovenskim občinam, da smejo slovenski dopisovati uradom tudi v prenesenem delokrogu. Ta njegova odločba je bila velikega pomena pri sedanjih koroških razmerah. LISTEK. Iz naše vasi. I. Nočni čuvaj. (Slika. Spisal Aleksander Orlov.) (Dalje.) „Tako pravim", nadaljuje oblastno Smuk, kateremu je rasel pogum. „In kar jaz rečem, to je suho zlato! Vsaka beseda je zlato. . . Odpri torej ušesa svojega grešnega telesa, dragi mi Nace, — pišeš se pa za Suhovja, — odpri torej ušesa in usta in pazljivo in z zbranim duhom in srcem srkaj vase zlate besede mojega uma in mojega dobro premišljenega govora. . ." Odkašlja se. Suhov pa leži povsem mirno. „Veš, Nace, ko bi ti imel vsaj toliko pameti kakor je ima tvoja kozika, sicer lepa žival, prav lepa žival, le malko suha, — ukrenil bi drugo. . . Vprašam, te, čemu se toliko mučiš? Po noči ko'ovratiš po vasi, in sicer radi borih par grošev, brez katerih tudi ne bi gladu pogi- nil. Ako prideš zjutraj vspehan in zaspan v svoj brlog, tedaj se pa oglasi oni povsem nepotrebni del grešnih naših teles, kateremu pravimo želodec. In hočeš, nočeš, moraš ga potolažiti. In kdo ti skuha kaj toplega, par žlic juhice ali skledico močnika? Glej, sam si moraš to skuhati, mesto da bi legel v postelj. — A potem se pa vender spočiješ, kaj? Hudira se spočiješ! Potem preganjaš to Meketačo po teh suhih rebrih in lazih. In tako se ubijaš noč in dan. — Glej, Nace, če bi pa imel kogar, ki bi ti rekel zjutraj, ko prideš domov. „Nacek, sedi za mizo, prinesem ti takoj prižganke ali pa rahlih malincev", ali bi ne bilo to lepo, prijetno in dobro ? H6 ? Uprašam te, ali bi ne bilo boljše, ko bi legel ti potem malce v postelj, za koziko pa bi skrbela kaka druga krščena duša, he? Vprašam te? . . ." „No, in, — in?" „ Kratko pamet imaš, Nace. A nič ne de. Pa ti jaz povem, česar ti je treba. — Žene potrebuješ! Ženi se!" Smuk utihne, namrgodi svoj suhi obraz ter za trenotek poškili po strani na Suhova. A ta se postavi z mladeniško gibčnostjo po konci ter pravi jezno s tankim svojim glasom: »Janez, Bog ti odpusti greh, ker me zapeljuješ v skušnjavo in zlo. Sedaj pa hodi! Z Bogom! Kar idi, kar!" Tedaj pa dvigne tudi Janezek svoje kosti in grbavo svojo kožo. Mesa namreč ni imel nič. In vstajal je prav počasi, ker se mu ni mudilo, kakor je trdil. In z očmi, s tistimi malimi sivimi očmi je mežikal ter škilil po strani. In prav lisičje se je posmehljal in usta je razbleknil od desnega ušesa do levega. In počasi je govoril, prav počasi, da bi ga suhov bolje umel: „1, pa grem, saj grem! ... A jedno ti pravim, ker sem tvoj prijatelj in ti hočem storiti dobro, jedno te torej prosim: „Ženi se ženi!" Potem pa je počasi krevsal po griči proti vasi. Počasi je hodil, ker se mu ni mudilo, in zibal se na desno in levo. Nazaj pa niti pogledal ni. . . * * * Sneg, debel sneg je zapal tisto zimo. Drevje po gozdih je pokalo in stokalo, tako je bilo mrzlo. In ptiči so kar cepali na debelo belo, zmrzlo sneženo odejo, ki je prepregala zemljo. Tako je pritiskala zima. In ljudem se je godila slaba za drva, a še slabša za denar in živež, Ravnal se bode Bacquehem najbrž strogo po ukazih, ki jih bode dobival iz Dunaja. Sicer bode pa vesten in točen uradnik. Slovenci od novega namestnika tudi ne zahtevamo nobenih koncesij, temveč, da samo izvrši, kar je nam zagotovljeno v postavi in drugih zakonih. Če bo to storil, pa bodemo ž njim popolnoma zadovoljni. Hvalijo ga, da je odločen, mi mu želimo, da bi to svojo odločnost tudi prav porabil in ž njo pripomogel nam Slovencem do svojih pravic v političnih uradih. Nadejamo se, da Bacquehem ne bode pustil nemškomislečim okrajnim glavarjem, da bi postopali, kakor bi hoteli, kakor so pod Kubeckom. Če tudi morda ne bode toliko obljubil, kot Kiibeck, pa bode nekoliko več storil, bodemo z veseljem pozdravili njegovo odločno roko. Odločne roke bode pa vsekako novemu namestniku treba, da bode pomedel Avgijev hlev prusofilstva na Štajerskem in pravemu avstrijskemu duhu pridobil veljavo. V tem mu mi želimo najboljši uspeh. Slovenska mlačnost in nemška odločnost v Laškem trgu. V nedeljo dne 6. vinotoka 1.1. se je v lepem Laškem trgu vršila 251etnica obstanka ondot-nega prostovoljnega gasilnega društva. Gasilno društvo je gotovo tako človeškoljubno društvo, kateremu lahko ob slavnostnih priložnostih izraža simpatije vsakdo bodisi mlačen ali odločen Slovenec in pošten Nemec, bodisi nepošten in strasten nemškutar; kajti baš ono brani v nevarnih trenotkih požara njegov nepremakljivi in premakljivi imetek. Tako je bilo omenjenega dne tudi v Laškem trgu. Vsaka hiša se je oblekla v svatovsko oblačilo, razobesivši po dve, tri, štiri, pet in še več zastav raz svojega visocega pročelja ali raz nizke četudi slamnate strehe. V tem slavnostnem dnevu se mi je zdelo, da kipi v znamenju teh zastav iz sleherne hiše k Bogu in na čast sv. Florijanu zahvalna molitev za varstvo pred ognjem v minulem četrtletju in ob jednem vroča prošnja za prihodnost: »Zanosi nam, zanesi Bog Otmi nas ognja in~nadlog!" Vse te n>«v>gobrojne zastave so plapolale tudi v znamenje simpatij, priznanja in hvaležnosti za delovanje gasilnega društva minulega četrtstoletja, kakor tudi v pozdrav vseh gasilnih društev iz Celja, Trbovelj, Hrastnika, Sevnice, Brežic, Vojnika, Planine itd., ki so kot gostje počastili društveno slavnost. To konštatujemo z radostjo in srčno željo, da bi rešilno delovanje gasilnega društva v Laškem trgu spremljal vedno blagoslov božji povsod in pri vsakej hiši bodi si slovenskega, nemškega ali nemškutarskega posestnika, kjer se prikažejo pogubonosni rudeči jeziki ognjenega petelina. A ne samo hvaležnost naša do gasilnih društev, temveč še neka druga okolnost nam potiska pero v roke, da premotrimo razmerje društva k narodu in da si ogledamo vedenje prebi- Dosti se je toževalo in javkalo tisto zimo o slabih časih. Take zime niso pomnili niti stari ljudje. V tako zlih in slabih časih pa se vpreže malo ljudi v sladki jarem svetega zakona. Tako se je kazala tudi tisto leto prav slaba. Omožila in oženila sta se tisto leto samo Komarov Miholč in Brentačova Marušica. Potem pa Balažkov Gregor in Žičkarova Katrica. A ta dva sta se res morala vzeti, bila je že skrajna sila. No je že tako na tem sveti. . . Tisti čas pa je vznemirila nenavadna govorica našo vas. Kar v gručah so postajale naše ženice ter se menile, da se ženi Suhovjev Nace, naš nočni čuvaj, in da jemlje baje Zaplotnikovo Jero, ono, ki baranta z jajci in pišeti. »Uh, te starine, te starine, pa se jemljejo", tožile in tarnale so ženice. »Bog je zapustil svet in nesreče in nadloge nas stiskajo, ker je vse grešno, vse nečimerno in preposvetno. . . Blizu groba že sta, pa se še nista spametovala. Oj, ti starini, ti starini. . ." Tudi cvetoča dekleta naša so postajala po dve ali tri za kakim oglom ter si šepetala, da jemlje nočni čuvaj Zaplotnikovo Jero, ono, ki valstva ob takih priložnostih lz narodnogospodarskega ozira. Tu nastane nakrat vprašanje: »Čegavo je gasilno društvo v Laškem trgu, ali je ono nemška ali slovenska posest?" Odgovor se glasi: Ono je posest slovenskega naroda in sicer za to: 1. ker se rekrutuje iz samih gasilcev slovenske krvi', 2. ker je namenjeno v prvej vrsti prebivalstvu Laškega trga, ki je izvzemši tri rodovine, skozi in skozi slovenske krvi, a v drugej vrsti okolici tržkej, ki je brez izjeme slovenska. Tega dokaza ni moči z nobenim proti-dokazom niti oslabiti a še manje uničiti. Domnevanje, da je večina prebivalstva Laškega trga in nekoliko členov gasilnega društva nemškega mišljenja, je jalovo in ničevo; kajti to nemško ali bolje rečeno nemškutarsko mišljenje, ki se v Laškem trgu kaže pri volitvah, slavnostih itd., je le umetno in je podobno vodnej peni, katera se razprši v nič, ako pihneš v njo z močno sapo. Par odločnih nemških oziroma nemškutarskih rodbin je znalo doslej s svojim vplivom vezati javno mnenje na korist nemštvu. Ves svet ve predobro, da je doljneštajersko nemštvo slovenska kost in meso v nemškej obleki. Sleci to obleko in videl bodeš slovenskega Adama in Evo, to se pravi dolnještajerski Nemci in nemškutarji so sinovi in hčere slovenske krvi, a vsa njihova vzgoja v šolah, trgovini, službah itd. je bila taka, da se jim sedaj ne zdi nič narodnega, nič smešnega, za slovenski narod nič sramotnega, ako se zarijejo v nemško mišljenje ter slede slepo sladkim besedam naših odločnih nasprotnikov. Takšne so tudi razmere v Laškem trgu. Premoženje se nahaja tu tako rekoč v slovenskih rokah, le jeden premožnejši tržan se šteje med Nemce, kateremu pomaga nositi nemško zastavo še kakih pet neimovitih pristašev in temu krdelcu sledi slepo ves trg, kajti manjka tu one odločne narodne sape, katera bi razpršila vodeno peno nemškega napuha. To krdelce mož je v svojej nežnej skrbi tudi prigodom 251etnice gasilnega društva zavilo ves trg in vso slavnost v mrežo nemške posesti. Iz njihovih stanovanj so plapolale preširne frankfurtarice, češ, gasilno društvo je nemška posest in naš trg je nemška trdnjava. Mi bi *K> feranilt nobonomu pogfeoHomuNcmgTT" razobešati frankfurtaric, ako bi v tem preširnem znamenju ne delovala proti nam vsa sovražna drušva, kakor: Nemški šulferajn, Siidmarka, nemški turnarji in fortšritsverajn, ki so namerili proti slovenskemu narodu najostrejšo ost svojega sovraštva. Ker pomenjajo te sovražne zastave na slovenskem Štajerju boj na življenje in smrt, katerega nam nasprotniki vsiljujejo, zato smo dne 6. vinotoka po njih spoznali po osebi in številu svoje zagrizene sovražnike. Take frankfurtarice so kot znamenje sovražnega boja proti nam vihrale iz sledečih hiš in stanovanj: 1. iz hiše Drolčeve, 2. iz hiše Bastove, 3. iz hiše Withalmove, 4. iz šulferajnske šole. 5. iz stanovanja zdravnika dr. Švaba, 6. iz stanovanja c. kr. notarja Mravlaka in iz stanovanja c. kr. davč. nega kontrolorja Graha. ima brkice pod suhim nosom in bradavico na koncu nosa, veliko kakor lešnik! Oh, to vam je bilo govoričenja, smeha in zabavljanja! A vzela sta se vender, vsemu svetu vkljub! A to je bilo zlo, da sta se vzela. To je bila huda nesreča za ubogega Načeta. Slabe ure je preživel pri svoji Jerici. Često, ko je Jera sedela na vežnem pragu ter oblastno vlekla dim iz svojega priljubljenega vivčeka in puhala goste kolobare iz škrbljavih ust, ali pa je srkala iz umazanega in začrnelega piskra svojo »kofetko", Nace pa je kričal in skakal po lažeh in rebrih za kožico Meketačo, ki je na stare dni tudi postala že hudomušna in nagajiva, — često je torej v takih trenutkih mislil Suhov, kako je bilo pač nekdaj prijetno, ko še ni imel žene. A sedaj jo je imel in moral nositi to pokoro. Peklo ga je tudi norčevanje ljudi. Smijali so se mu vsi, najbolj pa Smuk. Čestokrat, ko se je ta zibal pijan iz krčme Kosarjeve Mine, zabavljal je, seveda le iz primerne daljave, ker se je silno bal Nacetove sulice. »Oženil si se", kričal je v takih trenutkih s hripavim glasom, »Nace, oženil si se? Oj, ti Čuj slovenski narod! Vsi ti možje se tudi v resnici bojujejo v prvej bojnej vrsti kot členi nemškega iulferajna, nemškega fortšritsferajna, Siidmarke itd., zoper tvoje svetinje, zoper tvoj jezik in sploh zoper vse tvoje pravice, ki so ti v državnih postavah zagotovljene. V ta dan si videl iz njihovih stanovanj viseti fotografije njihovega sovražnega delovanja zoper te, to so možje, ki so po večini tvojega rodu, a bi te vendar radi v svojih Iškarjotovih namenih proglasili za brezpravnega tlačana pod nemškim gos-podstvom. Toda dovolj bodi teh jeremijad! Vrnimo se k svojim, spoznavajmo samega sebe! V Laškem trgu je slovenski narod zastopan s precej močno inteligenco v vseh stanovih. Slovenska inteligenca sodeluje v gmotnem oziru kot prvi faktor pri foršuskasi (posojilnice še tukaj ni), ona prekosi v društvenem oziru svoje nasprotnike, a vendar ni bilo dne 6. vinotoka, čujte in strmite, skoro nobene slovenske zastave videti med svatovskim oblačilom trga. S to svojo mlačnostjo in brezbrižnostjo si je slovenska stranka zadale sama sebi moralično zaušnico. Ne samo, da se je mnogo ljudstva iz okraja kar trlo, ki je med pisano množino zelenobelih in črnožoltih zastav iskalo radovednih očij tudi mile barve svoje trobojnice, temveč bilo je tu tudi mnogo gasilcev iz dolnještajerskih mest in trgov, katerim bi bilo treba s slovenskimi tro-bojnicami pokazati, da Laški trg ni nemška trdnjava. To velja osobito za Celjane, katerih je bilo mnogo; kajti oni v takih priložnostih radi merijo svojo moč z nami. Zadnji čas se je dozdevalo celjskim Posilinemcem, da je v Laškem trgu slovenski živelj dobro zastopan, da, strah jih je že bilo, da jim ta važna postojanka preide kmalu v slovenske roke, a dne 6. vinotoka so, hodeč po okrašenih ulicah Laškega trga, radostno drhtečim srcem spoznali, da še slovenski živelj, ta njihov neprestani strah, ni zmožen nastopiti v javnost s tisto odločnostjo, kakor oni in da Slovenci Laškega trga ne smatrajo gasilnega društva za svojo posest, da g?, pripuščajo njim tudi v prihodnje. Nemški napuh je v ta dan povabil v Laški trg tudi neke „burše", bo-disi, da so bih to zloglasni turnarji, ali hudobna Siidmarka, bodisi kaj jednakega, določitev imenaa je pač postranska stvar, a faktum je, da so ti »burši" hodili z društvenimi trakovi v zboru po dva in dva po ulicah in trgih, kjer so, zapazivši katero frankfurtarico, »zaguthajlali" s tevtonskim krikom. Tudi v ljudskej govorici ni ta mlačnostt ostala brez škodljivega upliva. Privrženci nemške stranke so v svojej znanej izobraženosti ro-gajoč dejali: »Die Bindišen hobn sich nicht gtraut ihre fohnen ausisteken!" Neka gospodična v Ba-stovej gostilni je nagovorila zunaj stoječo kmetico, ki je uprav pogledala kvišku na Bastovo frankfurtarco! »Mat! kaj ne, da je nemška fana lejpša od slovenske, le poglejte jo, kako je lepo črno rumena in žolta!" »Hm, kje pa je kaka slovenska?" vpraša užaljena kmetica, hoteča med množico pisanih zastav najti našo milo rudeče preklicano! In sedaj te tepe tvoja Jerica, Oh, ti strešnica ti! Ti ubožec! Pa bi jo enkrat vender malo prerahljal in prečevljal. . . No, sicer pa je prav tako, prav, pravim. Glej ga spaka, kaj pa nori na stare dni ker se vpreže v medeni jarem svetega zakona. . . Hihi, za tebe je baje ta jarem zelo kisel. Glej, Nace, lepa stvar je sveti zakon, na mojo vero, prav lepa stvar, a ne za vsakega! In za naju gotovo ni. . . Oj, ti grešna duša, na stare dni se ženi! In pri vsem tem še vzame tako preslico suho, jezično, tako kljuko brezzobo. . . In tepe te, tepe te! Oj, Bog nam pomagaj, Bog nam pomagaj ter nam pošlji svojega duha, da nam razsvetli naš um!" Nace pa tedaj ni potegnil za Smukom, niti ni zavihtel svoje sulice. Le vzdihoval je v bridkosti svojega srca in v revi svoji: »Bog ti odpusti, Janez, ta greh. Ti si me potisnil v zakon. Ti si mi prvi obudil nesrečno misel na že-nitev. Oj, oj. . ." Tedaj pa se je Nacetu nekaj zasvetilo v očeh. In ne bom trdil niti ne morem trditi, da niso bile to solze. — — — — — — — (Dalje prihodnjič.) modro belo barvo, da bi povedala svojo sodbo. „Zaston| jo iščete, pri nas v Marktiifru imamo same nemške, če hočete slovenske videti, morate iti v Š\ Jedert, tam jih najdete po kozolcih in mlajih!" se ji odreže modra deklina. Takih ali jednakih več ali manj smešnih prizorov se je dogajalo xa vsakim oglom. Miačnost slovenska! Ti si torej zakrivila, da se je v ta slovesni dan Laški trg predstavil vsem sosednjim trgom, mestom in sploh svojej okolici ne samo v nemškem oblačilu, temveč celč v onih znamenjih, ki ponienjajo za nas boj na življenje in smrt. Ta miačnost je vlila v prsi nemškutarskih bojevnikov v Olju, nov pogum, da jim še od vseh onih trdnjav iz okolice, ki so v zadnjem petletju preišle druga za drugo v slovenske roke, stoji Laški trg trdno, saj jim je c. kr. okrajni sodnik žalostnega spomina, gosp. Kern, pred dvema letoma, zatrjeval: „Tuffer ist und bleibt deutsch. „ Ta miačnost je v prebivalstvu okraja oslabila ono zaupanje, katero se je v zadnjih letih gojilo v slovensko stranko svoje metropole. Ta miačnost je porodila tudi roganje odločmh nasprotnikov in vseh nerazsodnih ljudi, a trpko b6l v tistih Slovencih iz okolice in drugih trgov, ki nosijo v svojih prsih za dragi narod zlato srce! Ali pa res ni bilo v vsem trgu niti jedne slovenske zastave? Pač jedna je visela iz narodne gostilne Čaterjeve, a druga iz Ilisove hiše, toda ti dve hiši ste na takem prostoru, da jih je bilo le slučajno zapaziti. Iz najlepših in največjih hiš, kjer stanujejo Slovenci, kakor iz treh Eisbacherjevih hiš, treh Kukčevih poslopij, in slovenske šole, kaplanije, farovža, bralnega društva, Krenerjeve, Drobničeve, Plevnikove, Kopačeve, Mastekove, Seličeve itd. hiše, iz stanovanj g. odvetnika, treh c. kr. uradnikov, gg. učiteljev, gg. uradnikov užitnine itd. so sicer plapolale lepe štajerske in avstrijske zastave, a slovenskih, katerih bi lahko bilo najmanj od 27 do 30 in katere bi se kot biserni venec na nevestinej glavi, odlikovale med /semi drugimi, le teh ni bilo nikjer videti. Tudi pri oficijelnem delu ni bilo nobenega floveiiskega govora, a lepo dražestno ....... katerega so darovala.,Nn«niške in slovenske gospe gasilnemu društvu, nosi tudi po krivdi slovenskih -d&llr, samo neški napis. Čemu se toliko razgrevamo ? Poslušajte! Vsak narod sestoji in različnih stanov, kakor iz: kmetskega, rokodelskega, obrtnega, uradniškega, duhovskega, pravosodnega itd. Ako se jeden teh stanov ne čuti členom svoje velike družine, svojega naroda, tedaj je narod toliko oslabljen, za kolikor bi ga bila njegova moč podpirala. Vsak stan sestoji zopet iz manjših oddelkov n. pr. kmetski sestoji iz a) veleposestnikov, b) kmetov, c) lastinarjev, d) najemnikov, e) delavcev na polju in /) sploh iz vseh, ki se pečajo s poljedelsvom, naj imajo kaj svojega ali ne. Rokodelski stan sestoji n. pr. iz množine delavcev. Ako se ti posamezni oddelki ne čutijo za člene svoje celote, tedaj škodujejo svojemu stanu, tako, kakor škoduje neubogljjvi sin na časti, imetku in gospodarstvu svojej očetovskej hiši. Od zadnjih 40 let, odkar so se razbili železni okovi, ki so branili narodom in stanovom se prosto razvijati, so ti-le tako napredovali, da bi se lahko dandanes v vsakem okraju ustanovilo slovensko društvo, katera bi bila med seboj zvezana z velikim osrednjim društvom, kar bi ves stan povzdignilo do velikega vpliva. Na ta način je organizovano naše vrlo učiteljstvo, tako so organizovane naše posojilnice, tako organizacijo namerava tudi uvesti vseslovensko obrtno društvo v Celju. In uprav tako bi trebalo urediti vsa naša gasilna društva, s katerimi bi se našemu narodu vsta-novil novi stan, namreč slovensko gasilstvo. Gasilstvo je del narodnega gospodarstva; kajti ono čuva in brani naše gospodarstvo, naš imetek pred elementarno močjo sovražnega ognja, ravno tako, kakor nas brani vojaški stan pred notranjim in zunanjim sovražnikom. V vsakej večjej vasi, v vsakem trgu, mestecu in mestu je treba iz narodnogospodarskih ozirov vstanoviti gasilna društva, katera se naj združijo v veliko „Zavezo". Ker je ta „Zaveza" del našega naroda; zato treba vsem gasilnim društvom dati tisto obliko, ki javno priča, da spadajo v resnici v naše na rodovo društvo. Po naših trgih in mestih imamo povsod gasilstvo, toda v takej organizaciji, da se na zunaj dozdeva, kakor da bi bilo člen nemške narodove družine. To je velik nesmisel, to je velika hiba, ki škodi časti, veljavi in moči našega naroda. Naše gasilstvo se ne more iz razlogov, ki smo jih za laško gasilno društvo našteli, nikoli smatrati za nemško posest, kakor si mi ne moremo in ne smemo gasilnih društev na Nemškem prisvajati za svoj narod. Zatorej je naša dolžnost, nobenega našega društva, nobenega našega stanu ne pripuščati nasprotniku, kateri bi ga uporabljal za svoj „pomp", kakor se je po našej krivdi zgodilo zadnjič v Laškem trgu. Za sijajen uzor se nam zrcalijo gasilna društva ljutomerskega, murskega polja, ki so se združila v posebno „Zavezo" s slovenskim poslovnim jezikom ter se torej v področju narodnega gospodarstva očitno in slovesno priznala za člena svojega milega naroda. Celjske novice. (Južno-štajerska hranilnica v Celji). Obče znani strokovni list „Oester.-ung. Sparcassen Zeitung" piše o našem slovenskem zavodu naslednje: „Iz pravilno in zelo pregledno sestavljenega letnega računa za leto 1894. razvidimo, da je ta zavod v vsakem obziru napredoval. Se le šest let delujoč, skazuje vže stanje hranilnih vlog v znesku gld. 1,280.98205, katere so se vsakoletno zvišale, in sicer v letu 1893. za gld. 131.14P42 in v poslovnem letu 1894. za gld. 199.183 65, od tega se je doložilo gld. 153.606 24 in pripade le gld. 45.57741 na kapitalizovane obresti. Posebno pa nas zadovoljuje, da so se okrepila v letu 1894. tako zdatna mobilna denarna sredstva; kajti primerjaje vložno stanje leta 1893. v znesku po gld. 1,081.798'40 s hipo-tečnimi posojili v znesku po gld. 1,003.869 92, bilo je to potrebno. Seveda so se zvišala hipo-tečna posojila v prejšnjem letu za gld.189.35767 tedaj primeroma precej nad doložkom hranilnih vlog po gld. 131.14L42. letos pa so se pri do-ložku hranilnih vlog v znesku po gld. 199.183 65 zvišala hipotečna posojila le za znesek po gld. 103.507 03 tedaj na gld. 1,107.376 25, kar je seveda omogočilo dospeti do večje mobilne denarne zaloge. Posojila občinam vzrastla so za gld. 1653 46 na gld. 24.890 80 in posojila proti zastavi za gld. 460-— na gld. 1020'—, in akoravno se je znižalo stanje vrednostnih listin za gld. 10.823 50 do zneska po gld. 41.36150, vendar se pomnožitev mobilnih vrednostin v tem jasno označi, da se je vloga pri c. kr. poštni hranilnici zvišala za gld. 3770 36 na znesek po gld. 424714 in kot nov račun skazuje se gld. «6.748 72 naloženih pri druzih denarnih zavodih, ter ko-nečno gotovine v blagajni po gld. 31.703 58 proti le gld. 12.75130 vlanskega leta. Čistega dobička za leto 1894. skazuje se znatna svota v znesku po gld. 8266, od katere je gld. 63'— vračunje-nih pri kurznemu dobičku in pravi poslovni letni dobiček po gld. 8203 — se vloži v rezervni zaklad, tako, da razpolaga zavod koncem leta 1894. vže z gld. 27.75557 rezervnega zaklada, to je 2 16% od celega zneska hranilnih vlog in ima poleg tega še specijalnega rezervnega zaklada za kurzne zgube gld. 23450 tedaj skupaj celotni rezervni zaklad gld. 27.99007. — Oziraje se na to, da so hranilne vloge jako hitro nara-šale in nij rezervni zaklad zamogel jednako hitro vspevati, se mora vendar priznati povoljen vspeh pri rezervnih zalogah, ter se opazuje odstotni naraščaj rezerve v tem, da je znašala leta 1792. le še 119%, koncem leta 1893. 1"83%, leta 1894. pa znaša odstotni stavek vže 2-16. — Omenjamo le še, da obstoje hranilne vloge iz pravih hranil, kajti iz med 2205 vložnikov pripada jih 875 na znesek pod 100 gld. in 915 pa na zneske od 100 do 500 gld. — Ta ocena naj bode vzbudilo, da se vedno bolj oklenemo domačega narodnega denarnega zavoda, kajti le od njega bode imela Spodnje Štajerska hasek in pokazali bodemo, da smo Slovenci na Spodnjem Štajerskem narodno gospodarsko neodvisni od ptujca in da ga kratko malo ne potrebujemo. Slovenski denarni zavodi rodili so se ne naslan-jaje na močne stare zavode. Niso imeli pomoči od nikjer, kot od zavednega prebivalstva; toda to je moč, na katero se smejo zanesljivo zana- šati. Narod naš je omogočil in vzdržal denarne sile v nas in ako ostane nam ta zvest, sigurni smo napredka. Mnogo je sicer še nakupičenega narodnega denarja v zavodih, kateri so nam ne le samo nenaklonjeni temveč prosto rečeno sovražni. Skoro ves pupilarni denar kar ga je naloženega v hranilnicah, je v nasprotnih in mnogo leži še cerkvenih vlog drugje, katere bi se v domačih zavodih jednako visoko ako ne višje sprejele v obrestovanje. Slovenci! Izvirno nasprotniku ono orožje iz rok, katero smo mu sami slepo stisnili v pest, ter ž njim podali moč, da nas prezira, da nas zatira in v prav kratkem, uvideli bodemo, kaj smo mu odvzeli. (Promocija). Dne 15. oktobra t. 1. bil je g. Franc Piki, dosedaj koncipijent dr. Gorički-ja v Gornji Radgoni in sedaj koncipijent dr. J. Ser-neca v Celji, promoviran doktorjem prava. (Odhodnica.) V ponedeljek dne 28. oktobra t. 1. napravi društvo „Sokol" in tamburaši v hotelu „pri zamorcu" odhodnico gospej in gospodu dr. J. Glaser, ki se preselita v Maribor. Gosp. dr. J. Glaser bil je ves čas svojega bivanja v Celji vrl narodnjak in pri vsih društvih jako delavna moč. Tudi njegova gospa podpirala je narodno življenje z vstrajnim igranjem pri tam-buraših, kakor tudi na gledališčnem odru. Ljubez-njivi družini želimo vse najbolje v novem bivališču in upamo, da se tudi prijatelji iz dežele poslove od njiju ta dan, voščeč jima srečno pot in skorajšno videnje. (Slovenska in nemška metoda.) Slovenci nismo zoper Nemce, nismo zoper nemščino. Naši slovenski poslanci, ki so vendar dobri Slovenci, so celo veliki prijatelji tistih nemških (konservativnih) poslancev, kateri so nam Slovencem pravični. Zoper nemščino pa tudi nismo, namreč mi nismo zoper to, da bi se naši otroci nič nemščine po šolah ne učili. Toda v naše ljudske šole, kjer je treba otroke vzgojevati in druge zol<5 koristne reči učiti, nemščina ne spada. Posebno pa ne trpimo, da bi se v ljudskih šolah, katere imajo malo razredov, učila nemščina. Ako se pa v višjih ljudskih šolah nemščina uči, tedaj terjamo, da se uči po naši metodi, na naš način. Kakošna pa je ta metoda? Kedar so naši otroci že v slovenščini nekoliko podkovani, takrat naj se prične z učenjem nemščine, toda na podlagi naše materinščine, na ta način, da se otrokom vse po slovensko raztolmači, da se pri tem prej in bolje nemščine priuči in slovenščine ne pozabijo. To je naša metoda. Kakošna pa je nemška metoda ? Taka je. da nam Slovencem strašno škoduje in veliko nečast dela. Nemci, to je, tisti hudi nacijonalni Nemci in germanizatorji, katerih je posebno med učitelji, profesorji, nadzorniki veliko, pa nečejo, da bi se slovenski otroci kaj slovenščine prej naučili, predno se začnejo nemščine učiti; tudi nočejo, da bi poleg nemščine slovenščino ponavljali; ampak da slovenski otroci pri nemškem poduku kar nobene slovenske besede več ne slišijo. Posebno pa gledajo nemški pedagogi, med Slovenci kruh služeči, da vsakemu nemškemu otroku preskrbe čisto nemško šolo. Ker pa le ne gre, da bi za 5 do 10 nemških otrok otrvorili čisto nemško šolo, love slovenske otroke v nje. Oni pri tem tako postopajo kakor Nemci v Prusiji s poljskimi otroci. Ondi začenjajo učitelji s poljskimi otroci takoj govoriti po nemško, kakor mati, ko uči 1—2 letno dete govoriti: In tako posnemajo naši c. kr. nemški pedagogi Pruse in bodo na Spodnjem Štajerskem na ta način ponemčevali uboge Slovence s svojimi nemškimi šolami, katerih bode kmalu več kakor slovenskih. Kaj rečem nslovenskih". Vsaj čisto ^slovenske" šole nobene pri nas ni, število nemških šol pa raste od dne do dne. V teh šolah pa slovenski otroci, kateri so sicer v večini, nobene slovenske besede ne bodo več slišali. Če dete nemškega učitelja ne bode razumelo, pa bode slišalo: „windischer Esel". To je nemška metoda, ki se s političnim izrazom lehko po vsej pravici imenuje „ponemčevanje slovenske mladine". To nemško metodo pospešuje novi deželni šolski nadzornik štajerski Viljem Linhart po načelih, katera je vedno zastopal na Kranjskem, sicer tiho in prikrito ali dosledno. Spoznal je, da sedaj ko ima kaj vpliva, ne sme provo-katorično nastopati, kakor je to bila njegova navada na Kranjskem, za to se o njem sliši le malo, pač pa čutijo štajerski Slovenci njegovo roko. Linhartu gre v prvi vrsti zahvala, da je deželni šolski svet štajerski dovolil vstanoviti v Ormožu čistonemško šolo poleg sedanje utrakvi-stične šole, in njemu se je tudi posrečilo izpo-slovati, da je deželni šolski svet ukazal vstanoviti v Brežicah trirazredno mešano čisto nemško šolo in štirirazredno mešano utrakvistično šolo. Samoslovenski okolici je namenjena utrakvistična štirirazrednica, slovensko-nemškemu mestu pa samo nemška šola. Vstanovila se je za mesto tri-razrednica, dasi ni bilo izkazano za tako šolo potrebno število otrok, in ta šola sploh ne bo mogla obstajati, če je ne bodo obiskovali slovenski otroci. (Nemško-slovensko gimnazijo v Celji) pohaja 87 učencev. Podučuje pa na tem zavodu 1 provizoričen ravnatelj, jeden profesor in vero-učitelj. Da tolikem številu učencev ne bodejo zadostovale samo te učne sile, vedelo se je koj v začetku. Obljubili so tudi vsporednico in ministerstvo je zahtevalo to in ono, predno mu je moči vstreči pereči potrebi. Vse se je zgodilo; vsporednice pa še ni. Mnogo bi bilo še govoriti o tej slovensko-nemški gimnaziji, ki je stala toliko žrtve, toliko napora in govorili bodemo kasneje, ko se prepričamo, kako se bode vse razvilo. Če mislijo na Dunaji in v Gradci, da je za Slovence vse dobro ter da če se jim vrže kost, jo bodejo glodali in molčali, se grozno motijo. Nam ni vsejedno, kdo vzgaja deco in nam tudi ne more biti prav, da se tako nepe-dagogično ravna in tlači toliko otrok v jedno sobo. Samo ime zavoda nam ne zadostuje, nam je treba prave vzgojevalnice. (Nadzoroval je) okoliško deško šolo v Celji, deželni šolski nadzornik Viljem Linhart. Posebnega ni zapazil nič. Niti to ni uvidel, kaka krivica se godi slovenski deci. V to šolo zapisalo se je v II. razred 120 učencev. Ker toliko otrok ni mogoče spraviti v jedno sobo in jih tudi jedna oseba ne more krotiti in podučevati z vspehom, razdelili so jih po tistih razredih, koder je bila kaka klop nenatlačena. Tako so prišli dečki z II. razreda v IV. razred, itd. Vprašamo, je to krščansko? Ali res ni nobene pomoči, da bi na tak barbarski način ne delali po šolah s slovenskimi otroci? Trditev g. nadzornika Linharta, da je na deželi še po več otrok v jednem razredu, je jalova. Mi plačujemo davke, pa zahtevamo zato, da se naši otroci vzgajajo tako, kakor je pedagogično pravilno. Če za 5 ali 10 nemškutarskih otrok zidate nove šole, bodete vendar zmogli še teh par goldinarjev, da bodete napravili vsporednice za slovenske otroke tam, koder je treba. Nikar ne mislite, da je Slovenec vstvarjen samo za pastirja! Spodnje-štajerske novice. (Presvetli cesar) je podaril za zgradbo šolskega poslopja v Št. Lenartu v Slov. goricah 300 gld. (Slovenski poslanci štajerski) so letos na volilskih shodih poudarjali sledeče pogoje za zo petni vstop v deželni zbor: 1. Jeden slovenskih poslancev mora biti deželni odbornik, saj lahko število odbornikov pomnožijo, ako nečejo od sedanjih nobenega Slovencem prepustiti; 2. jede« naših poslancev pa ud deželnega šolskega sveta; 3. zabrani se naj nameravana preosnova deželnega šolskega zakona, po kateri bi okrajni šolski sveti izgubili pravico sestavljati terno pri imenovanju učiteljev; 4. na vinorejski šoli v Mariboru in deželni gimnaziji v Ptuju se ima za slovenske učence uvesti slovenščina kot poučni jezik. (Duhovniške izpremembe v škofiji). Namesto obolelega č. g. Petra Skuhala je imenovan župnim upraviteljem v Črnomlju na Kranjskem č. g. Frančišek Munda, nemškega vitež-kega reda, dosedaj kapelan pri Sv. Mikolaju pri Ormožu. (Premembe pri političnih oblastvih na Štajerskem). Premeščeni so: okr. komisarji Julij pl Vi s t ar i ni iz Maribora v Ptuj, baron Un-terrichter iz Ptuja v Hartberg; dalje kon-ceptni praktikantje dr. pl. Weiss iz Ptuja v Maribor, G. Ženske iz Slov.-Gradca k namest-ništvu, dr. pl. Rajakovics iz Feldbacba v Slov. Gradec, dr. Ž o 1 g a r k okr. glavarstvu v Ptuj. (Učiteljske spremembe). Gosp. Vavhnik, dozdaj učitelj pri Sv. Ilju v Slovenskih Goricah, je dobil službo nadučitelja pri Svetinjah poleg Ormoža; okrajni šolski svet v Mariboru pa je vrlemu možu doposlal pohvalnico glede dosedanjega delovanja. — V Ljutomeru je dosluženi „vzgledni nadučitelj", gospod Postružnik, obhajal sedemdesetletnico svojega življenja. Gosp. Schmid je postal suplent v Št. Pavlu v Savin-ski dolini, gospa Mešiček pa na novi paralelki v Sevnici. („Slov. kat. bralno društvo v Novicerkvi") ima v nedeljo dne 27. oktobra popoldne ob polu 4. uri „pri Kuzmanu" v Polžah svoj prvi občni zbor. (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Konjicah,) ki je bil preložen, vršil se bode dne 10. novembra 1895 ob 3. popoldan v prostorih konjiške posojilnice s sledečim vspo-redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Govor o ljudski vzgoji. 4. Volitev načelstva. 5. Razni nasveti. Želeti bi bilo, da bi se društveniki in tudi drugi bolj zanimali za to važno narodno društvo in jih torej uljudno vabimo, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Gosti dobro došli. Po občnem zboru zabava v gostilni Janeza Widmarja, hiša gospoda Petra Drobnika v Konjicah. Odbor. (Nesreča). Prejšnji teden se je ponesrečil gosp. Franc Staufer, nadučitelj na Dolu pri Hrastniku. Padel je iz visocega mosta rudarske železnice blizu gosp. Riicklna, ter se ubil. Bil je vrli učitelj, dober kristijan in narodnjak. (Vse le za Nemce in nemškutarje). V Št. Ilju v Slov. goricah je umrl vpokojeni vojaški uradnik Thaler, gorenjski rojak (iz Železnikov), ki je zapustil v svoji oporoki 30.000 gld. za kuhinje v Mariboru, Celji in Ljubljani. „Tagesp." želi, da dobe ta denar le nemške dijaške kuhinje, ker je bila oporoka nemška. To bi se že zgodilo, verjamemo, ako bi bila »Tagespošta" izvršiteljica te oporoke. (Iz slovenjegraškega okraja). Na Muti je bil slovesno umeščen novi župnik č. g. Jos. Za-gajšek. Umestil ga je veleč. gosp. dekan Tom Rožanc iz Maribora ob mnogobrojni asistenci sosednje duhovščine in došlih prijateljev. — V Št. Janu ob Spod. Dravbergu je blagoslovil nove orgije veleč. gosp. dekan dr. A. Šuc. Orgije sta postavila brata Zupan. — Merodajni gospodje hočejo za naš okraj preskrbeti okrajno bolnišnico v Slov. Gradcu. Potrebna hiša je že pridobljena. (Žalostne ptujske razmere). Ptujski župan J. Ornig se je odlikoval pri razstavi. Izrekel je pri shodu pevcev željo, da bi se nemška pesem vedno bolj širila po južnem Štajarskem. Tako je brati v „Pettauer Zeitung-i", katero ptujski Slovenci kar po vrsti vsi podpirajo. Čuden človek vam je naš Ornig! Njegov dedek, doma od Sv. Ruperta v Slov. goricah, še ni niti znal nemški, unuk njegov pa je sedaj že polnokrven Nemec, ki bi rad povsod pri nas razširil zveličavno nemščino. (Na Krapji pri Ljutemeru) je gosp. Mursa pred nekaterimi leti vstanovil tvornico za izdelke cementne. Blago iz njegove tvrdke naletiš sedaj po cerkvah in drugih poslopjih v podobi tlaka, stebrov, krova itd., pa tudi po kmetskih dvorih rabijo posebno za stopnice in drugo. Z deli, za katera se rabi cement, je imenovani gospod svoj delokrog raztegnil že v širjem svetu, in ta okoliščina mu je rodila še podružnico v Središču katera podjetja vsa dobro napredujejo. (V Cadramu) so v nedeljo blagoslovili vogelni kamen za novo farno cerkev. (V Marenbergu) hoče nemški „šulferajn" dati, tako pravijo kolovodje, za novo šolo kar 14.000 gld. Malo verjetno. (Nova učiteljska izpraševalna komisija v Mariboru) je za prihodnja tri leta sestavljena iz sledečih gospodov: H. Schreiner (ravnatelj), F. Janežič in L. Lavtar (namestnika), J. Kopriv-nik, dr. Bezjak, Fr. Kaufman, A. Hesse, R. Mar-kel, E. Leske, G. Majcen, J. Marin in J. Fistravec. (Kmetijska družba štajerska) je odlikovala povodom ptujske razstave sledeče gospode: Srebrno družbeno kolajno dobili so Pisk Vilim, graščak v Ptuju, Josip Fiirst in Franc Kaiser, oba posestnika v Ptuju; Ivan Huber, posestnik v Marenbergu, dobil je diplom zahvalnega priznanja ; častno darilo 40 kron: Dominik Serajnik, učitelj na Črnigori, Anton Hren, nadučitelj pri i Sv. Janžu ob Dravi, Ernest Tribnik, nadučitelj v Spodnji Puljskavi. (Za poluletni tečaj na deželni podkovni šoli v Gradcu,) kateri se začne dne 2. januva-rija 1896, oddaje se za vredne in uboge podko-vače 10 deželnih štipendij po 50 gld. in po mogočnosti s prostim stanovanjem v zavodu, od več okrajnih zastopov pa tudi večih štipendij po 50 gld. Prošnje se vlagajo do 31. oktobra pri deželnem odboru. (Odbor akad. tehn. društva aTriglav") sestavil se je za zimski tečaj sledeče : Predsednik: Tekavčič Josip, cand. iur. Podpredsednik: Gori-čar Josip, cand. med. Tajnik: Peitler Fran, stud. iur. Blagajnik: Hrovatin Henrik, stud. tehn. Knjižničar: Wester Josip, stud. phil. Gospodar: Špindler Martin, stud. iur. Odb, nam: Pregl Maks, cand. med. Revizorja: Verstovšek Karol, stud. phil., Frlan Josip, cand. med. Druge slovenske novice. (V Ljubljani) so otvorili novo deželno bolnico pri sv. Petru; staro, od potresa že na pol razrušeno, bodo podrli. — »Pisateljsko podporno društvo" je izvolilo g. prof. R. Peruška za predsednika in priredi odhajajočemu dr. Josip Voš-njaku v kratkem odhodnico. (Potrebo slovenske trgovske šole) v Ljubljani poudarja koroški „Mir„Celovec je manjši ko Ljubljana, ter ima tudi veliko manj kupčije; vendar je Celovec dobil letos svojo kupčijsko šolo, Ljubljana pa še nema javne trgovske šole. Mahrov privatni zavod je silno drag, kakor se čuje, in sprejemajo se v tisto šolo večinoma le taki, ki so pri Mahru na hrani in stanovanju. Ljubljana mora dobiti ne samo triletno kupčij-sko šolo za otroke od 12. do 15. leta, kakor je celovška nova kupčijska šola; Ljubljana potrebuje javno, slovensko trgovsko akademijo, v ktero bi se sprejemali mladenči s 15. letom in jo pohajali 4 leta, do svojega dovršenega 19. leta. V teh 4. letih naj bi se trgovine naučili teoretično in praktično, ob enem pa tudi raznih jezikov: laško, hrvaško, nemško, francc in angleško." M..... ^ (Nove posojilnice) so se te dni registrovale*, namreč posojilnica na Bledu, „Ljudska posojili-nica" v Ljubljani in „Kmetska posojilnica" v Starem trgu pri Ložu, kjer je že ena slovenska posojilnica. (Božjopot na Brezjah na Gorenjskem) obiskalo je letos od 1. maja do rožnivenske ne delje nad 70.000 romarjev. Obhajanih je bilo nad 20.000. Delo pri novi cerkvi vrlo napreduje. (Železnica po krškem polji). Neki Faber ima koncesijo, da sme delati priprave za železnico iz Novegamesta čez Kostanjevico do Brežic in Samobora. Čudno, da se v Krškem nihče ne oglasi, da bi se ta nameravana proga potegnila na Krško! (V Čateških toplicah) blizo Brežic je bilo letos 391 oseb. (Od Sv. Križa pri Kostanjevici) se nam poroča, da so ondi že dobili nekaj vina iz novih vinogradov. Starih vinogradov nimajo več, razen v eni gorici. Ljudstvo se je vsled opešanja vinogradov poprijelo bolj živinoreje in živi vsled tega zel6 trezno. Cela velika župnija nima pijanca. (Iz novomeške okolice). Naša nova hranilnica dobro deluje; dovolj ima denarne zaloge m veliko posojuje na hipoteke. Pri nas bi bilo pa še želeti, da bi imeli zavod, (n. pr. posojilnico), ki bi se pečal jedino le s posojevanjem na osobni kredit. Takov zavod ne bi bil hranilnici na poti, marveč bi le to dopolnjeval, česar ona po svojih pravilih ne more izvrševati. Vendar bi dobro bilo, da bi takov zavod podpirala hranilnica z onimi denarnimi svotami, katerih na dobre hipoteke razpečati ne more. (Črnomaljski grad), v katerem je središče črnomaljskega mesta, uradnije, čitalnica, prva gostilnica, kupil je ondotni gostilničar za 27.000 goldinarjev. (Vodovod v črnomaljskem okraju) za Črnomelj in sosedne vasi bodo napeljali iz studencev v črmošniški občini. Komisijske obravnave se bodo vršile dne 25. novembra 1895 na licu mesta, (V Starem trgu) pri Ložu se je vstanovilo konzumno društvo. (Vinske cene) v Istri so: belo vino 14 do 17 kr. liter, črno 13 do 16 kr. (Laško politično društvo za Istro) zahteva, naj laški državni poslanci vstanove poseben laški klub in naj se v smislu že prej vsprejetih resolucij uveljavi italijanščina kot jedini upravilni jezik isterskega dež. zbora. Ali bodo isterski Lahi tudi pod novim ministerstvom vse dosegli ? (Z Dunaja) smo prejeli sledeče vabilo: Slovenski klub na Dunaju bode prvi svoj večer v tej sezoni imel v soboto 19 oktobra t. 1. v »Restaurant International" I. Neuer Markt 8, v »zimskem vrtu". Gosp. dr. Mat. Murko bode predaval o »narodopisni razstavi češki". Začetek zvečer ob 8. uri. — »Podporno društvo za slo venske velikošolce na Dunaju" bode imelo letošnji svoj občni zbor v gore imenovani dvorani v četrtek 14. novembra ob 7. uri zvečer se sledečim vsporedom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnikovo, blagajnikovo, preglednikov, volitve, slučajni predlogi. Vaše blagorodje vabijo podpisani k obema večeroma. Ob enem Vas iskreno prosimo, da blagovolite prej ko mogoče pristopiti podpornemu društvu ter svoj donesek poslati vč. gosp. dr. Fr. Sedeju c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Augustineju, I. Augusti-nerstr. 7. — Udnina znaša za redne ude po tri gld., za podpornike pa pet gld. na leto. Sprejemajo pa se tudi veči darovi. — Rojaki! Usmilite se revnih slovenskih velikošolcev! Pomagajte vsak po svoji moči, da se tem bednikom olajša osoda. Vsled potresa je letos to društvo do sedaj žalibog dosti manj darov prejelo kakor lani. Število revnih dijakov pa seje pomnožilo. Zarad tega je nujno potreba, da vsak rodoljub to društvo podpira. Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. J. Navratil, J. Pukl, dr. Fr. Ploj, dr. Fr. Sedej, dr. A. Primožič, J. Luzar, dr. M. Murko, dr. Fr. Simonič, dr. KI. Seshun, dr. K. Štrekelj. Druge avstrijske novice. (Novo ministerstvo se je predstavilo državnemu Zboruj pri otvorjenji dne 22. t. m. Poudarjen je, da je ono cesarsko ministerstvo n da bocte nad strankami stalo ter nasproti vsem narodnostim pravično. Videli bomo, koliko kruha bode iz te »vsakdanje moke". (Nadvojvoda Karol Ludovik) obiskal je s svojo rodbino Prago in narodo-pisno razstavo. Dobro znamenje za vrle Čehe. (V Pragi) je novo ministerstvo odpravilo izjemno stanje. »Prager Zeitung" objavlja, da bo izhajal uradni list v Pragi z novim letom tudi v češkem jeziku. To kaže, da se nova vlada Čehom približuje. Kdaj se bode na enak način začela približevati Slovencem? (Na Tirolskem) se razvija precejšnja živahnost glede bodočih deželnozborskih volitev. Italijani se največ zoper nemške šole pritožujejo, pa borba se vrti tudi med liberalci in klerikalci. (V Istri) vendar niso obveljali sklepi deželnega zbora, da bi se v tej skupščini vse po italijanski moralo obravnavati. Cesar dotičnega sklepa deželnega zbora ni potrdil. (Na Ogerskem) so zdaj od državnega zbora vsprejete vse tako imenovane liberalne postave, zadnja je bila ta, kako se prestopa iz ene vere v drugo. No zdaj bodo liberalci in Židi zadovoljni; nemadjarski narodi pa ne, katere pečejo druge krivice, krivice namreč, katere se jim delajo v narodnem obziru. Ogled po širnem svetu. (Nemški cesar) je odkril spomenik pokojnemu svojemu očetu v Alzaciji in Lotaringiji; slednji se je pri Woithu 1. 1871. z vspehom bojeval zoper Francoze. Pri tem se je Nemčija postavljala, da stoji na svojih nogah in da se neprijaznih sosedov nič ne boji. (V Turčiji) se bodo vpeljale reforme, t. j. postave, po katerih bodo dobili državljanske pravica tudi Nemohomedanci, Armenci in drugi. S tem bode znabiti ustaja zadnjih dni potolažena. (V Mali Aziji) še zmerom Armence poganjajo. V Trapezuntu so jih baje 600 umorili. (Kitajska) je ravno tako slaba država kakor turška. V sredini države zdaj spet kristjane preganjajo in morijo, pa cesarski uradniki ne-majo toliko moči in oblasti, da bi mogli surovo in nevedno ljudstvo brzdati in strahovati. Dopisi. Iz Žalca. Nisem mislil, ali vendar je prišla tudi naša podružnica sv. Cirila in Metoda zopet enkrat na vrsto s svojim letnim zborovanjem. In res letošnje leto bilo je pri nas društveno življenja jako živahno. Komaj so se vrstila zborovanja in veselice tukajšnjih in okoliških društev. Tako se je tudi odbor naše zgoraj imenovane podružnice spomnil svoje dožnosti in sklical letno zborovanje dne 13. t. m. v prostorih gosg. J. Hausenbichler ja v Žalci. Zborovanje je otvoril podružnični predsednik g. Karol Žuža in je povabil g J. Kač-a, da nam je v kratkih, a jedrnatih besedah razložil pomen in čez vse blagi namen veleslavne šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Potem je podružnični tajnik g. Josip Širca poročal o stanji podružnice in se je za tem hitro vršilo vpisovanje udov. Če tudi ni bilo nebrojno vdeležencev, vendar se je vpisalo precejšno število udov in oziraje se na novoizvoljeni odbor je sklepati, da bode naša podružnica zopet krepkeje razcvetala v čast in blagor naše domovine. Po zborovanji so nam vrli žalski diletantje priredili prav zabaven večer. Predstavljali so lepo Jurčič Kersnikovo veseloigro »Berite novice". Čisti dobiček namenili so velikovski šoli na Ko roškem. Ne bodem opisoval priznanih vrlin posameznih diletantov, rečem le: vsa čast mladim, a tako izbornim močem! Le vrlo naprej! Da, tudi prosta zabava bila je jako živahna. Vrstile so se napitnice in se razlegale pesmi, žvenketale so kup:ce in gibčnejši zavrtili so se v lahni ples. In vse prehitro nam je minil zares lepi večer. Na svidenje drugič! Zagreb. Dne 14., 15. in 16. oktobra imel je Zagreb preljubljenega kralja v svojem krasnem mestu, ki je bilo prekrasno okičeno z zelenjem in zastavami, in sicer največ hrvatskimi, črno-rumenih ni bilo skoro nič, madjarskih in srbskih le jako malo. Cesarja je pričakoval na kolodvoru zagrebški župan, čakali pa so tudi posvetni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki. Na županov pozdrav je cesar odgovoril nemški, povdarjajoč svoje veliko zanimanje za kulturm napredek hrvatske. Cesar je potem ogovoril razne dostojanstvenike in. se potem peljal v mesto. Po vseh ulicah je bilo vse črno ljudstva, skoro vsakdo je imel na prsih pripeto narodno trobojnico. Kamor je cesar pogledal, povsod je videl, da se prebivalstvo zaveda svoje hrvatske narodnosti, da je prišel v hrvatsko mesto. Koder se je cesar peljal, povsod ga je ljudstvo mirno in navdušeno aklamiralo. Pred cesarjevim vozom je jahal banderij 300 mož v narodni obleki, za njimi pa se je peljala dolga vrsta prekrasnih ekvipaž. Na raznih mestih so bili postavljeni lepi umetniško narejeni slavoloki. Cesarjev sprevod od kolodvora v bansko palačo je bil pravi triumfalni sprevod. Ob 10. uri je začel cesar vzprejemati razne deputacije. — Nekateri židje in Madjari so se drznili razobesiti madjarske zastave, na poslopjih srbske banke in na pravoslavni cerkvi pa so plapolale srbske zastave. To je občinstvo silno razburilo. Madjarske zastave so vsled intervencije redarstva hitro izginile, pri srbski banki in pri pravoslavni cerkvi se je to šele zgodilo, ko so se primerili večji izgredi. V krasnem vremenu se je prvi dan položil zadnji kamen novemu gledališču. Občinstva se je zbralo na tisoče. Cesarja so čakala pri gledališču odbrana družba: dostojanstveniki, povabljeni gosti, magnatje, razna društva, vseučiliščniki. Ko je prišel cesar, pozdravljen je bil viharno. Dijaške sablje so zabliščale m kakor grom je zadonel klic: Živio kralj hrvatski. Ko je ban prečital listino, katera se je vzidala, je cesar rekel, da ga zelo veseli, da more otvoriti hrvatsko narodno gledališče in je potem s kladivom udaril trikrat na kamen. Občinstvo je v tem cesarja navdušeno aklamiralo, kličoč »živio naš kralj, živio kralj hrvatski". Cesar si je na to ogledal gledališče, potem pa so mu bili predstavljeni intendant dr. Miletic in prve gledališke moči. Od gledališča se je peljal cesar k novemu gimnazijskemu poslopju, kjer se je tudi položil zadnji kamen in kjer je cesar mej drugim rekel, da želi vedno zvestemu hrvatskemu narodu nebeški blagoslov. Cesar si je na to ogledal razne druge kulturne zavode, potem pa je pred njim defiliralo 8000 dijakov m deklet. To je bil prekrasen, nepozabljiv prizor. Cesar je bil vidno vesel. Dijaška godba 30 dečkov je izvrstno svi-rala in se je cesar opetovano pohvalno o njej izrazil. Neštevilno občinstvo je tudi tu cesarja navdušeno pozdravljalo. Ob 7. uri zvečer se je začela gledališka predstava. Prekrasno gledališče je bilo slavnostno razsvetljeno, vstop je bil dovoljen samo povabljenim gostom, katerim je vlada razdelila vstopnice. Pogled na zbrano občinstvo je bil bajno lep. Poleg bogatih magnat-skih in vojaških uniform je bilo videti jako mnogo duhovniških oblek in pa najukusnejše ter najelegantnejše ženske toilette. V ložo inten-danta dr. Miletica so bili povabljeni zastopniki gledališč v Pragi, Pešti, Ljubljani in Belgradu. Ko je cesar vstopil v svojo ložo, zadonela je cesarska himna, vse je vstalo in navdušeno klicalo: Živio naš kralj. Predstava je bila vzgledna. Pri odhodu je cesar intendantu dr. Mileticu priznanje izrekel na dovršeni predstavi in zajedno nakazal hrv. gledališču iz cesarske privatne bla-gajnice letno subvencijo 10.000 gld. Ta dokaz cesarske veledušnosti je obudil največjo radost. Iz gledališča se je cesar peljal po prekrasno razsvetljenem mestu. Drugi dan je bil banket, zvečer pa ples, kateri je priredilo mesto Zagreb. Na ples je prišel tudi cesar, a povabljeni so bili razen dostojanstvenikov tudi člani vseh deputacij. Drugi in tretji dan je obiskal cesar cerkve, šole in druge zavode, kjer je bilo veliko veselje nad najvišjim gostom, ki se je za vse zanimal, vse pohvalil in spodbujal. Obiskal je tudi cesar mestno hišo, sinagogo, sodno poslopje in akademijo. V mestni hiši je zagotovilo Njegovo Veličanstvo, da pri bližnji priložnosti obišče zopet to lepo mesto. V sredo zvečer je bil Zagreb zopet sijajno razsvetljen. Cesar je odpotoval ob 8. uri zvečer med navdušenimi ovacijami ogromne množice. V svojem ročnem pismu do grofa bana Khuena Hedervarija izraža cesar najtoplejšo zahvalo meščanstvu glavnega mesta zagrebškega na tolikih dokazih udenosti in ljubezni. Cesar hvali še posebno uzorno vedenje prebivalstva, izvzemši jeden jedini kaznjivi slučaj. Hrvatsko ljudstvo, osobito dijaki so se zelč jezili nad srbskimi in madjarskimi zastavami, ki so bile razobešene. Med Srbi in Hrvati je že od nekdaj sovraštvo; srbsko zastavo so pa za-radili tega črtili, ker je srbska trobojnica ob enem zastava srbskega kraljestva. Na srbski cerkvi se je razobesila srbska zastava, poleg nje pa tudi hrvatska. Ko je cesar zapustil vseučilišče, hiteli so dijaki k srbski cerkvi in jo bombardirali s kamni. Policija jih je pregnala. Zbrali so se na to pred srbsko banko in jo bombardirali. Orožniki so jih z bajoneti razpodili. — V sredo predpoludne sežgali so hrvatski vseučiliščniki, na potegnjenih sabljah, poleg spomenika Jelačida, ogersko zastavo, ker so bili služabniki ogerske državne železniče napadli hrvatske dijake in sina odličnega poslanca dr. Franka zelo ranili. To so bili storili iz maščevanja, ker so Hrvati, osobito dijaki, sneli ogersko zastavo s slavoloka pred državnim kolodvorom. Vrše se velike preiskave zoper dijake. Vseučilišče je zatvorjeno. Književnost. (Družba sv. Mohorja) je izdala letos zopet šestero lepih knjig, katerih razpošiljatev se je ravnokar začela, namreč: 1. Zgodbe sv. pisma, 2. sn.; 2. Sv. Jožef (molitvenik), 3. Umna živinoreja, II. knjiga; 4. Naše škodljive rastline, 4. sn. 5. Pod lipo (knjiga za mladino); 6. Koledar. — Vse knjige so zlata vredne. Dobilo jih bode 72097 udov. Po vseh deželah in škofijah se je število družnikov pomnožilo, le v videmski nad-škofiji na Laškem se je njih broj znatno skrčil. Prirastlo je pa vrli družbi 207 udov v Afriki, 1 in sicer v Aleksandriji, kjer je toliko Slovencev, I da je bilo ondotnemu duhovnu-frančiškanu mogoče nabrati toliko število novih Mohorjanov. Slava vsem! Računski zaključek sloven- ustanovljenih na podlagi clržav-Sestavilo društvo „Zyeza > o M m H Po soj i I n i ca Način poroštva: omejeno neomejeno o C > rt u Oh P Denarni promet v letu 1894 v gld. Koncem leta 1894 Število zadružnikov Vplačani zadružni deleži v gld. Hranilne vloge se obrestujejo s °/o Stanje koncem 1893 1894 goldinarjev omejeno 9 165.148 349 4.750 47* 54.781 65.042 neomejeno 6 95.622 203 4.399 4 V. 62.669 92.336 » 4 35.966 134 659 41/2 26.594 34.124 » 6 71.978 160 1.610 5 69.972 68.989 6 63.690 255 774 47, — 18.267 » 1 44.740 137 452 41/. 70.823 78.416 » 3 69.902 229 1.136 4.1/ ^ /2 37.201 56.249 5 77.835 418 3.613 4 59.121 72.677 » 9 3.613 27 1.425 472 2.722 2.212 // 3 90.044 476 170 472 59.255 75.065 D 22 21.930 112 427 472 13.235 16.692 omejeno 2 352.804 1.424 86.674 4. 90.129 89.203 neomejeno 6 37.026 49 674 4 11.738 20.512 » 7 88.789 401 2.666 4 74.900 82.771 3 48.128 158 442 47a 29.070 32.578 » 4 10.225 106 599 41/2 9.248 12.185 » 4 228.297 310 3.100 5 42.569 57.123 » 2 45.028 51 760 4 12.837 23.450 1,550.765 5.089 114.330 720.804 807 000 neomejeno 10 210.673 973 3.400 47a 190.374 20)8.460 1 31.230 65 1.317 — — 14.528 » 1 74.906 164 164 — — 30.351 omejeno 4 167.814 258 6.370 47 2 66.162 90.995 neomejeno 10 229.310 721 13.213 4 05.440 73.614 omejeno 19 63.714 457 4.660 5 4.038 1.088 neomejeno 13 1,040.587 533 11.151 41/a 235.809 281.191 omejeno » 39 761.585 144 7.768 5 102.223 103.288 2 592.262 884 67.347 472 51.831 129.310 7 197.338 589 12.106 47a 120.417 145.438 neomejeno 2 112.236 248 2.720 47a — 35.640 19 1,433.732 271 9.630 472 414.564 437.746 J » 2 37.760 102 1.077 472 _ 15.704 omejeno 12 93.419 379 10.380 472 61.463 j 75.576 neomejeno 2 54.204 200 1.701 17.206 omejeno 4 389.666 57 5.700 41/a 109.067 172.449 - » 7 451.480 834 13.695 4 338.983 387.813 neomejeno 1 38.794 137 1.070 47. -p-' 13.460 omejeno 13 594.948 22 7.700 472 296.101 374.247 neomejeno 4 176.650 854 2 864 4V, 72.203 96.712 6,752.308 7.892 184.033 2,128.675 2,70)4.825 omejeno neomejeno 1 2 6.037 202.818 I 23 226 304 4.814 — 43.593 115.519 ^ 109.552 omejeno 11 156.432 -— 24.260 47a 94.519 26.302 neomejeno 11 25.744 373 1.865 472 (5) 25.611 1.885 omejeno 7 11.440 69 3.280 41/a 596 75.568 » 4 214.036 597 6.800 472 54.720 — » 4 100.015 189 7.710 — — — neomejeno » 4 2 144.284 141 1.395 47a 13.647 43.700 Tt 3 204.209 338 10.190 4 27.967 61.741 1,065.015 1.956 60.618 260.653 434.267 neomejeno 14 1,888.340 2.917 37.759 41/2 971.656 1,103.333 2 65.146 485 970 472 — 23.747 3 90.020 236 6.620 472 30.727 48.864 4 223.014 566 4.976 47. 94.297 111.174 3 85.527 310 3.100 47a 40.729 60.362 s 11 165.840 929 929 4 132.072 115.331 » 1 26.575 278 1.390 472 — 9.316 i 23 288.238 556 34.718 47. 159.497 192.405 a 11 271.296 1.275 1.946 5 197.396 236.699 » 6 126.858 421 3.270 47a 74.405 94.363 omejeno 13 992.620 2.321 50.170 4 573.716 568.316 neomejeno 1 12.172 39 671 5 — 4.671 a 20 405.616 743 6.854 4 201.389 289.326 T> 19 483.488 719 19.700 5 127.525 136.414 » 11 21.600 342 901 5 10.165 12.501 » 11 1,185.347 4.024 52.134 41/, ^ / 2 619.756 658.222 t 12 96.522 877 1.936 5 74.476 ■ 70.582 11 16.748 334 359 5 13.903 14.491 1 8 50.354 91 1.166 5 — 21.106 3> 108.446 1.028 1.750 5 61.094 68.092 2 33.940 172 1.355 472 8.824 16.480 » 21 177.180 942 8.040 47a 187.693 192.232 £ 5 146.556 531 2.771 5 102.190 124.085 4 144.376 364 4.540 47» 83.762 95.330 » 14 286.218 966 11.040 472 240.168 230.797 7,392.037 21.466 259.074 4,095.440 4,499.139 16,760.125 36.403 618.055 8,536.131 16,110.943 30.331 543.971 7,211.632 + 649.182 + 6.072 + 74.084 + 1, 324.499 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ln 16 17 18 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 20 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 10 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 25 73 Na Koroškem: Bekštanj v Ločah........ Celovec............ Črna............. Djekše ............ Ginje............. Kleče pri Podravljah....... P re valje............ Sinča ves........... Slovenji Plajberg........ Spodnji Dravberg........ Suha nad Pliberkom....... Sv. Jakob v Rožni dolini...... Sv. Lenart pri Sedmih Studencih . Šmihel pri Pliberku....... St. Janž v Rožu......... Tinje............ Velikovec........... Ziljska Bistrica......... Koroške skup Na Kranjskem: Črnomelj........... Ilirska Bistrica I......... » » II......... Kamnik............ Krško............ Ljubljana, hranilno in posojilno društvo » kmet. posojilnica za okolico . » obrtno pomožno društvo . . » podporno vzajemno društvo . Logatec........... Lož in Stari trg........ Metlika............ Mokronog........... Postojna........... Radeče............ Radovljica........... Ribnica............ Slap pri Vipavi......... Vrhnika........... Žužemberk............• • Kranjske skup . . Na Primorskem: Boršt pri Trstu......... Cerkno ............ Gorica............ Koper............ Nabrežina........... Pulj............. Rojan pri Trstu......... Šebrelje............ Tolmin............ Trst.......... ■ . . Primorske skup . . Na Štajerskem: Celje........... Dol pri Hrastniku........ Fram pri Mariboru ...... Gornji Grad......... Gornja Radgona........ Konjice........... Ljubno ........... Ljutomer.......... Makole.......... Marenberg ......... Maribor.......... Marija Snežna........ Mozirje........... Ormož........... Pišece........... Ptuj............ Sevnica........... Slatina........... Slovenska Bistrica....... Sv. Lenart v Slov. Goricah .... Šmarje pri Jelšah....... Šoštanj........... Vitanje........... Vransko .......... Zavec ........... Štajerske skup . „ f leta 1894 Glavna svota j ^ 1893 Toraj leta 1894 (+) (—) . V Celji, dne 10. septembra 1895. skih posojilnic za leto 1894 ne postave od 9. aprila 1873. slovenskih posojilnic". Posojil a Stanje koncem leta 1894 Čisti dobiček leta 1894 V letu 1894 Stanje rezervnega zaklada koncem leta obresti o'l Stanje koncem leta izposojilo gotovina naloaeno v drugih zavodih upravni davek neposredne pristojbine > -M 1893 1894 in vrednostnih papirjih stroški 1894 M V 1 0 i goldinarjev g 0 1 d i n a r j e v H 6 (5) 5 5 V, 6 51/, 6 Ki/ J 12 5 5l/s 5V, (6) J i 2 5 (6) 5 (5V2) 5 5 5V« 6 5 II 62.612 63.848 26.830 58.836 59.110 38.284 63.442 1.705 60.410 12.530 198.094 8.250 78.390 25.526 9.636 50.232 8.601 66.815 84.594 32.194 68.687 64.212 18.603 48.899 77.136 850 70.501 16.165 188.837 10.797 87.410 32.620 12.049 65.145 12.476 2.000 j 2.026 961 915 2.402 1.945 709 2.860 1.495 81 1.501 603 458 1.850 980 776 774 932 816 5.600 13.200 2.800 16.817 6.960 1.849 8.349 1.000 9.700 1.978 100 5.100 100 11.000 553 181 54 617 280 134 56 592 26 781 77 252 77 576 177 16 1.119 75 165 223 392 50 419 107 454 381 419 97 1.784 73 254 59 56 428 62 24 169 61 55 26 3 48 9 62 11 2.744 1.946 591 1.332 1.370 132 1.222 2.122 388 3.234 195 10.308 123 2.856 565 158 2.808 98 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 826.336 957.990 2.000 ! 22.084 84.553 5.643 5.423 24 444 32.192 18 6 6 5l/. 6 (8) 51/. (6) 6 6 6 6 (7) 6 189.861 68.656 80.681 9.868 231.014 147.166 73.120 129.512 372.043 212.137 13.835 28.495 84.893 76.025 7.946 275.717 141.060 194.315 151.641 39.451 408.910 16.375 2.000 1.490 12.000 3.441 2.331 4.430 2.538 3.292 52 9.916 106 7.072 2.747 274 4.765 723 1.000 12.001 13.207 200 19.396 18.485 3.328 3.996 100 49.500 3.063 190 1.696 542 223 2.758 838 6.271 2.097 190 9.025 57 495 8 31 116 143 126 1.393 1.932 4.580 458 387 1.461 206 42 37 274 156 54 2.525 152 50 59 2 92 8-817 65 866 2.786 692 13.090 31.771 14.419 158 6.542 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 6 79.034 _ 3.609 8.786 1.213 119 — — 6.184 32 &1/* (O) 5 (6) LngH4.926 368.601 7.197 148.723 408.732 14.986 — 368 5.720 8.482 311 26.723 570 2 593 1.497 4.943 10 970 225 1.088 28 — 296 1.529 14.030 105 33 34 35 36 600 156 322 6 6 297.705 71.105 331.502 99.448 13.150 2.468 37.300 2.500 3.441 144 1.874 724 400 81 253 22.096 1.298 37 38 2,222.971 2,740.512 16.090 75.795 197.094 38.791 16.364 3.725 1.226 124.448 20 _ 6 6 6 6, 5i/, 6 21.947 126.393 31.619 3.962 88.458 1.212 11.713 34.872 212 63.135 145.761 33.460 4.777 113.830 729 47.211 67.587 120 1.400 36.683 550 7.000 200 6.532 6.250 431 134 2.212 360 160 53.063 4.813 1 7.889 6.075 172 1.164 2.989 549 30 1.104 926 178 1.122 100 108 1.064 243 39 468 314 670 13 58 76 118 451 479 33 2 53 248 8.202 4.791 153 1.290 950 379 876 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 320.176 476.702 45.753 16.279 71.841 8.234 3.006 265 965 16.942 10 6 (5i/,) 5i/, 6 0 J /a 5 6 6 6 6 5,5i/„6 6 6 6, 7 7 6 6 6 6 7 6 51/2 6 6 6 821.715 37.166 76.735 41.104 111.235 193.914 176.870 75.913 629.087 266.655 160.004 11.730 629.363 82.182 18.792 83.768 9.398 193.912 102.341 79.713 255.269 913.291 5.723 50.864 110.832 60.423 119.256 9.270 210.010 185.816 91.741 614-875 4.715 299.270 163.218 15.419 654.299 85.888 18.982 11.640 83.917 16.439 200.794 115.965 92.871 254.570 11.328 11.200 3.027 17.270 1.500 12.686 424 475 307 4.176 6.308 1.597 16.067 10.787 2.590 6.364 773 2.982 5.452 320 8.869 2.143 332 2.755 1.496 2.235 6.290 2.978 2.288 8.106 273.931 18.500 6.494 9.021 2.092 22.605 26.466 55.531 5.010 59.635 24.407 8.466 1 107.537 315 182 8.000 3.100 13.566 12.199 10.445 260 15174 25 775 1.485 733 1.978 64 2.498 574 964 10.168 3.656 1.028 195 5.388 381 307 7 570 235 555 1.117 1.459 2.201 3.468 91 488 548 128 143 37 920 516 484 2.402 73 1.511 • 1.482 146 3.723 515 90 67 589 70 1.052 167 291 1.403 28 130 47 684 47 399 436 19 33 788 22 79 126 155 180 58 459 278 9 1.421 18 36 5 339 84 65 195 83.995 97 1.179 3.668 2.500 9.612 264 22.127 11.828 4.271 48.331 9-876 27.020 2.157 58.000 2.767 1.677 202 4.562 692 15.535 2.802 4.055 19.555 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 4,056.866 4,390.088 44.325 108.800 667.763 51.537 20.404 1.823 4.317 336.772 25 7,426.349 8,565.292 108.168 165.757 222.958 167.625 1,021.251 653.754 104.205 93.872 45.197 39.433 5.837 6.952 2.918 510.354 440.472 73 + 1,138.943 - 57.589 + 55.333 + 367.497 + 10.333 + 5.764 + 4.034 + 69.882 IŠTačelst-vo „Zveze slovenskih posojilnic" Mihael Vošnjak 1. r. t TTči-teljstvo v trboveljskem kraju., naznanja vsem velecenjenim tovarišem in znancem, pretužno vest, da je bivši njegov mnogoletni soud, gospod Franc Štaufer nadučitelj na Dolu (194) 1-1 v noči 17. t. m. nepričakovane, nagle smrti umrl. Dragega nepozabnega ranjkega priporočamo v blag spomin. Trbovlje — Vode, dne 18. oktobra 1895. du stiLf hirala Vsem udeležencem pri pogrebu prerano umrlega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Franc-a Štaufer naduCitelja na Dolu izrekata podpisana najprisrčnejšo zahvalo, in to osobito sorodnikom, gg. tovarišem učiteljem in učiteljicam, slavn. občinskemu odboru, slavnima krajnima šolskima svetoma Dol in Hrastnik, slav. Trboveljski kmetijski podružnici, gg. pevcem darovalcem enajsterih krasnih vencev in vsem drugim, ki so prihiteli od blizo in daleč skazati ranjkemu zadnjo čast. Na Dolu, dne 21. oktobra 1895. (196) 1—1 Fran Štaufer, gimnazijec sin. Neža Štaufer, vdova. Št. 5031. Razglas. C. kr. okrajno sodišče v Laškem trgu razglaša: Na prošnjo upravitelja konkurzne mase se dovoljuje upna prodaja v konkurzno maso Matije Majcena v Laškem trgu spadajoiega blaga in prodajalnične oprave, katere sodnij-sko cenjena vrednost znaša 2008 gld. 07 kr. in se bode vršila v dveh rokih in sicer dne 22. oktobra in 4. novembra 1895 kakor tudi naslednje dni, vselej od 8—12 ure dopuludne in 2—6 ure popoludne v bivši prodajalnici Matije Majcena v Laškem trgu s pristavkom, da se predmeti, ki se bodo prodajali pri prvi .prodaji prodajo le za izklicno ali višjo ceno, pri drugi prodaji pa tudi pod izklicno ceno proti takojšnjemu plačilu in odstranjenji. C. kr. okrajno sodišče v Laškem trgu J/, oktobra 189 j. (195) 2—1 Upravitelj urada. Naznanilo. Podpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja itd., blago je izvrstno, dokaz temu je, da večina č. g. duhovščine pri njemu naroča. Razpošilja na drobno in debelo od 5 kilogramov franko po pošti sledeče vrste kave: Rio fina po gld. 1'65 klg. St. Domingo po gld. 185 klg. Santos „ „ 1'70 „ Gold Java „ „ 1'90 „ Malabar „ „ 1-85 „ Ceylon Perl „ „ 215 „ Portoriko „ „ 2-— „ Mokka arabska „ „ 2'15 „ Blago, ki bi ne ugajalo sprejme se nazaj ali zamenja. — Kupuje in sprejema v zameno tudi fižol in druge domače pridelke in plača po dobrih cenah. Na povpraševanje se radovoljno odgovarja in priporoča. Ž velespoštovanjem (198) 3—1 E. A. Repešic, Trst, ulica Istituto, št. 22. Čistilnica (Trier) dobro ohranjena se proda za 50 g-ia. (197) 2-1 več pove Ivan Prislan, Braslovče. UVUlin. z vrtom za hmelj in travnikom v St. Petru st. 58 v Savinjski dolini se proda po prav ugodnih pogojih za 4800 gld.- J. Metzl, (193)3-1 Dur\aj, 2/2, Untere Dor\austrasse 9. g: Službo org*anista ^ dobi lahko takoj soliden in zanesljiv neoženjen mladenič, ki je dovršil cecilijansko šolo. Prošnje naj se pošljejo (199) 2-1 župnijskemu uradu v Dramljah na Štajerskem. Pratika za leto 1896 na drobno in debelo se dobi pri Dragotin Hribar-ju v Celji. Vinogradsko posestvo v najlepši legi blizo državne ceste Vojnik-Konjice je na prodaj. Taisto obsega 3 orale vinograda, 1 oral mladega sadovnjaka in travnika z njivo, 8 oralov gozda. Nahaja se tik vinograda s krasnim razgledom enonad-stropna gospodska hiša (5 sob, obokana kuhinja, šte-dilno ognišče, velika klet, preša itd.). Blizo gospodske hiše stoji vincarija. Cena za vse samo 1500 gld. (Polovica se tudi pusti proti vknjižbi.) — Več pove upravništvo „Domovine". (192) 2—1 E a z p i s. Služba organista in cerkovnika na Laškem se bo do 1. januarja 1896 oddala. Prosilci naj se oglasijo vsaj do 1. decembra t. 1. Cerkveno predstojništvo na Laškem, (189) 3—2 dne 1. oktobra 1895. Pomožni uradnik išče službo občinskega tajnika. — Več pri uredništvu vDomovine". (175) 3_3 Išče se za Celje mla_d_ hlapec, kteri razume vrtnarsko delo. Plača, 8—10 gld. na mesec. — Kje. pove upravništvo „D.->moviri4". (188) 3—2 UVClin na stalni vodi, pol ure od mesta na Sp. Štajerskem, proda se zaradi bolehnosti gospodinje iz proste roke. Mlin ima 3 tečaje ter pripravljen prostor za četrti tečaj in stope. Poleg tega je nekaj travnikov, njiv, obširen vrt, _ poslopje za stanovanje ter veliko gospodarsko poslopje, vse skupaj v prav dobrem stanju. Cena vsemu skupaj 3.400 gld. Več pove Janez Slovenc, župan v Sp. Pohanci pri Brežicah. (178) 2—2 IMIorio ZR/a/u-cti steklar v Celji, Rotovšfce ulice priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največjo izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih. Posebno pa opozarja slav. občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejSili svetilnic za gostilne i z izredno svetlobno jako- ! stjo, kakor tudi od pripro-stih do najkrasnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih, siavbav in vsprejema VSe V njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno. (200) 5—1 Matevž Sinkovic umetni in portalni mizar v Celji, Gosposka ulica, št. 25 priporoča se za izvršitev vsakovrstnih umetnih mizarskih del, po (187) zmernih cenah. 8—2 Delo solidno, ukusno ter trajno. = ,Svoji k svojim!1 = vr -»juri ; vi*r; -ajur; JTllad obrtnik, kateri ima dobro rokodelstvo, pa nima prilike seznaniti se z rodovinami, želi tem potom dobiti dobro vzgojeno dekle ali mlado uilovo brez otrok za soprogo. Ker bi delavnico rad razširil in pomnožil dohodke, želi se tudi nekaj premoženja. Besne ponudbe s sliko, o katerih je tajnost sveta stvar, pošljejo naj se upravništvu „Domo-vine". (185) 3—3 © © @ © © © © © © © © © © © © (186) C. kr. privil. za gospode ter oblek (uniform) za uradnike in vojake častni član pariške izumiteljske akademije -f- M. Weiss, Celje Gospodska ulica (Merrengasse) 8 nasproti hotela „Erzherzog Johann" priporoča svoje patentovane snemne kožuhe za uniforme, gornje obleke za gospode in dame ter veliko zalogo vsakoršnih uniform. Velika izber inozemskih modnih tkanin, vsakojake kozuhovine, pravi tirolski loden, dežnih plaščev, lovskih in navadnih kožuhov za v mesto, potovanje itd. Kožuhe vsake vrste prevzamem v prenaredbo po moji patentirani naredbi za snemanje Pri naročilih od zunaj zadostuje, če ni prave natančne mere, tudi dobro pristoječa obleka. Zmerne cene, točna postrežba. Cenike in priznalna pisma pošiljam na -zahtevanje poštnine prosto. Jtnfon K olene trgovec v Celji kupuje vsake vrste deželne pridelke, kakor: fižol, suhe gobe, divji in pravi kostanj itd. itd. Kakor tudi fino namizno sadje, breskve, hruške, jabolke itd. itd. vse po najvišjih cenah. (179) g_3 Josip Koženy narodni krznar v Celji Graška ulica (Grazer-Strasse) št 4 priporoča se slavnemu narodnemu občinstvu na deželi in velečastiti duhovščini i. t. d., za napravo vsih krznarskih del, kakor: kozuhovine, raznih čepic, mufov i. t. d. po najnižjih cenah. Tudi vsa popravila zvršim točno, solidno in ceno. (Opomba uredništva.) Ker so naši nasprotniki razglasili drugega krznarja za svojega in ga kot tacega priporočajo, je naša posebna dolžnost podpirati tega, ker ga hočejo uničiti oni. Poskusimo se, kdo bode zmagal! (183) 9—3 t• Dobiva se najceneje y podpisani lekarni, ako se naroča »f' po pošti. ^ Redilna živinska štupa za konje, rogato živino ii\ ovce i. t. d. Skoro že 40 let z najboljšim vspehom ma- lodane po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom 50 kr., 5 za-motkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Konjski cvet rabi za drgr.enje v krepilo konjskih udov; lajša otrpnelost konjskih udov krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem tru-dapolnem delu. Steklenica z rabilnim navodom velja samo 1 gld , pet steklenic z rabilnim-navodom^ t amo 4 gld. (138) 10-4 Ubald pl. Trnk6czy, lekarnar, Ljubljana, Kranjsko.