Politiciil ogled. Avstrijske dežele. Kar še dež. zborov ni svojega dela dognalo, so ga zdaj že vsi začeli. V Graškem so irneli seje v petek, dne 8. januvarija potem v soboto, dne 9. januvarija pa v torek dne 12. januvarija. Prva je bila znamenita zavoljo iuterpelacije dr. Neckermann-a, glede gimnazije v Celju. Kako se mu je obnesla, povemo na drugem mestu, v drugi in tretji pa so bile manjše stvari na vrsti in so se vse po nasvetu dotičnih poročevalcev razrešile, tako se prepnsti tudi predlog g. Jermana, naj se kje kako olajša eksekviranje ter napravi ceneje dež. odboru. — V Kranjskem dež. zboru so vzprejeli naert, po katerem se posluje odsehmal pri deželnih nradih večinoma v slovenakem jeziku. — V Spodnje-avstrijskem zboru niso vzprejeli predloga, naj se napravi hipotečna banka, ampak izročili so ga dež. odboru, da ga potresuje in potlej še kedaj o njem poroča v zboru. Tudi prav, če le predlog ne bo vsled tega čisto preminol. Banka utegne prav priti kmetom, toda sama še jib ne reši pogiua. — V Pragi so pri ožji volitvi za mestni odbor zmagali staročoski kandidatje, v deželnem zboru pa eudno lazsaja ultranemška stranka, posebno napenja se zoper c. kr. nameatnika, generala Kollerja, a mož jim ne ostane ničesar na dolgu. Minister dr. Gautsch pojde te dni v Prago, ogledat tamošnjih šol, zatem pa 8e tudi poda v Brno; kakor se vidi, je ministru veliko za to, da se poduči v avoji stroki. — Med avstrijsko in ogersko vlado vrše se pogovori za državno podgodbo, kakor 8e čuje so že blizu gotovi z njo. Ali in koliko so jo prenaredili, ni še znano. V Trstu pripravljajo se za volitve v mestni odbor. Avstrijska in sloyenska pa ultralaška stranka stojite si nasproti. Kakor je podoba, bode večina voljenih iz zadnje atranke. — Dalmatinski c. kr. namestnik baron Cornaro dobil je dostojanstvo tajnega svetnika. — Naše vojno brodovje se pomnoži v malih dneh za dve oklopnici obe pridete v Pulj. — V Reki so pai* nedoraslih postopačev pod ključ djali, ker so bojda vojake nagovarjali, naj bi udarili po Magjarih. Vnanje države. Ruska akademija zna noati je ceeaijeviča Rudolfa imenovala s svojim častnim udom. — Velevlasti so izroL-ile srbaki, bolgarski in grški vladi ekupno pismo. V njem zahteva ae od teh, da odložijo takoj orožje in isto tako stori še potlej Turčija. — Bolgarski knez je ukazal, naj se po Rumeliji vpeljejo bolgarske postave, to je korak naprej v popoluo združenje Rumelije z Bolgarijo. — V Belemgradu 80 bili te dni v prostorijah kraljice sbodi srbskih velikaaev, hodilo je za to, na katero pot bi Srbija naj krenila, da bi 8e iz sedanjili zadreg najbolje izvila. Kakor se sliši, Avstrija bi v teb shodih bila žela hvalo sveta, kajti nagibali so 8e močno na rnsko stran. — Turčija je v hudih atiskah, toda rešiti se jih ji ni nemogoče, naj ima le cvenka, ali tega najbolj manjka. Vojaki, katerih ima sila veliko pod orožjem pa jih ne morevpla<v-ati, terjajo sedaj z vso silo od nje plaeo. Ce ji v zadnjem trenotju še ne priakoči Anglija, utegne ji to sila nevarno postati, — Grki zahtevajo od Tnrčije pravico vsaj na Kreški otok; ta tudi želi čem prej mogoče združiti 8e z grško kraljevino. Prej ali nlej ae izgodi to gotovo. — Ruaija poinnožuje 8i celo na tihem vojno brodovje in vstvarja močne obrambe na morskib obalih. Na Crnem morju stoji že več tacih obramb in zveze so do njih po suhera in po morju. — Knez Nikita na Črni gori drži se dosehmal zmerno in ne mara se zaplesti v vojsko, čeprav ga vabi Srbija, da 8e združi z njo. — Pruski kralj, Wilbelra, obhajal je te dni 251etnico svojega kraljevanja; imeli zo za to veliko praznovanje v Berolinu, največ časti je imel v teh knez Bismark, kralj ga je objel in ga vidno z vcseljem pozdravil. saj pa tudi lehko: Brez Bismarka ne bilo bi cesarja Wibelma. — Francozi imajo srečno že novo ministerstvo; z njim dobode 4 — 5 tisoč novih mož službe v javnih uradih. ravno toliko pa jih pride ob njo. Vsak minister mora namree dobiti prostorov za avoje Ijudi. Tako terja repnbliška navada. — Na Španskem vreje. Na severnili krajih gibljejo ae že republikanci, pa tudi karlisti zberajo svoje čete. V trdnjavico Saint-Julien je vdrla četica republikancev, ali kmaln so jih izgnali. Samo nekoliko so republiki upili na zdravje, po tem pa 80 jo upihali na prej na morju. — Iz Anama se poroa, da je zadnje dni meseca decembra uporniška četa razrušila poslopja katoliškib mi^ijonarjev na Ngheanski gori ter so enega misijonarja pa 500 domačib kristijanov nraorili. Upornike so vendar-le francoski vojaki že razkropili ter jim pobrali orožje.