L ■ : Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List Slovenskih delavcev v cylmeriki. & The first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered M leeond-Class Matter, September SI, 1003. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congree of March 3, 1879. TELETON PISARNE: 1279 RECTO* NO. 35. — ŠTEV. 35. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 11, 1908. — V TOREK, 11. SVEČANA, 1908. VO LUME XVI. - LETNIK XVT Poslovanje kongresa Taftova kandidatura, in temperenčno gibanje. Večina na njegove] strani. PREDLOGI. V SLED KTERIH NAJ BODE POŠILJANJE OPOJNIH PIJAČ V TEMPE-RENČNE DRŽAVE KAZNJIVO. Agitacija, prohibicijonistov postaja vedno večja in uspešnejša. SPOŠTOVANJE ZAKONA. -o- YVa.thiugi.on, 10. febr. Kongres se boe mora pa tudi to prepovedati. V probibieijo- ded ki itičmb državah torej ne bode kaz-ivo ie pmdajanje o|»ojnih pijač, D več tudj uživanje dobre kapljice, to dobe obia-ti končno tudi pravieo, ktere bodo /am>>:_'le določati, ptjuče »me \>aW dr/avlja.i piti v svojej last ne j hi^i. potetn je naša onobna svoboda prišla že jako daleč. In kaj je pravzaprav vzrofc takemu prohibieijonistienemu i*il»anju? Pri nu ne more nihee trditi, da se pijančevanje razširja. Glasom štatisti«"-nih podatkov se ,je poraba oj>ojnih pijač v n*-niei izdatno povečala in saoer to baA v naj novejše j dobi, doe i m je preje redno vsako leto nazadovala. Mogoče je bas temperenčno gibanje krivo temu, da se sedaj povžije več žganja in druzih opojnih pijač, kakor preje, ko o tem eribanju Se vedeli nismo. V prohibicijoni>ti<~nih državah na jueru so ljudje bolj odvisni od zganja, kakor od druži h pijač, kajti 1 ožjih pijač je tam le težavno dobiti. Iz tega je sesvidno, da se vsled temperenčno agitacije poraba žganja vedno bolj množi in da postajajo ljudje v takih državah vedno večji pijanci. Nedavno se je vršil v nove j tempe-renčnej državi Georgiji banket, kte-priaostvovali sami odlični dr-Pri tem se je naravno pilo t, dasiravoo je po zakonu to lano. <»overner Iloke Smith temu banketu tudi povabljen, >el ni. ker je oklenil, da radi banketa ne bode kršil novega zakona. Ostali ljudje se ;ia za zakon niso zmenili in so veselo pili. A ko se v kake j državi, kjer so šele dobili novi zakon, zanj ne zmenijo in ga na tako flagranten način kršijo, kako naj se potem tudi od ostalih državljanov zahteva, da bi zakone spoštovali in uvaževalif ream so iavljani. tudi vin prepove* je bil k toda pri SLOVENEC USTRELJEN. V Pueblo, Colo., je bil rojak Joe Ruse na ulici ustreljen. Newyorsko časopisje je dobilo včeraj poročilo iz Puebla, Colo., da je tam nek nepoznan lopov na ulici ustrelil nekega Joe Rusaa v prisotnosti osmih njegovih rojakov. Bil je na mestu mrtev. Joe Russ je bnezdvomno Slovenec, dasiravno se o njem piše kot o "Avstrijcu ' Pričakujemo natančnejšega poročila iz Pueblo. CHICAŠKA TRIBUNE JE PRIRE-D I L A PRESKUŠEVALNO GLASOVANJE ZA PREDSEDNIŠKE KANDIDATE. Od vseh oddanih glasov je dobil Taft 55 odstotkov glasov. NOMINACIJA ZAGOTOVLJENA. Italijanska "kultura". Pittsfield, Mass., 10. febr. Nepo-gnani zločinci so včeraj nameravali s*dinamitom pognati v zrak grocenj-ako prodajalnieo in tenementno hišo Italijana Antonio Fio. Pod vsaka spodnja vrata so lopovi položili po tri komade dinamita, toda k sreči so se razleteli le trije komadi. Raz-strelba je vrgla grocerja, njegovo ženo in otroka iz postelje, dočim so se vsa okna na onej strani hiše razbila. Banjen ni bil nihče. Policija je are-tovala Italijana Gregorio Tosco, kteri jsiFija nedavno t prepira pretil ■ varijo. „. i i^vii. ("bicaška Tribune je po vsej repu biiki priredila preskusevalno glasovanje v svrbo odbranja bodočega preIsednikega kandidata republikau-~k»- -tranke in izid tega glasovanja dokazuje, da bode kandidatom odbran pri konvenciji vojni tajnik William II. Taft. Za razne dozdevne kandidate .je bilo oddanih 5792 glasov in od t.*b jih odpade na Tafta 3164. To pomenja. da je Taft dobil več trlasov. nego vsi ostali dozdevni kaa-didatje skupaj, kajti nanj odpade 55 odstotkov. Drugi v vrsti republikanskih kandidatov je governer Hughes, kteri je pa dobil le 12 odstotkov gla «»v. dof-im ostali mogoči kandidat je j»ri balotu niso dosegli uiti toliko, kajti na nektere odpade k večjem le po jedel) balotni glas. Navedeno glasovanje se je vršilo naravno nepristranski in iz te*ra '.e sedaj lahko sklepamo, kako se bode za vršila konvencija v prihodnjem ju tiiju v fhicami. Že sedaj lahko čita-telje zagotovimo, da bode Taft tedaj imenovan predsedniškim kandidatom republikanske stranke in sicer ne Ie samo pri prvem hnlotn. temveč naj-brže brez vsake opozicije. Fz izida imenovanega glasovanja je razvidno, da ima Taft več pristašev, kakor vsi ostali kandidatje skupaj Imenovani chicaški list je svoja glasovalna vprašanja glede predsedniške kandidature republikanskih kandidatov razposlal raznim državljanom v minolem avgustu. kakor tudi v letos-njem januariju. in iz došlih odgovorov je razvidno, da se je v avgustu izjavilo za Tafta 2512 osob, dočim je to število poskočilo do mimolega ja-nuarija na 3164 glasov. Takoj za Taftom so državljani za nimajo najbolj za newyorskega gover-nerfa Hughesa in posledica temu bode najbrZe ta. da pride Hughes na isti ticket, kakor Taft. tako da postane podpredsedniški kandidat, v kterem slučaju bode naravno tudi izvoljen. V vseh državah, izim.ši v onih, ktere imajo svoje las*ne predsedniške kandidate, kteri so rojeni v dotičnih državah, se ljudstvo vedno bolj zanima za Tafta. To velja pred vsem o velikih severnih državah, dočim se bodo južne itak vse izjavile zanj, ker tam vlada kontrolira političen republikanski položaj. Preveč tovornih vagonov. V Chieagu, 111., so zborovali zastopniki ameriških železnic in tem povodom se je zvedelo, da je tovorni promet vsled gospodarske krize tako nazadoval, da je sedaj v Z jed. državah 350,000 tovornih vagonov, kteri niso v rabi. Denarje v staro domovino pošiljamo: 10.35 ............ 60 kron. 20.45 ............ 100 kron. 40.90 ............ 200 kron. 102.00 ............ 600 kron. 204.00 ............ 1000 kron. 1017.00 ............ 6000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošlljatve izplačuje & kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Dtnarje nam poslati J« najprUit-aeje do $25.00 t fotevinl \ prlpero-Seasm ali registriranem pismo, večje xneeke po Domestic Postal Men«? Order ali pa New York Bank Draft PRANK 8AKSER CO., 1« Oieemrick EL, New York, <104 M. Olafar Aa, V. za $ ca za za xa xa Gospodarski položaj postaja boljši. V SEVERNEJ OHIO SO PRIČELI V MNOGIH TOVARNAH ZOPET Z DELOM. To velja tudi o raznih dragih državah; dela se ali popolno ali pa deloma. BREZPOSELNOST V PHILADEL-PHIJI. Cleveland, Ohio, 11. febr. V Lo-rainu se je v tamošnjej tovarni National Tube Co. pričelo zopet z delom. Delo je dobilo od 5000 do 6000 delavcev.. Tovarne imenovane družbe so bile več mesecev zaprte. Po troineseeii em poči vanju pričeli so včeraj delati tudi v tovarnah Stark Rolling Mill Co. v Cantonu, Ohio, in tekom nadaljnih dveh tednov se prične z delom v nadaljnih dveh tovarnah imenovane družbe. V Ooodricbevej tovarni gumija v Akrouu. Ohio, st> pomnožili število delavcev za 250 mož. tako da se zopet dela kakor v normalnih časih. Tudi vse druge tovarne sii pomnožile število svojih delavcev. Zanesville. Ohio, 11. febr. V tovarni eevi o«l Mark Manufaeturing Co. s<« včeraj po daljšem času zop< t pričeli 7. delom. V imenovanej tovarni jo i na če delalo 700 delavcev, sedaj so jih pa z.a nekaj časa najeli le M00. Chieago. 111.. 11. febr. V tovarnah Illinois Steel Co. v South Chicagu, ktere so bile več tednov popolnoma zaprte, je včeraj pričelo delati ka-eih -000 delavcev, ktero število bodo pa še tekom tejra tedna pomnožili na 5000. Maiden. Mass., 11. febr. V tovarni Boston Rubber Shoe Co., ktera je bila 11 tednov zaprta, so včeraj zopet pričeli z delom. Tovarna je najela 1000 delavcev. Xaugatuck, Conn.. 11. febr. V tovarnah Goodyear Metallic Rubber Goods Co., kakor tudi v tovarni India Goodyear Rubber Co., je pričelo včeraj 000 delavcev zopet z delom. Počivali so od 14. dec. nadalje. To .število delavcev bodeta imenovani, tovarni še tekom tega tedna pomnožili na 2000. Manchester, X. H.. 11. febr. V A-moskeag Mills se prične z delom kakor pred krizo, oziroma s polnim številom delavcev. Biddeford, Me., 11. febr. PeppeT rell Manufacturing Co. prične v ponedeljek v svojej tukajšejej predilnici zopet z delom. Štiri tisoč delavcev dobi zopet delo. Philadelphia, P4., H. febr. Tukaj se je vršila seja Central Labor Union in tem povodom so se delegatje posvetovali, na kak način bi bilo mogoče pomagati neštevilnim brezposelnim, kteri žive v tukajšnjem mestu v naj več jej revščini. Samo v okraju Kensington je 50,000 delavcev brtz dela in vsi trpe največje pomanjkanje. Predlagalo se je, da se v kratkem priredi velika demonstracija brezposelnih, da se tako meščanom pokaže, kam naj nalože oni denar, kterega ravno ne potrebujejo. Zajedno se prične tudi z agitacijo, da se misijonarje, oziroma misijone več ne podpira, ker so domači ljudje podpore več potrebni, nego "malikovalci" v Afriki. V okraju Kensington so tovarne (predilnice) zaprte že 4 mesece in vsled tega mora 50,000 ljudi stradati. Dogodki na Portugalskem Franco še vedno beži. V OPORTO SO NAMERAVALI ZOPET PROGLASITI REPUBLIKO; VLADA JE TO PREPREČILA. Bivši ministerski predsednik Franco beži dalje iz Bordeauxa v Marseilles. KRALJ POKOPAN. Proti prohibiciji. Charleston, W. Va., 10. febr. Tukajšnje časopisje poroča, da so gostilničarji nabrali $100,000, s ktero svoto bodo baje uspešno nastopili proti nameravanemu uvedenju prohT-bicije v tukajšnji državi. V krogih postavodajalcev je ta vest obudila veliko senzacijo. Senator Fisher je takoj vložil resolucijo, ktera določa, da se imenuje v senatu poseben ob-bor, ki naj preiskuje to trditev. Resolucija je bila jednoglasno sprejeta. Gostilničarji trdijo, d« je t« vest is-miiljena. Marseilles, Francija, 10. febr. Semkaj se poroča, da 'so prišli v Oporto na Portugalskem minoli petek na sled velikej zaroti, ktere namen je bil v imenovanem mestu proglasiti Portugalsko za republiko. Glasom poročila so veliko število novih zarotnikov zaprli. V okolici mesta se je pojavilo mnogo nepoznanih tujcev in sicer jih je ponekodi več, kakor domačinov. Polieija je zaplenila tudi veliko količino revolverjev in pušk. kakor tudi načrte zarotnikov. Iz teh načrtov je razvidno, da so zarotniki minolo soboto ponoči nameravaj mesto nenadoma n*pasti in osvojiti Pred vsem so hoteli napasti governerjevo palačo, vjeti governerfa ™ d?fe Uradnik« P«'em razde fa ti vse zelezniške zveze z mestom in ko-nec-no proela'siti republiko. Hordo*ux, Francija. 10.'febr. Ube-rfjt biva portugalski ministerski pred-edrnk Franco se še vedno mudi v tu-^snjem mestu, ne da bi s kom obče. va 'in V " k°daf ^ odpoto-, n. kam 3e namenil. Nek portn 7ai v ° Je na- y 7 mesto. Zatrjuje ^ da ,e nesel seboj Francovo pismo nT H ^n^kemu kralfnTn ^a Z~ f?e F«aeo počakal tuW od kralja odgovor ^ Lizbona. H Trupli umorfene- ga kralja in niesove^i «=ino l Franco je ^ , • n«m osffvil Sr0'° m si- MoreeillM. u. febr ^ semta; ;n J . L""0 Je -'<■ "'"•■1I.1 policij, kf." . ^P01'" mu poročale,, „ • " Francom m,.nrlt; 7 * P^'Hlo 2 ^ je na por) ,„','" Je «jaW]. -oje doIW^?!«4«' ^il le ni hetel povM^r , , '' Wdaj 'bežal MORSE SE VRNE. Ubegli newyorski finančnik, ki je povzroča sedanjo krizo, se vrne nazaj v New York. Liverpool, 10. febr. Newyorski finančnik in ustanovitelj vSe polno bank, ktere vse so propadle radi njegove špekulacije, je dospel semkaj s parni kom Campania in je sklenil, da se nemudoma vrne nazaj v New York. Ukrcal se je takoj na parnik Etruria, kteri je že odplul proti New Yorku. N Vest, da ga želijo v New Yorku videti, je dobil, ko je bil parnik Campania še V Queenstownu. Jedva da se je tukaj izkrcal, je že naznanil čakajočim ga časniškim poročevalcem,-da ne bode potoval dalje v Evropo in da se nemudoma vrne nazaj v A-meriko. Ko so ga časniški poročevalci vprašali, kaj namerava v bodoče početi, ni'hotel odgovoriti; dejal je le, da je dobil iz New Yorka brzojav, s kteri m se ga prosi, da pride nemudoma nazaj. Prvotno je nameraval potovati v Evropo, ktere načrte je pa sedaj spremenil. O svojih finančnih neprilikah ni hotel govoriti in tudi ni naznanil, kako se bode reSil sedanjih nadlog, ktere ga čakajo, ko prid« v New York. Rusija in Turčija. Vojna spomladi? RAZMERJE MED RUSIJO IN TURČIJO SE VEDNO BOLJ O H L A J E V A. Evropsko časopisje trdi, da pride že spomladi do vojne; nemške intrige. HLAPČEVANJE AVSTRIJE. 1 1 o - • Petrograd, 10. febr. Med Rusijo in Turčijo se položaj vedno bolj poostru-je in sieer radi spora, ki je nastal med Perzijo in Turčijo radi meje, kakor tudi radi dejstva, da je pričela Turčija v Armeniji mobilizirati. Rusija je sklenila na vsak način čuvati svoje koristi na Balkanu in v Perziji in radi tega namerava sedaj prirediti velikansko vojaško demonstracijo ob per-zijskej meji. Iz osrednje Rusije bodo sedaj nemudoma poslali na mejo 60 tisoč vojakov, kteri bodo opremljeni z vsem. kar je za vojno potrebno. Za to potrebni denar je duma jednoglasno vladi dovolila in poleg tega jej je zajamčila tudi neomejeni kredit. Vlada je naznanila dumi svoje razlosre pri tajne j seji in dokazala, da je demonstracija, ki je naperjena tako proti Turčiji, kakor tudi proti Avstriji (balkanska železnica), neobhodno potrebna. Duma je istodobno dovolila vladi $10.000.000. ktero svoto bodo porabili Iz Avstro-Ogrske. Srbi in Hrvatje. VSLED VOLILNEGA GIBANJA JE PRIŠLO V UDBINI DO KRVAVEGA PRETEPA MED SRBI IN HR-V A TI. Obravnava proti domačinom na Tirolskem radi napada na Nemce je končana. OSEM OSOB OBSOJENIH. -o- Dunaj, 11. febr. Iz Hrvatske se poroča, da postaja volilno gibanje za novi hrvatsko^slavonski sabor vedno bolj razburjeno in staro sovraštvo Srbov napram Hrvatom se je zopet obnovilo. Iz raznih krajev Hrvatske in Slavonije, kjer ni prebivalstvo izključno hrvatsko, temveč pomešano tudi s srbskim, prihajajo sedaj dan za dnevom, poročila, da je prišlo do bojev med Srbi in Hrvati. V Udbini je prišlo celo do prelivanja krvi. V dan- . . tem boju so ljudje rabili vsakovrstna ! P "T"08! in kake orožja. Pri tem je bi, jeden ubit, do- Te^^T ^ čim je več ramenih V! m0g0ee do^nati čim je več ranjenih Dunaj, 11. febr. _ m Tirolskem se brzojavlja. da je okrož no sodišče v Roveretu, kjer se vrši RAZBURJENI DELAVCI. Zahtevajo, da se ustava spremeni. Razsodba zvezinega vrhovnega sodišča. Organizirano delavstvo je zelo razburjeno radi udarcev, ktere je v novejšem času zadobilo. Vse unijsko delavstvo se namreč zgraža radi znane razsodbe zvezinega vrhovnega sodišča, ktero je razsodilo, da se mora proti delavskim unijam postopati ravno tako, kakor proti navadnim tru-stom ali unijam trgovcev in obrtnikov. Proti unijam se zamore sedaj vsled imenovane razsodbe postopati po Shermanovem protitrustnem zakonu. kteri določa, da morajo unije potom bojkota napravljeno škodo poravnati v trojnej meri. Celo povsem konservativni delavski sloji so radi imenovane razsodbe postali popolnoma revolucionarni in zahtevajo, da se kakor hitro mogoče organizuje povsem radikalna delavska stranka, ka-koršnje dosedaj v republiki Še nismo imeli. Ta stranka mora potem zahtevati, da se zvezina ustava spremeni, tako da ne bode mogla delavstvu škodovati. Koliko časa bode sedanja razburjenost trajala in kake ~ .A ko sodimo Tz Inomosta na £^'-jah. se je lia. da je okrož- Ta^Z ^ ^^ --------tu, kjer se vrši s tal 7 * ^ ^^ in obravnava proti 43 domačinom radi T 7 ' P«družili za dober svojedobnega napada na izzivajoče pjv^^ J 0"ej I>oIiti'"^j stranki. Nemce, obsodilo osem domačinov v ^ " el" S° Se že oglasili neznatno ječo od jedrnega, dneva do °n eavs",h '—t---w».v... --'"i" »"uu ffoičtuui » . ' J tmeva no za napravo plavajočih baterij na Iz- . t™ov- Vsi ostali domačini so točnem morju. blh °Pr°ščeni. Nemški izzivači, kteri Rim. 10. febr. Položaj na Balkanu f° b,Ii f8^ n-1'ihove?a izzivanja tepeni se je radi avstrijskega načrta, po kte- ra^eni' zahtevali denarno od- rem namerava Avfetrija v imenu Nem- fkonil0 jim naročilo, naj nico. zelo poostril. Rusija je zavzela _fahte.vai° Potom civilnega sodišča. .# o — v. - ^. uu ifuiauiiLi novo ieiez- nico. zelo poostril. Rusija je zavzela odločno stališče proti tej železnici, za ktero se skriva prava vladarica Avstrije. Nemčija. Vsled imenovane železnice bi zadobila Nemčija na Balkanu velik upliv. kteri bi škodoval ruskim. oziroma domačim balkanskim koristim. Ako pride radi tega do konflikta. se Rusija ne bode bojevala z Avstrijo, temveč s Turčijo, ktera pospešuje nemške, odnosno avstrijske načrte na Balkanu.' Tukajšnji list Po-polo Romano prorokuje. da pride že spomladi do vojne med Turčijo in Rusijo. Isti list poroča, da ima Turčija v Maeedoniji že 100,000 vojakov pripravljenih in da še vedno hiti z vojnimi pripravami. V komentaru glede izida vojne, pride tukajšnje časopisje do zaključka, da bode Turčija poražena in da ni izključeno, da bodo Rusi zasedli Carigrad. Italija bode podpirala Rusijo, kar velja naravno tudi o vseh ostalih državah Evrope, izimŠi Nemčijo in njeno vazalko Avstrijo. VOJAŠKE PRITOŽBE. Preveč vaj, preveč dela in premalo jesti. je vujanom po-večala in v kongresu se je vložil predlog, ki zahteva dovoljenje svote $400,000 in iz ktere svote se naj bi plačevali posebni služabniki, ki bi opravljali ona'dela, ki jih morajo sedaj delati vojaki. Vrednost hrane, ki so jo povečaH, znaša na moža 2 cenffe na dan. Vojakom bodo dovolili se razne druge olajšave. Nova klavnica na zapadu. V Portland, Oregon, dospel je me-aar L. L. Swift, da dovrfi načrte n gradnjo velikanske klavnice, ktera bo veljala $3,500,000. . DunaJ' n- febr. V minolem tednu je vladal po vsej Avstriji in Odrski izreden mraz in po nekodi je tako •snežilo, da je promet n-a železnicah nemogoč. V Galiciji je padlo toliko snega, da je promet ustavljen. V Lvo. vu in Krakovu je ustavljen ves promet. V nekterih krajih Teži <*neg osem čevljev visoko. Washington, 10. febr. Vojni taj nik Taft je izdal povabilo na čast nike m možtvo naše vojske, naj na- Kn • znani vzroke, ki povzročujejo nezado- ie2dll indiJanski g^var voljnost v zvezini armadi. Kot glav- 2 ? neke^a P°*°ka, se je njeni vzrok se navaja preveliko število Sd.h J T° je videl vaj, preveliko posebnega dela in ne- Z> " m Premišlja], temveč zadostna hrana. J® bltro skoei1 v vodo, prerezal ko tr . . ____mil irrils* _ . INDIJANSKI GLAVAR PONUDIL BELEMU REŠITELJU SVOJO HČER. Milijonarjev sin je glavarja rešil gotove smrti. Bliss, Okla.. 10. febr. -'Vzemi jo, Zi>VVŽ in " -iu blago-• lovi. Tako je minolo soboto dejal glavar Ponea-Indijancev, Horse ^agle, svojemu rešitelju John Cuda-byjU' s.xnu znanega mesarja in milijonarja'v Omahi. Neb., ko mu je ponudil svojo najlepšo hčer za ženo. Mlada m lepa Indijanka je nepopisno zarudela, kajti njen oče jo je dovedel milijonarjevemu sinu po principu, kdor da hitro, da dvojno. Milijonarjev sin je dar indijanskega glavarja naravno odklonil in izjavil, da se se-oaj se ne more oženiti. Ko je imenovani indijanski glava Mil ----1 6 zadostna hrana. . ----, KO_ Vojni oddelek je že naredil po- ^"'J ttero se je glavar zaple- trebne korake, da nektere nedostatke kJ", *™1 glavar->Q ^Ijenje. odpravi. Hrana se je vojakom po- t ^ ^f dlvjati in i« Cudahy-" v koneresu ^ JU Zlf.mi1 dve rebri. Ranjenca prepeljali na bližn/o raneho in tje .v,. —• m lie 1°, Prish sedaJ indijanski bojevniki, Kteri so okrog raneha priredili divje Piese m pri tem prosiH Manitovlja, da mladenič kmalo ozdravi. Tem povodom mu je glavar tudi ponudil svojo najlepšo hčer za Ženo. ~ o^r ogiasm pri delavskih vodjih in niti malo ni dvomiti, da se bode sedanji radikali-zem kmalo spremenil v konservati-zem. .. * JUŽNE REPUBLIKE. Politična stanovitnost Cube. Havana, Cuba, 10. febr. Tukajšnji list La Lucha poroča, da se mu je javilo, da so v Washington u sklenili storzti vse, kar je potrebno, da se na Cubi ustanovi politična stanovitnost. Za politiko se prebivalstvo sedaj sploh veČ ne zmeni in povsodi je opažati letargijo. Večina bivših politikov na Cub! je prepričanih, da postane Cuba kmalo protektorat Zjed držav ako. slednje Cubo popolnoma ne osvoje. Havana, Cuba, 10. febr. Agrarna l>Sa je sklenila naprositi governerja Magoona, naj porabi po zadnjem kongresu dovoljenih $1,000,000 v svrho pospeševanja naseljevanja na Cubi. ■to je storila imenovana liga vsled tega, ker na otoku pomanjkuje vse polno delavcev in naselnikov. Sladkorne tovarne ne morejo dobiti dovolj delavcev, tako da so morale svoje delo izdatno omejiti. ROJAKOM NA ZNANJE. Iz Slovenskega smo dobili še nekoliko Pratik, s kterimi poslužimo lahko onim rojakom, kteri jih dosedaj še niso naročili. **renočevališče iforelo. V South ~Sioux City, Neb., je zgo-relo neko prenoSevaliSSe. Pri tem •ta dve osobi »goreli, dofim j« Mo pet nevarno poškodovanih. Tatovi ? Cin cinnatij u. Cincinnati, Ohio, 10. febr. Tekom zadnjih par tednov se tatvine v tukajšnjem mestu tako* množe, da so ■edaj na dnevnem redu in da so se tatovi že oglasili v par sto hifiah. Včeraj so tatovi gospo Magdaleno Bothovo v njenem stanovanju umorili. Včeraj sta prišla dva tata v stanovanje Roberta Gottschalka, ali od tam bo ju pregnali s streljanjem. Pn tem je bil jeden tatov smrtno ranjen. kretanje parnikov. Dospeli so: Hamburg 10. jz Genove. Irene 10. febr. iz Trsta. Columbia 9. febr. iz Glasgowa {U poročano) s 195 potniki. Dospeti imajo: Margherita iz Trsta. Cedric iz Aleksandrije. Vaderland iz Antwerpa. Kronprinzessin Cecilie is Brem«^, Caronia iz Reke. Cassel iz Bremena. Korea iz Libave. Baltic iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Etruria is Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Albano iz Hamburga. Alice iz Trsta. Byndam iz Rotterdama. Samland iz Antwerpa. Princess Irene iz Genov«. Adriatic iz Liverpoola. .> vmm . ' ' ...... •• , . • " - ■ \ Y'V ■ ^ • -: ■ • nafl "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned mi«! published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SaKS1:K, President. VICTOR VALJAVEO, Sei retarv. LOUIS BKNEIHK, Treasurer. P Plare'of IJu-in.— of the corporation and addres>os of alnive othi-eiv: 109 Greenwich Street. Borough of Manhattan, New York City, X- Y. Za leto velja list za Ameriko in Citnado.........$3.00 t, pol leta.........1-50 t, leto za mesto New York . . . 4.00 ,, pol leta 7.a ine.-to New York . 2.00 ,, Evropo za vtse leto.....4.50 ......pol leta.....2.50 «etrt leta . . . . l.<5 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. *'GLA8 NAROI»A" izhaja vsak dan i/-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People" > I^neil every dav, except tSumlaw and Holiday*. • Subscription yearly $3.00. cAdvertisement on agreement. Dopim brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj >e blagovoli i>ošiljati po Money Onler. Pri" spremembi kroju naročnikov prosimo, tla se naui tudi pr^j^nje blvaildče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naelov: "OLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York Citv. Telefon: 1279 Rector. Na krvavih tleh v Ken-tuckyju. Bivši ode v naših gorah mogoče preje zal ret i. dokler predzadnji feudist ne ustreli zadnjega fcudista. ** To znači, da je s temi besedami izjavil, da so ta-mošnje državne oblasti banke rot ne iti da ne morejo jn«»ti temu zlu ničesar ukreniti. Krvna osveta v imenovanej državi se je pa od tedaj naprej še bolj udomačila in umori so se pomnožili, iu sicer radi znanega umura guvernerja William Goebelja. Tedaj je začasni governer Taylor, kteri je sam naj-denček iz go^»\ ja, kjer divja krvna osveta, sklical svoje rojake in gorjance, da nastopijo z orožjem v roki proti postavodaji, iu ko tudi ni jk>-magalo, so segli po zadnjemu sredstvu iu so governerja Goebelja za-vratno umorili. Ako bi tedaj ljudstvo v Kentuekvju zahtevalo kaznovanje morilcev, oziroma kaznovanje Taylorja, bi to napravilo dober utis. Toda zgodilo se je- ravno nasprotno in smrt omenjenega governerja še do danes ni maščevana. Imenovani Taylor je na varnem in za Caleb Power sa, kteri je obtožen umora, se stori vse, da se mu izposluje svoboda. Rusija in Avstrija. Rusija se pripravlja na boj. V Pe-trogradu se mnogo govori o bojili, kteri bodo postali potrebni in gosu-darstvena duma je že dovolila velikanske svote za vojne priprave. Vse to se dogaja tilio in mirno in pri tem se sklicujejo zastopniki Rusije na to, da je Rusija vsaki čas pripravljena na svojo obrambo. Poslanci so navdušeno dovolili vse, kar je vlada v lo svrho zahtevala in bodo tudi v nadalje dovolili vse, kar je potrebno, da se Rusiji izposluje potrebno spoštovanje. Tn na kak način preti nevarnost ruskemu ugledu? Ker se je na tur-ško-ruskej in perzijskej meji pričelo dvomljivo gibanje Turkov, oziroma gibanje, za ktero je odgovorna štam-bulska vlada. Tamošnje dežele, kte-re so perzijska last, spadajo v delokrog ruskih političnih koristi, ktere je sedaj tudi Anglija sama priznala in radi tega Rusija ne sme trpeti, da bi se v to zadevo vmeševala Turčija. ktere politiko vodi Nemčija, od k oje je odvisno tudi^^se ono, kar stori Avstrija. Ruske politične koristi so se torej na ta način približale zopet takozvanemu bližnjemu Iztoku, radi kterega pa ruske koristi naravno še niso v nevarnosti. Ako premotrimo položaj, ki je nastal ob perzijskej meji, pa vidimo, da so za-dobile ruske priprave povsem drugo liee. Sedaj, ko Rusija na Daljnem Iztoku nima več vezanih rok, zamore zapet nadaljevati svojo prejšnjo politiko. ktera sloni še vedno na testamentu carja Petra Velikega. Sedaj, ko Rusija v Iztoenej Aziji ni mogla priti do odprtega morja, je njena naloga. da skrbi za to. da postane Carigrad njena last. Na poti proti Carigradu pa Rusiji dandanašnji Anglija ne dela več ovir. tako da ostane le >e Avstrija, ktero je treba odstraniti. Avstrijski minister inostranih del Aelirentlial je v svojem ekspozeju, kakor smo v "Glasil Naroda" javili. pri|>oiočal. da zgradi Avstrija na Balknuu železnico. ktera naj veže Herceg-Bosuo s Solunom. Tega bi Avstrija po svojem inicijativi naravno ne predlagala, pač pa je bila v to prisiljena po Nemčiji, ktera ukazuje na Dunaju, kaj naj se zgodi o ozirom uu avstrijsko inostrano politiko. Namen te železnice bi bil, da se Nemčija spoji z Egejskim morjem in da m'ga švabijada od Severnega pa vse c > izfočneua Sredozemskega morja. 1 )a se nemške želje uresničijo, za to •nora Avstrija skrbeti, ako hoče, da h' v Berolinu ne zameri. Povsem naravno pa je. da z nem- -avstrijskimi načrti v Rusiji ne I morejo biti zadovoljni, kajti na ta . j način hi dobila Nemčija na Balkanu takorekoe prvo besedo, kajti Avstrija ">i tudi v nadalje morala na Balkanu V Jacksonu, Breathitt eouutv. so i . i • • t> i- ^ ' _ . 1 storiti vse, kar se jej v Berolinu uka- /.e, d očim bi Nemčija na račun Avstrije prišla lepo v Solun. To je torej pravi vzrok, da se je Rusija pričela pripravljati na obraui-svojih koristi, kakor tudi slavjan- pokopali James llargisa, kterega je ustre4il njegov lastni sin. llargis je storil ravno to, kar je storil Taylor, razlika med tem je le ta. da je bil Hariris demokrat, dočim je Taylor re-j j ^ publikanec. Guverner IU zvezi jam j» i škili narodov na Balkanu, kteri od u ot el postati j avstrijskih koristi nimajo ničesar pri-senator, dočim so bili liargisi I čakovati, kajti slabše, nego se godi na podlagi svoje moči. ktero so sij 1:arodu v Bosni in Hercegovini, se ne pridobili s pomočjo umorov, sena- j r iure goditi niti pod štambulsko vla-torji v državnem senatu. Oni so bili, ,!u. Nemčija deluje sedaj na to, da tudi člani demokratičnega izvrševal- j bode Turčija ugodila avstrijskim na-ne^a odseka. Becliam je potreboval , r-rtom in zvedelo se je tudi, da je njihov vpliv in vsled tega so oni uži- Turčija v Macedoniji že zbrala 100 Nekaj besed naši omla-dini. Valparaiso, Ind. 1 Ogromne mase omladine raznih na-rodnostij, ki prihajajo na tukajšnje vseučilišče z željo, da si z naukom in umom pribore pot k bolj še j* bodočnosti in napredku, me skoro vedno nadlegujejo, da Vas, g. urednik, naprosim za nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu, da razjasnim tudi našim slovenskim in hrvatskim nadarjenim mladeničem pot, kako se posvetiti nauku in slediti zgledu omladine drugih liaroduostij. V prošleni letu 1907 je bilo na tukajšnjem vseučilišču 5141 dijakov. V istini ogromno število za jeden zavod in še ogromnejše se nam zdi, če pomislimo, da je bila .večina dijakov inozeracev; inozemska mladina, ki si s potnim licem in žuljevimi rokami prihrani malo svotico, namenjeno za nadaljne nauke in naobraz-!>o, uverjena. da je denar najbolje upotrebljen. In res ni se pre varila, ker ono. kar se da za pi*osveto, prinese obilo sadu, a kar je poglavitno, donese nam znanje, kterega toli potrebujemo. Ivo gledam in opazujem to mnogo-brojno inozemsko oinladiuo na te?n zavodu, kako se bori in peha od rana do večera, da Čim preje dovrši nauke in doseže svoj cilj, se mi vsiljuje vprašanje, kaj dela naša mnogobroj-na omladina širom zemlje. Ali tudi slovenska in hrvatska mladež posnema vzgled drugih narodov ter si prizadeva povzpeti se višje v lastno korist in ponos naroda? Ne, žalibože ne! Zdi se. kot bi mi ne imeli uka-žcliie mladeži. Ona prozira nauke in p ros veto. ki bi jo privedla do napredka. iM. skoro prezira onega, ki se skuša s pros vet o povzdigniti na kvišku; da so moje trditve resnične, bi lahko navel mnogo slučajev iz lastne skušnje. Naša omladina mi--li. da je njih edino opravilo le trdo delo. Vendar kdor tako misli, je na napačnem potu. Tudi jaz sem delal in se potil več let po raznih rudnikih; sprevidel sem, da je težko delo malokoga še osrečilo, pač pa si je s • šolanjem že veliko pridobilo udobno prihodnjost in splošen ugled. Pustil sem rudnike in se podal v šolo. In sedaj tudi pozivam vse nadarjene, vedaželjne slovenske mladeniče, da se posvete naukom; ne mislite moi;da, da niste sposobne; stotine drugih je še slabših od vas, vendar so prepričani. da se da z železno voljo ter vztrajno marljivostjo vse doseči. Torej, drugovi, pridite k nam, do-kažite, da ste potomci prosvetljenega slovenskega naroda! Letni tečaj se pričenja 18. februarja; odločite se do tedaj in pridite sem. Za vsako uadaljno vprašanje obrnite se na spodaj podpisanega. Zahvaljujoč se Vam, g. urednik, za naklonjenost, pozdravljam vse brate Slovence in Hrvate širom Amerike. Jura j Ramunščak, tajnik kluba *1 Prosvieta 255 College Avenue. vali njegovo varstvo. Ako torej prebivalstvo vidi, da se s pomočjo političnih umorov v Kentuekvju vse doseže, potem gotovo ni pričakovati, da se b tisoč vojaštva, ktere vodijo nemški častniki. Vsled tega se tudi Rusija pripravlja na vse eventualnosti in pri tem jo marljivo podpira Francija, do kedaj ti umori prenehali, j dočim stori Anglija vse, da uniči oziroma da se bode to zgodilo šele potem, ako se uresničijo zgoraj navedene Brad ley eve besede. Toda tudi do te<_ra ne bode prišlo, kajti prebivalstvo v gorovju Cumberland hitro narašča kljub vsem umorom. In vdove ustreljenih mož vzgajajo sinove po starih pravilih krvne os vete. James llargis je padel, toda njegovi pristaši še žive. Tudi sinovi onih očetov, ktere so j»o Hargisovenv nasvetu postreljali, bodo kmalo zra-stli — in tako bodo tla imenovanega gorovja še v na pre po vsej pravici imela ime "krvata tla". _____ Og. NAROČNIKOM V CANADL Glavni pofitni urad v Washingtonu nas je obvestil, da se naredba, ki je bila sklenjena med vladami Z jedi-njenih držav in Ca nad e in vsled ktere smo bili primorani za pošiljanje lista v Canado plačati po novem leta L razred poštnino, z današnjim dnem prekliče in se zopet II. poštni razred uvede. Ker ae na temelja te nove naredbe poštnina znatno zniža, naznanjamo eenj. naročnikom našega lista, kakor tudi dragim rojakom v Canadi, d* stane list "Glas Naroda" tudi za Csnado samo $3.00 ca celo leto, za pol leta pa $1-50. Upravništvo "Glasa Naroda". nemški in avstrijski vpliv v Št&m-bulu. Angležka politika igra pri tem izvrstno ulogo. Anglija si je prisvojila Egipt in za to je izročila Franciji Maroko. Indijo si je sedaj zagotovila, tako da je varna pred Rusijo in za to je izročila Rusiji severno Perzijo, kakor tudi vse pravice do Balkana in naravno tudi do Carigrada. Tej politiki se ne moreta upirati niti Nemčija, niti Avstrija, in že sedaj lahko trdimo, da se bode osoda balkanskih narodov spremenila tako, kakor želita Rusija in Anglija, dasiravno resnih dogodkov za sedaj še ni pričakovati. DOPISI. Šepec in Kepec. Smešna zgodba. (Nadaljevanje.) "Toda -teta!" reče prestrašena Anica, ki je dirjala proti oknu in ravno še opazila, kako je cveteče metalo z vso silo zadelo nekoga, ki je prav prihajal po cesti. Ta neki pa je bil darovalec šopka, referendar Tine Kepec. Strme obstoji, in ko spozna, kdo je bil metalec, ki ga je zadel, pobere v tem trenotku šopek, pozdravi in se odkrije proti oknu Marte Šepec ter se obrne s šopkom v roki proti očetovi hiši. 4 * Dobro se je primerilo", reče teta z neko posebno zadovoljnostjo, ko ji je prešel prvi strah. "To je bil pravi odgovor na darilo.'' "No, take grobosti vendar ni zaslužil"', omeni Anica. "Kaj? Zaslužil ni? Kaj je pa to? Se že zopet poteguješ zanj? Kaj spletkariš za mojim hrbtom in mu daješ skrivna znamenja, da se plazi okoli naše hiše? Ana — A—na! Jo j mene, če bi morala še to doživeti! Če bi bila to hvaležnost! Ti — in on! -^Poglej mi v obraz — priznaj lesnico!'' In črnoglavka ji pogleda v liee in reče zasmehujoče: "Ta naj mi pride!" Glas je vplival še bolj kot besede. Vendar je še rekla: "Tudi na smrtni postelji ti ne oprostim kaj tacega!" POZIV. Vsi oni, kteri mi kaj dolgujejo, kakor tudi oni, kteri m jaz kaj dolgu-jem, naj se v 14. dneh oglasijo, če ne, pokažem jih naslikane brez fotografije. Joseph Matiašič (iz Rakovca), 8906 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. (11-17—2) NA PRODAJ je saloon in pohištvo radi odhoda v šumo v West Virginijo. Kdor želi kopiti, naj se zglasi pri lastnika: Charles Kabel, 3839 St. Clair Avenue. N. EL, (5-11—2) Cleveland, Ofcia Canonsbnrg, Pa. Cenjeni g. urednik:— Ni še dolgo tega, kar sem Vam pisal, a danes se že zopet oglašam, čital sem. da se v naših krajih pričenja z delom; vendar to delo je kaj borno in pičlo: večina premogarjev še t počiva, dela se le v nekterih manjših da jo ^digne. rovih. Kadar pride ugoden čas. bodem že poročal rojakom, baje bodo v kratkem potrebovali 700—800 ljudi v novih rovih. Seje našega društva smo prestavili od druge na tretjo nedeljo v mesecu za nedoločen čas. Prva seja bo 16. febr. Vsi društveniki so vabljeni, da se udeleže, ker dobe jedno-tine znake in plačajo vse mesečnine. Kdor je oddaljen, naj pošlje denar na tajnika George C. Schultz, 7 Iron St., Canonsburg, Pa, K sklepu pozdravljam vse moje sosede Ziljane in rojake' Slovence po Zjedinjenih državah. Jurij Žalec iz Majiščm, po domače Mikulin. Minila je kratka doba. Žarko solace je sijalo iz modrega neba, po go rah se je topil isadnji sneg in potočki v dolini so narastli v reke. ki so mar siktero brv odnesle s seboj. Na robu takega potoka brez brvi je stala nekega krasnega nedeljskega dne Anica in brez sveta gleda okoli. Kako tiaj pride čez vodo brez mostu, da obišče prijateljico v sosednji vasi ? Vendar ne premišlja dolgo; vsede >e na tla. prime nežno nogico v roke in hoče že sezuti čevlje in potegniti nogavice; ko se pa ozre, skoči prestrašeno po koncu. Kot bi vstal iz zemlje, stoji nekdo za njenim hrbtom. In ta nekdo — kaj išče tu, kaj hoče od nje? Pove ji. kaj hoče. "Ali vam smem pomagati, da pridete na nasprotni breg? Ker je voda premrzla, da jo prebredete z golimi nogami in bi se zmočila tudi lepa modra obleka, nakar bi se teta zelo jezila." Anico je kar streslo. Ali je morebiti slišal, ko je lela po svoji stari navadi pred odhodom še vedno klicala iz okna. kako naj se varuje na poti. Tako tudi danes. "Privzdigni krilo prav visoko. Anica! — Da ne zamažeš lepe modre obleke!" Tn če je slišal,"morebiti je šel-- Tine Kepec poni i ga z glavo kot bi razumel Aničine misli; pogleda ,v njene črne oči in reče prijazno: "Da, slikal sem ter hitel nasproti, ker sem vedel, da je brv odplavljena in da modra obleka ne prenese mokroto." "Torej ste p režali na mene. Kako pridete do tega? Enkrat za vselej si prepovedujem, gospod Kepec!" "Gospod referendar Kepec", popravlja on z isto prijaznostjo kot prej. "Naslov sem si zaslužil z mučnim učenjem." "Vrjamem!" reče Anica zaniče-v alno. On tega ne opazi in nadaljuje: "In kot zastopnik pravice. ktere dolžnost je slabejšim pomagati, se ponudim---" Stavka ni skončal, temveč raztegnil roke napram Anici in se pripravljal, ne pomislite, da vlada med nama večno sovražtvo ?'' Tine se dela začudenega. "Sovražtvo? Kdaj vraga sem že kaj zalega storil, ali vi meni?" *Bah!" odvrne namrdneno. "Moja teta in vaš oče —" "Da, pa kaj to mene in vas briga?" jo pretrga v govoru. Anica sklene roke. "Kaj mene briga teta? No, vi ste pravi!" "Da, pravi sem", zatrjuje Tine Kepec. "Prav poštena duša sem. In ker sem tako dober, želim, da bi bili vsi ljudje med seboj tako dobri. Pomislite, gospodična Anica, kako lepo bi bilo, če bi midva, ki se poznava že od mladega, živila v slogi kot dva angelja, da bi se sprijaznila naposled tudi oče in teta." Anica ga skoro pomilovalno pogleda. "Angelj — vi? No, lep an-gelj!" Pogleda proti nebu, si zaviha svoje tanke brčice in reče poln ponižne ravnodušnosti: "V resnici pravijo, da moje telo ni grdo." Ona se trudi, da ostane resna, vendar se ji ne posreči. Glasno se zasmeje in Tine Kepec se smeje z njo, dokler Anica zopet ne naredi kislega obraza. "Ali kaj, vsejedno sva sovražnika. In če bi vedela teta, da z vami tu..." "Da, če bi teta zvedela, kaj ste naredili z modro obleko, ko bi bilo vendar lepše, da se tu vsedete na solneen kraj, razgrnete obleko in se posušite, ker solneua svetloba zelo vpliva na modro barvo." "Ali je res?" vpraša ona hitro. On vzdigne roko. "Tako res, kot je na svetu kemična znanost." Ona ne odgovori ničesar, poškili za njim in poškili ih> sebi, stopica z obema nogama, se naredi, kot bi hotela zbežati, vendar se naenkrat vsede in razprostre modro krilo okoli sebe. (Dalje prihodnjič.) POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake, prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one v Black Diamondu, Wash., Jernej Tisovnika in Ivan Vidrgarja, njegovo soprogo ter družino Potočnik. Živeli! New York, 8. febr. 1008. Martin Mlekuš. Slovensko katoliško f= podp. društvo svete Barbare - -o' Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. anodn«at. januarja!902 v dHtavt Pcnnsylvatil)!, ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, HI. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: rest City, Pa. Ivan Telban, P. 0. Box 607, Hu- Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. posebno one na West Jordan. Utah, mojega brata iu njegovo soprogo. dalje Andrej Palčiča in zastopnika "Glasa Naroda" Antona Palčič. Na zdar! New York, 8. ..febr. 1908. Josip Palčič. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa Mihaela K rak a rja in njegovo družino v Vir-giniji, Minil. Nei- York. 8. febr. 1908. Jurij Matkovič. Pri mojem odhodu v staro domo vino pozdravljam vse moje prijatelje in znanee po širni Ameriki, posebno pa one v Homesteadu. N. J., New Yorku in Brooklynu, osobito pa mojo sestro in brata, kakor tudi mojo ljubljeno izvoljenko. Vsem skupaj kličem: Na veselo svidenje! •e\v York, 8. febr. 1908. Lorenc Bizjak. Naznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatom, ktari potujejo čez Duluth, Minn., pn-;«oročamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MIOmOAK «T . DULUTH. MUTN., kl«ri im* STO j SALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak j* :.ri njema najbolje posrrežen. Pošilja denarje ▼ staro domovih najceneje in najhitreje po aaiem po sredovanju. Zastopa nas ? vseh p-i» i k; torej pazite, da se no rsedete rta iim laakaviu; besedam ničvredne izv, kterih v Duluthu tudi ne roanjif 8 poitovan jem F&AXK 1AE.1EK CO ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo viao od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. lzvretaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo ved. tj/ Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. XC Zajedno z naročilom naj gg na-ročniki dopošljejo denor, oziro-ma Money Order. Spoštovanjem Jsj/ Nik. Radovich, ™ 594 Vermont St., Sao Francisco, CaL -T-: Slovencem in H-vatom pri-pL:;oČain svo» ~ POZOR ROJAKI! Kje je zgoraj naslikani FRAN KUR-NIK? Doma je iz Loga pri Sevnici, Dolenjsko. Pred 10. meseci je bival v Milwaukee, Wis., in ne vem, kaj je izginil. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova žena. Kdor izmed rojakov ve, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Mrs. Frances Kurnik, Box 3, Ewalt Station, Allegheny City, Pa. (11-17—2) 90J If: VALVAZOR t nanje Tesan, skoraj nor, m daj. Več pove Uprarniitvo "Glasa Narod*" Kje je ALOJZIJA TOMAŽINf Pred dvema leti je stanovala v Akrona, Pa. Sližal sem, da se je omoiila m da se zove sedaj Petač. Kdor izmed rojakov ve za nje« naslov, naj ga mi narnani in mn bodem zelo hvaležen. — Joseph Tomažin, P. O. Box 133, Heilwood, Pa. (11-14—2) Ona stopi nazaj. "Ponujajte svoje varstvo in pomoč tam, kjer jo zahtevajo. Jaz si že sama pomorem." In še predno je pričakoval, vzdigne krilo, se zaleti in preskoči široki potok. Ze ima trdna tla pod nogami in hoče se zmagujoče obrniti nazaj, pri tem se pa spozabi, da so tla močvirna, spodrsne — in dvojni krik se zasliši. Na eni strani zakriči Tine Kepec, na drugi Anica, ki drži z rokami leskov grm, z nogami pa caplja po vodi ter zastonj poskuša priti iz vode. Toda pomoč se že bliža. Z elegantnim skokom premeri Tine potok, ponudi prestrašeni roke, jo vzdigne z 'močjo navzgor in še predno čuti zemljo pod nogami, ji reče s sladkim glasom: "To imate sedaj, ker ste toliko zaupali v lastno moč." In ko jo previdno posadi na zemljo, še pristavi: "Lepa modra obleka — kar curlja od vode 1 Kaj poreče teta t" Anica zakriči Se enkrat, ko pogleda na premočeno obleko. In pri misli, kak vrišč bi zagnala teta, se je polasti sveta jeza do tega referen-darja, da mu zakliče: "Vi ste tega krivi in nihče drug! Sieer — ali vam nisem že jasno pokazala, da z NAZNANILO Slovensko katoliško podp. društvo sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani. Društvenikom se naznanja, da se je točka 70 Člen IX., kjer se govori, da dobi ud $30.00 od društva, ako^ mu žena umrje, za pogrebne stroške, črtala; torej od sedaj ne dobi nobeden ud več te podpore. Dalje so prošeni vsi izven Impe-riala bivajoči udje, da redno dopoši-ljajo mesečne prispevke, in sicer na zastopnika Anton Tavželja, Box 02, Imperial, Pa. Vsaki ud, kteri ne plača dva meseca ali se pravilno ne opraviči, bode suspendiran. Pri glavni seji dne 15. decembra 1. 1. so bili izvoljen^ sledeči uradniki za leto# 1908: Predsednik Ivan Vi-drih, Box 18; podpredsednik Alojzij Tolar, Box 242; L tajnik Ivan Vi-rant, Box 312; II. , tajnik Alojzij Mali; blagajnik Josip Jankel; zastopnik Anton Tavželj, Box 62; zapisnikar Alojzij Capuder; finančni tajnik Ignac Muršič; odborniki: Ivan Logar, Martin Rifelj, Fran Zupane in Anton Bizjak; bolniški obiskovalec Jakob Vehar; zastavonoša Valentin Mesner; maršal Anton Škafar. (11-13—2) ODBOR. s.Al OON v obilen pcbct. Točim vedno svcžtt pivo, dobra vin« in whiskey ter imam v zalogi zeo fine-Kmodkc. Rojakom pošiljam denarje V staro dotnnvinn hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. g^^^infigpp1'!'^' wwwrmwiKWfc i? ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN vami nečem občevati! AJi nikakor HAJCENEJfil DNEVNIKI Ako kasliad, ako si p; ehia-jen, ako imaš kake vrste ka lar, ako trpiš na kaki drugI bolezni in si se naveličal zdravnikom de-nnr dtjatl, ne odlašaj pisati Mr > Seb. Kaelpp takoj po knjižico: NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) Kne ppovih zdravil" katera d »b S zasloni ako dopošlješ poStrao znamko za dva centa za poštnino. Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih napre Inih narodih. _ Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov *a vse trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, 109 Greenwich Street New York, IS. Y. 1 VSO t? iJtiw < v M ftST'O ■J iftlidO 111 V .jf^tt & t' Ta ^STSKJ!!? ZASTSHJ:!! ZASTONJ 0! i'rcduM fce Yi k;e do kakega zdravnika i / iravilnega zavodu obrnete, pišite na •:i i:t -: i m j Mivcj'.c, tin kateri boiezni trpi-. M! Y . n t !je:no praktično ilustrova-no 1 ; j: <>, kj r je Y;<ša bolezen opisana, katera se imenuje "Spaznajmo se" Kavno tako pošljemo vsakemu ki na tajni bolezni t/pi, veliko knjigo "Venus in Njegovi Grehi" r ZASTONJ. Te knjige se pošiljajo «;imo tistim, kateri so boini, zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas imate čisto vednostno in pošteno občevanje. Mi iii-^mo zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so po ceii Europi najboljše znanimi " Zdravilnimi Sredstvi OROSI " zdravljene. Pišite Se danes na nas v Vašem maternem jeziku in pošljite pismo na AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO Dr. ROOF, specijalist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specijalist za notranje bolezni. Dr. SPILLINGER, specijalist za diagnostiko, i America Europe Co. 2128 Broadway NEW YOKE. - # Ju gosh ivan ska Katol. Jednota. fnkorporiraaa dne 24. janumja 1901 v drz&vi Minnesota. Sedež v ELY,'MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Pran Medoš. 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, III. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitte-%arg, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Brožiž, Box 434, Ely, Minn. Pomožni ■ tajnik: Maks Kržižnik, L. Box 383, Roek Springs. Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. X«orain, Ohio. i Ivan Primožič, III. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, 'Calumet, Mich.* Ivan Keržišnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, III. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, f oliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be u-lov in druge liatine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Uy, Minn., po svojem tajniku io nobenem drugvm. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: f.ha Gkmze. Box 105, Ely, MiniL* po svojem zastopniku in nobenem irugem. Zastopniki- krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake polil jat ve tudi na glavnega tajnika Je dno t«. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ee pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Miohacd Klobučar, ftlf 7th St., Calumet. Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki 9s pritožbe. Društveno giasilo j® 41 GLAS NARODA" Drobnosti. ŠTAJERSKE NOVICE. Oropal je v Ivnici na Srednjem Štajerskem rudar Miklavžin, doma od Slov. Gradca, rudarja Vollmajerja. Najprej ga je Javil do onesveščeaja, potem ga je oropal. Mlada suroveža. V Mariboru sta bila obsojena loletni Ivan Alt in 13Iet-ni Ivan Dominko, prvi k trimesečni ječi. di-ucri k 14dnevnemu zaporu, ker sta na pasi lGletnega IMajeriča s palicami in biči skoro do smrti pretepla. Zabodel je pri Lipnici neki delavec v prepiru radi neke delavke 181et-nega delavca Papeža. Papež je bil takoj mrtev. '' Proč od Rima" v Mariboru. " Wartburg" poroča, da je v mariborski protestantski občini meseca decembra jih odpadlo 20, od teh 18 v Mariboru samem, 1 v Lipnici, 1 pa v Ptuju. V letu 1907 jih je odpadlo v mariborski protestantski župniji 136 (76 molkih, 42 žensk in 18 otrok). Od začetka gibanja "Proč od Rima" jih je odpadlo v Mariboru 1239. KOROŠKE NOVICE. KRANJSKE NOVICE. Nesreča na potu iz gozda. Nedavno je vozil posestnikov sin Anton Petrič iz Vipave hlode iz gozda. Med potju je hotel prva kolesa zavoria pri tem se mu je na giadki poti spomnilo, da je nesrečno padel pod težko naložen voz, kteri mu je eno nogo pod kolenom popolnoma zdrobil in ga tudi po truplu težko poškodoval. Ponesrečenca so pripeljali domov, kjer mu je dal domači zdravnik prvo pomoč, na kar so ga morali odpeljati v bolnico. Visoka starost. V Ilirski Bistrici je umrl najstarejši mož občine Anton Brožič p. d. Bežončev stric. Dočakal je lepo starost 96 let. Nikdar ni bil bolan. Umrli so v Ljubljani: Stanko Surk, delavčev >in, poldrugi mesec star. Josip Albert, gostilničarjev sin, tri mesece star. Luka Jerala, gostač, S4 let star. AlHohol ga je umoril. O tem se poroča z Iza: Dne 21. januarja so našli v Mateni zjutraj na postelji mrtvega j Umrl je 20. januarja v Celovcu 50 let -tarega gospodarja Janeza upokojeni ravnatelj strokovne šole za Stra/.išarja. Njegova nepričakovana mehanično učno delavnico Alojzij smrt sc je zlasti oblasti zlela ira- Barth, star 70 let. ljiva in je zato zaukazala obdukcijo. Žalostne socialne razmere. Dne 21. Pri raztcleSenju je zdravnik končta- januarija se je v samomorilnem na- tiral iz prerezanega srca, iz kterega menu obstrelil, kakor smo že poročali, so puhteli še močni alkoholni duhovi v Celovcu nasproti hotela Groemmer- in napolnili mrtvašnico, da njegove ja, neki ravno iz trimesečnega zapora smrti'ni kriv- zlobna roka, pač pa ga izpuščeni delavec celovške elektrarne, je umoril preobilo zauiiti alkohol, ki Delavec, Wiederschwinger, je prišel je provzročil otrpnenje srca. Vsled nazaj stanovat k svoji priležnici, kte- domačih prepirov in nezadovoljnosti ra ga pa ui več marala, vsled česar je v zakonu u.lajal -e je ra.ijki, preje nastal prepir in se je zradi tega hotel zelo skrbmi i:i d- ber gospodar, pijan- ustreliti. Rešilna družba ga je prepe- Čevanju, dokler mu ni alkohol skopal Ijala v bolnišnico. — V noči na 21. prezgodnji grob in ga nepričakovano januarija so se pa v neki gostilni v in nepripravljenega pahnil va.ij. Nje- šentvidskem- predmestju trije pusto- gov pogreb se je vršil dne 23. janu- lovci tako nasilno vedli proti nataka- arja na Igu ob veliki udeležbi ljud- rici, da je zbežala v svojo sobo. Za fctva. njo so jo pa tudi neotesanci ubrali ter Umrl je 23. jai.uarja v TVplieah Tg. so jo še v sobi davili in pretepali, zra- Zupančič, -totnik v pokoju in posest- ven pa tudi pohištvo razbijali. Predoo nik na Toplicah; rojen je bil 1. 1827, je pa stražna pomoč prišla, so jo pa študiral v Novem mestu latinske šole odkurili. in vstopil kot prostovoljec v armado; Na cesti je umrl v Celoveu dne 20. udeležil se je bitk leta 1848, 1850 in januarija krojaški pomočnik Tomaž 1866. Bil je večkrat ranjen in vsled Gregorič, rodom Kranjec. Zgrudil se tega tudi primoran 1808. leta vojaške- je na freudenberški cesti, pa predno mu stanu slovo dati. Toda kmalu nato je prišla rešilna družba ip hil ™ m v je dodobra okreval in dosegel vsled svojeira trezne:?a in zmernega življenja lepo stardft 80 let PRIMORSKE NOVIČK Lloyd nazaduje. Lloyd je imel novembra meseca 1907. leta dohodkov 2,683,335 K (za 305,418 K manj kot istega meseca 1. 1906) in so ^njegovi parobrodi prevozili 191,258 morskih milj (— 10,824). Zastrupljanje z dušikom. V Trstu so našli v "hotelu Trst" nekega Petra Anglesio iz Reke zjutraj mrtvega v postelji; v sobi zraven njega pa nekega tehnika nezavestnega v postelji. Bržkone sta oba ponesrečila vsled dima, ki je bil ponoči napolnil sobe. Ženska napadalka. V Trstu je 22 let »tsra Ermeregilda Zoratti napadla na centi 35 let starega gostilničarja Alojzija Gismondija in gp polila z razjeda jočo tekočino. Napadalka je pobegnila. je prišla rešilna družba, je bil že mrtev. Umrl je vsled srčne kapi. % V plamenih je našel smrt neki 70-letni starček na Kraigerjevem hribu pri Št. Vidu. V noči od 18. na 19. januarija je namreč pogorela do tal koča, v kteri je bival in se (sluti, da se ni mogel o pravem času rešiti iz koče. Med pepelom so našli le nekaj ne popolnoma ožganega dela telesa*, iz česar se je sklepalo, da je storil zelo mučno smrt. Zaprli so v Št. Vidu ob Glini 21. januarija nekega Andreja Mehle, doma z litijskega okraja na Kranjskem, ver ni šel po poti v domovino, kakor je stalo v tiral niči Kranjska gora— ' itija, ampak se potepal po St. Vidu :n okolici. Seveda ga bode sedaj ^premljevala straža". v domovino "častna HRVATSXE NOVICE. Popesrečen samomorilec. T>a se ke- do ponesreči in potem usmrti, ni nič čudnega, da se pa kdo usmrti in potem ponesreči, je pa gotovo zelo redka stvair. Na Reki se je nedavno ustrelil poštni uradnik Mayer Eugen. Pri padcu je potegnil seboj namizni prt, na kterem je stala goreča svetilka, ki se je razbila in užgola pohištvo. Prihiteli je morala požarna bramba, da je pogasila velik ogenj, ki je napravil okoli 500 K škod^ Samomorilca so vsega opečenega prepeljali v bolnico, kjer je umrl kmalu nato. Prebivalstvo na Reki. Po najnovejši statistiki je fmela Reka 31. decembra preteklega leta 47,983 prebivalcev. Od leta 1900 je prebivalstvo naraslo za 7856 oseb. Izseljenci preteklega leta. Leta 1907 so štirje parniki Curaard linije odpeljali iz Reke 41,392 izseljencev v New York. Ranch in Srbi. Zdaj je na dnevnem redu kompromis, sklenjen med baronom Rauchom in radikalnimi Srbi. Srbi so se namreč ločili v dve skupini: neodvisne, kojih vodja je bivši sabor ski predsednik Medakovič in radikalne. Neodvisni -o v hrvatsko-srb-rki koaliciji, radikalci pa hočejo zdaj iti svojo pot. Sklenili so podpirati vlado barona Riauclia. Rauch pa se je zavezal, da bo pri volitvah njihove kandidate "spravil skozi". — 'Miin-cliener Allgemeine Zeitung" proro-kuje banu Rauclm žalosten konec. — Grof Jožef Mailath priobčuje v "Times" članek, kjer označuje hrvatske težnje po neodvisnosti za "protiustavne". RAZNOTEROSTI. Milijarde za novo rusko vojno bro-dovje. Ruska vlada odločno vztraja na zahtevi, da duma odobri predlogo o zgradbi ruske mornarice. Oktobrist grof Uvarov je izvedel, da se duma razpusti, ako ne pritrdi predlogi. Grof Bobri n skv dvomi, da odkloni duma predlog. Koliko zasluži umetnik, ki je v modi? Leliarjeva opereta "Vesela vdova" se je igrala do sedaj na 450 gledališčih v Evropi 20.000krat. Založnik je zaslužil z "Veselo vdovo" kron 1.880.000. skladatelj 1.440.000 kron in libretist (pisatelj igre. ki je uglasbena) 060.000 K. — Največji skladatelji. ki so bili v resnici geniji, kakor Smetana (skladatelj "Prodane neveste") in Francoz Bizet (skladatelj opere "Oarmen") so živeli v največji bedi in si s svojo umetnostjo za živa nir-o zaslužili niti toliko, da bi bili mogli Živeti brez najnavadnejših skrbi za vsakdanje življenjske potrebe. Tako ceni navadno meščanstvo umetnost. Nova iznajdba. Inženir L. Dodda je poročal v klubu genoveških Iadje-stavbinskih inženirjev, da je mogoče nadomestiti železne oklope na vojnih ■Radljah s cementnim ometom. Dodda je bil v rusko-japonski vojski ter pravi, da so Japonci uporabljali z velikim uspehom cement proti granatam. Obseg in teža vojnih ladij bi vsled cementnih ometov ne bila večja^ kot sedaj, pač pa bi bile vojne ladije mno-?o cenejše nego s Kruppovimi oklopi. Miijjster mornarice je odredil, naj se to iznajdbo v italijanski mornarici p. eiskusi. Baronica Schoenberger. Iz umazane afere madjarskega poslanea Polonyija znana baronica Schoenberger, žena navadnega fijakarja, je začela zopet igrati veliko vlogo, in sicer v Monte Carlu. Nedavno je pred kazinom povozila z avtomobilom nekega otroka. Ker se je policijskemu komisarju uprla ter ni hotela iti ž njim k uradu, jo je hotel že aretovati. Tedaj pa je pristopil neki ruski veliki knez ter izjavil,, da prevzame odgovornost za baroni. Policijski komisar je bil s tem zadovoljen, nakar je odšla baronica z velikim knezom v igralnico ter zaigrala 100,000 kron. Potem ji je veliki knez prepustil svojo denarnico, a je zaigrala tudi vso vsebino. Strežajke v vojaških bolnišnicah. Francoska vojna uprava razmišlja, kako bi vsled pomanjkanja moštva nastavila z?a gotove opravke v vojašnicah ženske, n. pr. za snažen je prostorov in pohištva, za kuhanje itd. Začetek je sedaj storjen v pariški vojaški bolnišnici Val de Grace, kjer je razpisan natečaj za večje število stre-žajk. Kompetentinje morajo biti samice ter 21 do 25 let stare. Posledica temu bo, da bodo morale priti ženske na — nabor. Napad italijanske iredente proti Avstriji. Rim, 25. jan. Znani ireden-tistični poslanec Barzilai razpravlja v republikanski "Regione" o avstrijskem oboroževanju ob italijanski meji ter opozarja vlado, naj pazi, da tro-zveza ne postane mesto zavetišča, miru nekaj zahrbtnega proti Italiji Le pametna, moška italijanska politika, ki misli le na italijanske interese, bo zebranila tako nevarnost. To je prviS, da nastopa Barzilai po ovinkih za zvišanje vojnega proračuna. Posili Ciganka. K policiji v Sašva-rošu na Ogrskem je prišla neka mlada Ciganka ter povedala v gladki nemščini, da je bila dve leti posili Članka. Njen oče je bil potu jo« kom«, dijant, a ona mu je pomagala igniL Pred dvema letoma sta igrala v Šaš-vrošu. Ko sta se ponoči vozila vsak na svojem vozu skozi gozd v sosednje mesto, obstopili so nenadoma Cigani njen voz, ji zamašili usta ter jo odvlekli v gozd, kjer so jo z nečem omo-tili. Ko se je prebudila, je zapazila, da je v obrazu ravno tako rujava, kakor druge Ciganke in v ciganski obleki, Cigani so jo na poseben način tako počmili. Nato so jo prisilili, da se je morala omožiti z nekim hromim Ciganom ter ji zagrozili is tsmrtjo, ako jih izda. Dve leti je morala živeti ž njimi kot pristna Ciganka, prosjačiti, krasti in iz kart prorokovati. Sedaj so prišli Cigani zopet v bližino mesta Sašvaroša, in pri tej priliki se ji je posrečilo pobegniti. Njena izpoved se je izkazala za resnično ter se prisiljena Ciganka zove s pravim imenom Hedvig« "Winter. Policija je zaprla vso cigansko karavano. Kje je moj brat IVAN GAZVODA 1 Doma je iz Stranske vasi pri Novem mestu. Nahaja se nekje v Coloradu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani sestri: Tlieresia Gazvoda, Chimney Rock, Mont. (10-11—2) Kje je FRAN HRIBAR? Pred tremi meseci je šel od tukaj v Ashtola, Pa., v premogokop. Slišal sem pa sedaj, da je bil 24. januarja zadet od železnice ter ponesrečen. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, naj ga blagovoli naznaniti tajniku društva sv. Družine. — John Vrečar, Box 213, Aliquippa, Pa. (8-11—2) POZOR, ROJAKI! V Chicagu, DL, in okolici! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem kupil najmodernejši "SALOON NA WESTSIDE", kjer bodem točil najizvrstnejše domače in importirano plzensko pivo; na razpolago bode vsakemu fini gorki in mrzli prigrizek. Priporočam se cenj. rojakom za obilen poset. Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Cor. Loomis St. Chicago, 111. (8-13—2) Kje je moj brat JOSIP KEBET Pred štirimi meseci sva bila skupaj v Collinsu, Wash., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Frank Kebe, P. O. Gibson (Gallup), N. Mex. (7-11—2) Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. __ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovič, Jobostovo, Pa. JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi ploSte iz aluminija, nikelj a ali medenine. Cena trivrstmm ie od $45 do $80. Pozor rojaki! Naravno in fino Concord vino • prodajam galon po 50 centov. Za obilo naročil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro M postrežbo. Frank Šali Box 363 Nothingham, A rtu A Ai <1 Pozor! Slovenci Pozor! t^SALON^ zmodernlm koglJldČMn. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah fr druge raznovrstne pijače ter unTskfe smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenoCiSče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom te toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center An« Chicago, IIL POZOR SLOVENCI IN HBVATL Podpisani priporočam vsem potujočim rojakozn v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SALOON. Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje tar prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vseQrekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezi sem t banko Frank Sakser ▼ New Torka. Svoji k svojim! Z velespoštovanjem JOSIP KOMPASE, 8908 Qreenbay Ave., So. Chicago, HL NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Little Falls, N. Y., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-iiji okraj naš zastopnik Mr. FRANK GREGORKA, 2 E. Casler St., Little Falls, N. 7., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled česar ga našim rojakom najtopleje priporočamo. j Upravništvo "Glasa Naroda' Pozor Rojaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo za pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, brado vice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahčič9 P. O. Box 69 rcL.eveL.AJMo, o hi o Rojaki. Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO' OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztlsov. se zastou j razdeli med Slovence. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in groecrijo, tako se e'orni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Fttdi naznanjam, da uiiam v zalogi vsakovrstno suho n>eso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseli slovanskih obilni obisK "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INS1TUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hocete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. > Zatoraj rojald, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: TIE-IZE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. - NEW YORK. N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je ♦^LEISY PIVO ZAUPANJE pri svojih rojakih FR. SAKSER CO-, 109 Greenvich St., New York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. je bolje kakor zlato in to ima ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseb boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 Si. Clair Ave. N.Vi. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ->/vs NajpripravnejSa in najcenejša parnbrndna črta za Slovence in Hrvate, Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za ill. razred so do: Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA. V mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedeueinu brodovjn pridružila &e dva druga nova potniška paruika. ' TRSTA..............................................$28.— L.M BLJANE .......................................$28.60 REKE...............................................$28.— ZAGREBA..........................................$29.20 K ARLO VCA........................................$29.25 II. RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$38.— Parobrod "ALICE" odpluje 25. Februarja 1908. Parobrod "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25. Marca 190*. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. Rodbina Polaneških. poljski spisal H. Sienkiewio, poslovenil PodravskL TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Nekega dne je zaupal te misli svoji ženi, toda ona se je razsrdila ter iuu odgovorila jako živahno: "To se ui zgodilo, ker se ni moglo. Ni bee se tudi ni dolžan ravnati po Jožkovem mnenju. Jaz sem zapazila prva, da Caste 11 i jeva koketira s Ko-powskim. Kdo bi bil rekel, da je to tak značaj. Biti zaročena, pa že koketira z drugimi — to prereza vse mej«. Ona koketira iz nieemurnosti, da bi s tem jezila Štefko Ratkowsko, in morda tudi zato, da bi zbudila Zawilowskemu ljubosumnost. Kdo neki ve T Lahko je sedaj Jožetu govoriti in nalagati vso krivdo name, češ, da sem jaz uresničila te razmere; Joža naj se rajŽi spomni, kolikokrat je bil za Ca-6tellijevo sam ves navdušen, kolikokrat je govoril, da je to nenavaden značaj, in da bi prav tak osrečil gospoda Ignacija! Res lep, nenavaden značaj! Sedaj koketira s Kopowskim. ko bi pa bila njegova nevesta, bi koketirala z Zawilow>-kim. Če je kdo ni-čemuren. ostane nieeniuren za vselej. Joža pravi, da bi bolj pri stojala Ko-powskemu. Ta razum bi bil imel imeti prej, ne šele sedaj, ko je že nevesta Zawilowskemu. Ali Joža pravi to na-lase, da nji dokaže, kakšno glupost sem napravila, ko sem pomagala gospodu Ignaciju." «S tem je bila v?a -tvar zasuknjena tako. tla >ta Zawilowski in <'astellije-va stopila v ozadje, v ospredje pa je prišla Jožetova okrutnost in zloba. Toda Osnowski se je jel opravičevati, razprostrl roke in dejal: Anica" Kako si vendar moreš misliti, d? sem ti hotel provzroeiti 1k>-lest ? Saj vendar vem, kako dober in pre»reen r.ameii -i imela: toda vidiš, da me je -trail le zaradi Ignaeijeve prihodnosti, ker ga iinani rad. Želim mu iz vse«a srea, da bi mu dal Rotr takšno tovarišieo. kakršna si ti. Najdražja moja ptiriea. saj veš. da bi rajši izgubil jezik, nejro ti rekel kaj neprijetnega. Prišel sem se le tako pomenkovat s teboj in se posvetovat, ker vem, da se v tej ljubljeni jrlavici dobiva svet na vse." Po teh besedah ji je jel poljubljati roke, potem ramena in obličje z veliko ljubeznijo in z neprestano večjo navdušenostjo, ona pa je odvračala glavo, se izogibala poljubeem in govorila : ''Oh. Joža, kako se potiš!" Bil je res ves znojen, zakaj po dolge dneve je igral "lawn-tennis", jezdil konja, se klatil p«) polju in gozdih, samo da bi shujšal, kakor si je želel. "Reci mi samo. da nisi huda," ji je dejal, izpustil njeno roko in ji zrl tožno v oči. "Ne, ne! Toda kako bi pomagala? Naj odideta v začetku meseca avgusta. Toda, ali si pa zapazila, da Štefka ni preveč.... da ji Kopowvki doslej še ni prirasel k srcu?" "Štefka je skrita kakor maJokdo. Joža ne pozna žensk." "Gotovo govoriš prav tudi v tem. A vidim celo, da nima rada Castelli-jeve. Morda se v duhu jezi tudi na Kopowskega.'' "Kaj I" vpraša gospa Anica živo. "Ali si pa videl kaj takega pri njem. glede Castellijeve?" "Saj veš, kakšen je Kopowski! Neprestano enak. Smeje se ji, ima lepe zobe, toda ko bi kaj opazil, ne bi ga bilo več v Pritulovu. Morda tudi Ca-istellijeva koketira z njim samo zato, ker ji je to prirojeno.... sans le sa-voir. To je že slabo, vendar da bi mogla kaj zapaziti — tega si že ne mislim. '' "Treba pa je vendarle paziti, kako se vede Kopowski proti Štefki. Ali veŠ kaj, Joža? Še danes odjezdim z njim na konju v Lesničevko in resno izpregovorim z njim. Vi greste na drugo stran." "D,>>»ro, dete moje. Vidiš, da ta glavica vendar že začenja pomagati!' In jel se je ravnati na odhod, toda na pragu je obstal, za trenutek premišljal in dejal: "Kako je vse to čndno in netimev-no: Ta Ignacij ljubi vse, kar je vzvi-fieno, toda pri tem obožuje Castellije-vo in ne zapazi ničesar." Popoldne, ko »ta Kopowski in gospa Anica odjezdila po senčni poti k lovski hiši, jo je Zawilowski spremljal s pogledom in jo ogledoval v tesni jezdeČni opravi, podobni vitki am-fori na konju. Mislil si je: "Kako je elegantna in mi&n&! V tem tiži ironija življenja, da ta vrli in presrčni Osnowski ne sluti ničesar." In bila je v tem res ironija življenja. toda ne «nmo v tem. XI. Od onega izleta gotpe Anice iu Kopowskega v Lesničevko se je nekaj izpremenilo v društvenem mišljenju bivaleev v Pritulovu. Zawilowski je sicer zrl kakor prej svoji nevesti v oči, se neizrečno navduševal z njo, a navzlic temu je bila v njegovem občevanju z njo in z drugimi zapaziti lahna senca slabe volje. Kopowski se je čutil kakor zvezanega; le skrivoma je pogledoval po Castellijevi. pristopal k njej dehtivo, nasprotno pa je bolj po-go-toma sedal h gospodični Ratkow->ki. s ktero se je razgovarjal nekamo ra/.mišljen. Gospa Anica je bila še bolj odločna nego sicer in na nemalo pomiritev Jožetovo je razprostrla sedaj tako pozorno skrb na vso stvar v Pritulovu, da je kesneje Kopowskega >e dvakrat pozvala na besedo. Pogled Castellijeve ni več spremljal Kopowskega s takšno na pol ironično svobodo kakor prej — zato pa so se mračne oči gospodične Ratkowske obračale proti Zawilowskemu nekamo sočutno, izkratka, nekaj se je izpremenilo kakor v pogledih, tako v dotiki. Ta izpremena pa je bila vidna samo jako bistremu očesu, ki je bilo vajeno zreti na življenje te vrste, v kte-rem je moči slutiti — ker ni v njem večjih smotrov, niti koprnenja po vsakdanjem delu — najmanjše odte-nje občutkov, najnežnejše gibanje misli. da. tudi razpoložja, ki pridobivajo podol>o važnih -lučajev in pogostoma tudi skrivajo v sebi njih zarodke. Na zunaj je ostalo življenje takšno, kakršno je bilo. to je nekakšen vsakdanji praznik, slnvnost, prazniško krat-kočasje. sestavljeno iz ljubezni, este-tičnih utiskov, kolikor toliko delikat-nih razgovorov in naposled zabav. Prirejanje dolge vrste takih zabav, da je prej pretekel čas. je bila edina težavna naloga, a še to je prevzel veči-noma kot gostitelj crospod Osnowski. Nekoč, nekega jutra pa je en&ko-merno usodnost tega življenja predramil blisk v podobi dveh črnoob robi jenih pisem pod naslovom Osnowskega in Zawilowskega. V trenutku, ko sta bili pismi prineseni, je vsa družba pila po obedu kavo in damam so se oči obračale rado%edno in nemirno po obeh čitaleih. ki sta. skoro obenem potegnila lista iz odprtih ovitkov, in zaklicala skoro obenem: "Gospod Zawilowski je umrl!" Ta novica je napravila velik utisk. Gospa Broniezeva kot oseba iz stare šole se je še spominjala časov, ko je prihod pismonošev na kmete silil občutne jša bitja v omedlevico, še preden se je vedelo, kaj je prineslo pismo, zato je otrpnila in obenem izgubila govorico: gospodična Ratkowska, ki je bila prebila nekaj časa na domu Zawilowskih in ju imela zelo rada, je res obledela : gospodična Castellijeva pa je prijela gospo Broniczevo za roko in se trudila, da ji vrne zavest. Pri tem je šepetala polglasno: "Voyons, chere. tu n'est pas raisonable!" (Toda, draga moja. imej vendar pamet.) A gospa Anica, kakor bi se hotela prepričati na svoje oči. kakšna je vsebina poročila, je vzela pismo soprogu iz rok in ga jela čitati. "Pokojnik, gospod Evstahij Zawilowski. se je poslovil od tega sveta dne 25. julija itd. Od žalosti potrta hčerka vabi sorodnike na pogreb v župno cerkev v Jasminu dne 28. t. m. i. t. d." Nato je nastalo za trenutek molčanje. Zawilowski je izpregovoril prvi: "Le malo sem ga poznal," je dejal, "in svoje dni nisem bil brez predsodkov do njega, toda sedaj mi je odkritosrčno žal za njim. ker sem se prepričal. da je bil res vrl človek." "Tudi nn je imel tebe odkritosrčno ra.d. Tmam dokaze za to." Gospa Broniezeva. ki se je bila v tem že zavedela, je izrekla, da se more dokaz šele sedaj pokazati v celoti in da se srce gospoda Evstahija pokaže bržkone še večje, nego si domišljajo. '-'Gospod Evstahij je zmerom močno ljubil Nitko, in tak človek ni mogel biti hudoben!" Njo, to je gospo Broniczevo, je časih spominjal Teodorja, in zato se ga je bila tako oklenila. Bil je sicer Časih tolikanj sirov, kolikor je bil Teodor vedno miren, toda oba sta imela enako pošteno "dušo, ki jo najbolje sodi gospod Bog. Nato se je obrnila k Nitki, Češ, da ji najmanjši utiski provzročajo srčni krč, in jo naprosila, naj se vsaj sedaj ne uda prirojeni občutnosti Zawilowski, čuteč, da se je njegove Nitko prvič doteknila nekaka skupna žalost, ji j« jel poljubljati roke To razpolože-nost je razpršil šele Kopowski, ki je deja1 kakor zamišljen v minljivost posvetnih reči: Radoveden sem, kaj napravi gospodična Helena s pipami, ki so ostale po gospodu Zawilowskem.'' Stari plemič je imel res jako slove-žo, po vsem mestu znano zbirko pip in ker cigaret in smodk ni itnel rad, je postrežb gostom v hiši s čibuki. Toda skrb Kopowskega za te pipe ni bila pomirjena, nekaj ne zato, ker so bili Zawilowskemu ravnokar prinesli I pi^mo od PolaneSkega. n/bsezajoife tn- Ne trpite za renmatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RiCHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in ČaJFi so bodete radi hitre-Ifsi ozdravl jen ja. —Rabil sem Va* Pam Espeller 20 let drugod in tukaj z L,bornimi vspe-hi v slučajih remnatizma pre-hlaienja, bolezni v križu in Bličnib pojavab. Sedaj ne morem biti brez njega. O Rev. H. W. Freytag, Hamel, IU. , Na vsaki steklenici je 4|Anaša varnostna znamka "isidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah F. Aa. RICHT BR «5fe CO £15 ''-ari St., New Yorlc. di poročilo o smrti starčevi in vabilo na pogreb, nekaj pa ne zaradi tega, ker se je Osnowski začel posvetovati s soprogo, kdaj odrineta v Jasmin. Naposled je obveljal sklep, da odrinejo vsi skupaj v mesto, kjer hočejo ženske nakupiti še različne žalne drobnosti, a na dan pogreba da pojdejo v Jasmin To se je tudi zgodilo. Zawilowski je takoj po prihodu v mesto krenil domov, da je odpeljal prtljago in pripravil črno obleko za drugo jutro; nato je odšel k Polaneškima, češ, da sta morda že dospela od Bigie-lovih. Služabnik mu je naznanil, da je včeraj dospel samo gospod ki pa je takoj odrinil v Jasmin, v čigar bližini je bil pred štirinajstimi dnevi najel ali kupil hišo. (Daljo prih.) Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske dražbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-ameriake proge, kteri od plujejo iz Nerw Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA TOURAINE odpluje 27. februarja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 26. marca ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemski Lloyd): KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 18. februarja. KAISER WTLHELM II. odpluje dne 3. marca. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 17. marca. KRONPRINZ WTLHELM rnlpluje dne 24. marca. KAISER "WTLHELM EL odpluje dne 31. marca. Za vsa pobližna ali natančna po jasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York, kteri vam hode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. LAURA odpluje 25. marca. V ROTTERDAM (Holland-American Line): RYNDAM • dplnje 26. februarja ob 12. opoldai POTSDAM odpluje dne 4. marca ob 6. uri sjutraj NOORDAM odpluje 18. marca ob 5. uri sjutraj STATENDAM .>dplnje 25. marca ob 10. uri dopol RYNDAM odpluje 1. aprila ob 5. uri sjutraj V ANTWERPEN (Red Star Line): VADERLAND odpluje dne 19. feibruarja KROONLAND odpluje dne 29. februarja. ZEELAND odpluje dne 7. marca. FINLAND adplnje dne 14. marea. VADERLAND - odpluje dne 21. marca KROONLAND odpluje dne 23. marca. ZEELAND odpluje dne 4. aprila. V SOUTHAMPTON (American Line): ST. PAUL odpluje dne 15. februarja. NEW YORK odpluje dne 22. februarja, ST. LOUIS odpluje dne 29. februarja. JOHN KRACKER EUGUD, O. Priporoča rojakom svoja izvrstni VTNA, kteri v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJE V EC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja Lk steklenic sedaj $13.00. TROPINO VE C $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žganje so 4Vfc galone. i Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRATTRR, Euclid, Ohio. ----------------------- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA j "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN 1 NAJCENEJŠI DNEVNIKI Dalje so še krasni poštni paniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA BRETAGNE odpluje 20. februarja ob 10. mi dop LA BRETAGNE odpluje dne 191 marca ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemski Lloyd): R.TTETN odpluje dne 27. februarja. BARBAROSSA odpluje dne 12. marea. MAIN odpluje dne 19. marca. V HAMBURG (hamburško-ameriška proga): KAISERIN AUGUSTE VICTORIA Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in post re žen bode vsakdo vestno ix hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako da pride en dan pred odhodom par nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kidaj dospe v New York pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spre mi na parnik brezplačno. Ako p« dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko ii postaje (Depot) telefonirate po šte vilki 1279 Rector in takoj po ob ve stilu pošljemo našega uslužbenca pc Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parmkt prodajamo po isti ceni, kakor v glav nih pisarnah parobrodnih dražb. FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich 8t^ New York. INA PRODAJ NARAVNA CAUFDRNIJSKAIIVINA Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 gmk» vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po 4&50 galona. Slivovica po (3.00 galona. Pri večjem naročilu dam pop—t. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Confer* Costa Co. OaL odpluje dne 12. februarja. BLUECHER odpluje dne 29. februarja. A'MTTRTK'A odlpluje dne 5. marea. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14. marea. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 19. marea. PENNSYLVANIA odpluje dne 28. marea. V TRST ALI REKO (Aiiftro-American Ust): ALICE odpluje 25. februarja. EUGENIA odpluje 12. %Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * Caiogi, III., kašo* tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Ceo»er Ave., Chicago. 111., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležalo Atlas-pivo, izvrstni wfciakey. Najbolj* vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ijrrcina miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ob^sk se priporoča IVIohior- Mladič, * 617 So. Center Ave., Chicago, 111. J; .. Nižie tjodoisana oriooro-čam S . . in Hrvatom svoj. ...... SALOON 107=109 Greenwich Street, O.JO o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma presana in importirana vina. fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvat j ; dobe............ stanovanje in hrano 1'ostre- proti nizki ceni. žba solidna..... Za obilen poset se priporoma FRIDAvonKROOE 19?-l«9 Greenwich St., Nev» ik. =3C= GP Velika scaloga vina in žganja. Marija drill Cnpapie Generale TiansaliaDtlp (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA M LJUBLJANE« Postni parniki so:] "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč' "LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25^00 "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "LaTouraine" , „ „ .................,l0,0tnik dobi originalni vožni listek, ko rdara. Potnike počakamo na železniški postaji ako ••* 'i l reuiiino na parnik. Kdor hoče biti solidno in brzo poatrežen, naj se i zvest i. o j ! ■ _ obrne le na FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E.t CLEVELAND, O. & 8 Telefon J 4 4 4 3 Frank Petkovšek 720 Market Street. Waukegao. 1U. priporoča rojakom svoj c^SALOON,^ ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter 4 ► ima na razpolago Hue smodke. | V svoji PRODAJAL1N1CI ima vedno jveže groc©- 4 ' rije po nizkih cenah. Pošilja denarje t staro domovino zelo hitro in ceno; v ■ i vezi je z Mr. Frank Sakser jem v !New Yorku. ^ A AAA BojaU, naročajte m na "OUa Naroda", največji in najcenejil iamik. MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTONj PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali poJnomoči (Voll- macht) in drugih v notarski posel spadajočih. stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodf jem parobrodne Ustke za v stari kraj ia vse b« 1 jSe parnike in parobrodne proge ter pošiljam deaarje v staro domovino po najnižji ceni. JV\f- Murko Kofa.lt: je naš zastopnik za vse posle in ga to-fakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO.