' ... f.jur '■ C 7/ f/ ■ y Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 12 V LJUBLJANI, dite 22. NOVEMBRA 1329 X A DRUGA R Glasilo f,Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili" v Uubjani VIS ^ >1 j ^ . LETO VI Izhaja enkrat mesečno Naročnina letno za nečlane Din 18'— (&> Posamezna številka stane Din 1'50 Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. v Ljubljani VII Vsebina: Uvodnik: Pravilno pojmovanje zadružništva. Angleži kot zadružni praktiki. — Domače žel. zadeve: Želez- ničarjem! — Zadružništvo drugod : Kaj pišejo ruski zadružniki o sovjetsko-ruskih zadrugah? — Zajčjereja: 0 zajčjereji. Usnje iz kunčje kože. — Perutninarstvo: Nalezljive in nevarne bolezni kokoši. — Razno. — Kotiček uredništva,— Zahvala. — Gospodinjstvo: Uživajmo več medu! Pranje usnjenih rokavic. Mišja in mrčesna nadloga. — Iz zadružne trgovine. Pravilno plimovanje zadružništva. Angleži kot zadružni praktiki. Prav mnogokrat se čuje iz ust nasprotnikov zadružnega pokreta, da so natyavljalne zadruge povsem isto kar trgovci, ker kupujejo in prodajajo blago, držeč se pri tem trgovsko-konkurenčnega principa. Tudi med nami železničarji se dobe ljudje takega nazora. Da, na prvi pogled res izgleda, da so posli zadruge samo trgovskega značaja; toda če pogledamo stvari bolj v dno. pridemo do drugega zaključka. Treba je samo nekoliko poznati zgodovino zadružnega pokreta, pa smo si o koristih, ki jih donašajo zadružna podjetja na jasnem. 0 tem nas poučijo tudi razmere, ki vladajo na Angleškem, v domovini nabavljalnih zadrug. V letu 1914. je štela namreč Anglija 1391 nabavljalnih zadrug s 3,054.297 člani. Premet teh zadrug se je gibal med 2000 do 2600 milijoni. V nadaljnih letih je sicer padalo število zadrug, naraščalo pa je število članstva. Zanimivo in umljivo! Male zadruge so se združile z večjimi, vsled česar se je promet dvigal v skoro never-. jetne vsote. Toda če pomislimo, da se udeležuje v Angliji skoro polovica prebivalcev zadružnega gibanja, tedaj nam bodo razumljive visoke številke, ki prekašajo štirikratno vsoto letnega proračuna naše države. Zelo zanimive podatke nam nudi zgodovina razvoja nabavljalnih zadrug na Angleškem. Kaj vse so znale ustvariti te celice! Naši ljudje tega ne bodo verjeli, a je vendar dejstvo. Kdo ne bi rad stanoval v brezplačnem stanovanju? Prav gotovo vsakdo izmed nas, če že ne vsi, kar nas je na svetu. Toda v današnji gospodarski strukturi izgleda, da je nemogoče kaj takega; in vendar je to mogoče! V mestecu Bcnnv-bridge na Škotskem imajo prebivalci brezplačna stanovanja. Do tega so prišli, ker so prebivalci tega paradoksnega mesteca zvesti odjemalci — konzumenti — nabavljalne zadruge, v kateri nabavljajo vsako najmanjšo potrebščino. Zato so pa povračila — ali kakor jih tudi drugače imenujemo: dividende — tako visoka, kakor stanovanjska najemnina. Seveda moramo pripomniti, da so na Angleškem najemnine nižje kot pri nas. Potemtakem ne vplačujejo Bonnybridgani najemnin iz svojih mesečnih, odnosno tedenskih dohodkov, kakor je to splošen običaj. Pomembno pa je, da angleške nabavljalne zadruge ne vračajo članom prebitka v celotnem iznosu, temveč se pretežni del doda rezervnemu fondu ali kakor Angleži pravijo: rezervnemu kapitalu. Iz tega fonda se namreč črpa potrebni denar v svrho kritja stroškov za dobrodelne ustanove, za povečanje obrata, za .propagando itd. Angleško zadružništvo ni le skoro najjačje podjetje te otočje države, ampak tudi najbolj bogato dobrodelno društvo. Kapital angleških nabavljalnih zadrug prekaša namreč vsoto 30 milijard dinarjev. Kar se tiče dobrodelnih ustanov angleških zadrug, naj omenimo le bolnice in okrevališča. Poleg tega delujejo zelo živahno zadruge, zadružna nakupovalna zveza in zveza britanskih konzumnih zadrug na vzgojnem in izobraževalnem polju, to je v ustvarjanju novih šol, z vpeljavo kurzov in z izdajanjem številnih časopisov. Baš pred kratkim časom je kupilo angleško zadružno založništvo ilustrirani tednik »Reynolds Illustrated Weekly«, kateri izhaja v 450.000 izvodih. Visoko kupno vsoto več desetih milijonov dinarjev so zbrali zadružniki potom prostovoljnih prispevkov. Živahni propagandi angleških nabavljalnih zadrug na zadružnem polju je pripisati, da je našla ideja zadružnega gi- banja odmev pri vseh stanovih obeh spolov. Celo v šolah se tvorijo skupine mladih zadružnikov, ki pridobivajo zadružnemu gibanju, novih članov in vplivajo na nje, da ne zapravljajo prostega časa po nepotrebnem, v brezdelju ali' celo s škodljivimi zabavami, ampak v zdravi okolici zadružnih krožkov, lojeno za ženske in moške. V teh krožkih, ki obstojajo skoro pri vsaki zadrugi, se zbirajo zadružniki ter si kratijo čas na razne načine, s čita-njem, z igranjem, s predavanji in s sličnim, a žene razpravljajo o raznih vprašanjih, ki tangirajo ženo kot gospodinjo in mater. Toda zadružno gibanje na Angleškem še ni doseglo viška. Mogoče se nam zdi to, kar so doslej ustvarile angleške zadruge, največja možnost; pozabiti pa ne sinemo, da so Angleži predvsem praktični ljudje, ki iščejo vedno novih načinov za zboljšanje eksistenčnih pogojev potom povečanja obsega zadružnega delovanja z namenom, da bi se oblagodarilo po možnosti čimvee ljudi. S tem namenom so ustanovile zadruge v letoviščih, kopališčih, zdraviliščih itd. podružnice. Znano je prav gotovo vsakomur, da so cene živil v navedenih krajih neosno-vano visoke. Posestniki hotelov in prodajaln v teh krajih izrabljajo kupčijsko priložnost z navijanjem cen v veri, da si iščejo zdravja v dragih letoviščih le premožni bolniki. Ta okolnost, ki jo ne morejo preprečiti stroge policijske odredbe, je bila vzrok, da si je le malo izvoljenih privoščilo zdravljenja v zdraviliščih in zato so se tu vsidrale podružnice angleških zadrug. Zadružno gibanje stremi torej povsod za znižanjem cen in za nabavo potrebščin po najpovoljnejši ceni in kolikor mogoče dobre kakovosti. Letovišča so torej za delovanje angleških zadrug hvaležno polje. Edina težkoča je obstojala v vprašanju povračil, in to iz knjigovodstveno-tehničnih razlogov, kajti letovanje je raz- meroma kratko, a pribitki se izplačujejo koncem poslovnega leta, kvečjemu polletno. Toda tudi brez povračil so bile cene se vedno nižje v zadrugah, kakor v zasebni trgovini. Zadružne trgovine so bile prve, ki so začele prodajati blago v netto-teži, to se pravi, da je kupec-zadružnik plačal resnično težo blaga, ne pa, kot se je dogajalo v privatni trgovini, da je kupec plača! z blagom tudi ovoj po blagovni ceni. Ta takozvan >pravi kupčijski obraz«, ki je veljal in še vedno velja kot princip nabav-Ijalnih zadrug, je prisilil tudi privatno trgovino, da ni izrabljala konzumentov na opisani način. Nadalje je razvoj zadrug vplival na privatno trgovino v toliko, da se je morala zadovoljiti z bolj zmernim dobičkom. Spekulativna konjunktura v detajlni trgovini je prenehala. Marsikaj bi lahko navedli iz zgodovine zadružnega razvoja, kar bi pričalo o veliki blagodati, ki jo nudi zadružništvo človeštvu. Angleži kot mirni in resni ljudje, katerih karakter se izraža v naci-jonalnem egoizmu, niso bili privrženci romantične blodnje, ki je odsevala samo v besedah za pobratimstvo človeštva, pač pa so dokazali z delom na zadružnem polju, kako treba pobratimstvo dejansko izvajati. Domače železničarske gosp. zadeve Železničarji! Naša kreditna zadruga je uvedla tako-zvano zavarovalno Mednjo, ki naj zasigura vsakemu [železnica-ju in njegovi rodbini nek denarni kapital, izplačljiv ob nastopu gotovega življenskega dogodka (smrt, upokojitev, ko doseže sin ali hči 18-., 19., 20. leto i. t. d.) ali po gotovem pogojenem času (po 5, 6, in 7 letih). Glavno pri tovrstni štednji je, da ne more vlagatelj dvigniti kapitala in obresti prej, dokler ni nastopil pogojeni dogodek ali čas, pa tudi ne v primeru, da neha z vplačevanjem pred pogojenim terminom. Vsak vlagatelj doti hranilnično knjižico, v katero se koncem leta vpišejo vplačani mesečni zneski in odpadajoče obresti. Najmanjša mesečna vloga znaša 10 Din, ki se lahko zviša na 20, 30, ali več dinarjev, a vedno zaokroženo na cele desetine. Sedaj se obrestujejo tovrstne vloge pri mesečnih vplačilih: od 10 do 40 dinarjev po 4',%, cd 50 do 90 dinarjev po 5 G Ti, preko 100 dinarjev po 7%. Kdor se hoče posluževati zavarovalne štedpje, dobi v zadružni pisarni, po pošti ali pri naših zaupnikih posebno izjavo, ki jo predtisku primerno izpolni, podpiše in pošlje kreditni zadrugi . Zadružništvo drugod Kaj pišejo ruski zadružniki o sovjetsko-ruskih zadrugah. Tudi zadružništvo zahteva kot vsaka ideja duhovno doraslih ljudi, da idejo oživotvorijo, realizirajo. Le redkokdaj se je udejstvila ideja, če so jo s silo vtepali ljudem. Marsikaj dobrega se je na ta način zgubilo in mnogi ljudje so postali vsiljeni ideji prej nasprotniki kot pristaši. Da je zgornja trditev resnična, nam dokazujejo gospodarske razmere v sovjetski Rusiji. O tem stanju, ki vlada v tej deželi in kako ruski sovjetski politiki odbijajo ljudi od zdrave zadružne ideje, poroča moskovski dopisnik lista »Sociali-stičski Westnik . Izvajanja pisca zaslužijo največjo pozornost slehernega zadružnika in zadružnih krogov, kajti iz njih izhaja nauk, kako se ne sme mrcvariti, napačno pojmovati zadružne ideje. Pisec pravi: »industrijska kriza v sovjetski državi je pritisnila svoj pečat tudi na zadruge, ki so v sovjetski Rusiji monopolska posredovalna inštanca blaga. Naraščajoče pomanjkanje živežnih potrebščin je omajalo načrte, s katerimi naj bi bila urejena vsaj delna preskrba potrebščin za delavce in ostale meščane velemesta Moskve. Medtem, ko se ne dobi v konzumnih društvih najpotrebnejših živil, kot n. pr. moke, masla, jajc itd., se le-ta dobe pri trgovcih v poljubnih množinah, seveda le po zelo visoki ceni. Dolge vrste ljudi, slične »kačam«, ki si zagotove že ponoči prostor pred konzumno prodajalno, čakajo z upanjem, da dobe 1 liter mleka in osminko masla. Glasovi nezadovoljstva se širijo, toda sovjetski mogotci imajo gluha ušesa, kajti zapustila jih je popolnoma pamet in samo še sledijo poteku časa, pa naj ta d< -prinese to ali ono in upajo samo še na smiselno preskrbo, ki naj jo izvrši centrala. Istočasno pa odpirajo vladni mogotci v grupah nove državne in zadružne prodajalne; v zadnjih dveh mesecih je število teh naraslo na 400 in z dosedanjimi jih štejejo 600. Smešno bi bilo misliti, da bij dobili ljudje vsaj en dan po otvoritvi prodajalne blago, ki ga odneso, ozir. pokupijo predprodajalci in trgovci, ki se po 3—4 skupaj združujejo v »truste-. Dvoje ali troje teh stoji v vrsti, ki čaka pred konzumno prodajalno, četrti pa prodaja v konzumni zadrugi kupljeno blago za dva, tri in celo štirikratno ceno. Mnogi trgovci, ki so morali zapreti svoje trgovine, se preživljajo na ta način. Tudi so se pojavili na vseh trgih ve-rižniki, kateri zahtevajo za Va, odn. 1 pud (1 pud je enak 16-38 kg) koruzne moke do 31G-— Din, a za oves enako ceno, kakršno je imel v letih vojnega komunizma. Preti koncu zime in v začetku pomladi jo začelo primanjkovati goriva. Vsled revščine, v kateri tičijo delavci, so si ti mogli' nabaviti pri konzumnih društvih kuriva le na kredit. Drv se sploh ni dobilo, s premogom je bilo še hujše. Vsled tega so bili delavci prisiljeni, da so udrli v prodajalne ter se polastili zalog kuriva. Ob takih prilikah so grozili z dejanskim napadom prodajaln iškim uslužbencem. Državna policija, nazvana »čeka«, je morala večkrat intervenirati pri sličnih vpadih. Če pa so se kje dobila drva, so bila zelo draga. Odveč bi bilo, če bi hoteli govoriti o obleki in obutvi, kajti perilo, obleke in čevlje si lahko privoščijo v sovjetski Rusiji samo boljše situirani ljudje. Slabo situirani meščani, odnosno oni, ki so brez sredstev — in ti tvorijo pri nas večino — se morajo odreči tem potrebščinam. Doslej so prejemale konzumne prodajalne potom »začrtanega gospodarstva manufakturo, ki naj bi se prodala prebivalstvu. V zadnjem času pa ne odpade potom tega načina preskrbe niti 50 ovojev mesečno na vse mesto. Sukna in volnenega blaga se sploh ne dobi.' Te vrste blago se neposredno pošilja tovarnam v svrho izdelave oblačil. Za prosto prodajo torej ne pride v poštev. Male količine, ki jili je svoječasno prejemalo delavstvo, se je polagoma zmanjševalo, dokler niso popolnoma prenehale. Nasprotno je v Rusiji danes rga razpolago mnogo svile. Če zahteva n. pr. delavec ali pa njegova soproga v zadružni trgovini kotenino za srajce, ji takoj odgovore: Ke-tenine ni, pač pa lahko dobite svilo v poljubni množini. Platna sploh ne dobiš, ali pa je izredno drago. Čevljev je baje glasom govoric dovolj na razpolago, toda vsak zadružnik si sme nabaviti samo en par v enem polletju. Pač pa so na prodaj elegantni čeveljčki, kakršne nosi mestno prebivalstvo, torej finejše kakovosti, a manj trpežni. Cena čevljev je zelo visoka, in sicer čevlji za gospode a 600-— Din, za gospe a 900-— Din. Usnja za podplate se ne dobi. Poskušalo se je urediti dobavo usnja zadrugam v taki množini, da bi si vsak zadružnik kupil vsaj en par podplatov v vsakem mesecu. Toda podplati so se prodajali za tri- in še večkratno ceno, kakor je notirala v zadružnih prodajalnah. Posledice tega? Na eni strani ljudje bosi, na drugi tisoči brezposelnih čevljarjev. V tem strašnem gospodarskem položaju morajo vztrajati zadružni funkcijo-tiarji. Največ neprijetnosti, zaničevanja in žaljivk občutijo seveda nižji nastavljene!, kateri pridejo pri prodaji blaga v konzum- nih zadrugah v direktno dotiko s konzu-menti. Ali je potem kaj čudnega, ee izmučena in izsušena ženica, ko vstopi v prodajalno, potem ko je celo noč prebila v vrsti in ji trgovski pomočnik pove, da nimajo niti kaplje olja, katerega želi ženica, zaluči steklenico pomočniku v obraz! Tako se obratuje v vseh konzumnih prodajalnah in taki prizori so na dnevnem redu. Zločinski elementi prebivalstva izrabljajo vrste — »kače«, — ki stoje pred zadružnimi prodajalnami ter kradejo ljudem denar in živežne nakaznice, s katerim si potem nabavijo blago. Ti subjekti so posebno predrzni napram prodajalcem, poleg tega pa ščuvajo mase proti oblastem, konzumnim društvom, komunistom, judom itd. Pod skrajno težkimi pogoji vrši službo osobje v zadružnih prodajalnah, in sicer dnevno po 8, 9 do 16 ur. Plača pomočnikov znaša 40 do 68 rubljev mesečno, vodje prodajaln prejemajo do 90 rubljev mesečno, le prejemki vodij takozvanih univerzalnih prodajaln znašajo do 150 rubljev mesečno. Če vpoštevamo draginjo in vrednost červonca nasproti predvojni draginji in vrednosti rublja, vidimo, da znašat plača konzumnega funkcijonarja 10 do 35 predvojnih rubljev. Če pomislimo, da sestoji družina takega funkcijonarja iz povprečno treh oseb, potem si lahko predstavljamo, v kakšni bedi žive zadružni sovjetski funkcijonarji. Tudi ne smemo pozabiti, da so pri teh borih osebnih dohodkih prispevki za strokovno organizacijo in za razne javne organizacije obligatorni. Pri podpisovanju državnega posojila za industrijalizacijo dežele je bil delež zadružnih nastavljen-cev v obliki mesečne plače samo ob sebi umeven. Vse to karakterizira brez posebnega pojasnila življenje ruskega funkcijonarja v konzumnih prodajalnah. Da sliko o revščini, ki vlada v sovjetski Rusiji, spo-polnimo, omenjamo le, da je poleg zgoraj označenih dajatev, predpisan visok državni davek; nadalje so najemnine za stanovanja izredno visoke, stanovanjska beda strašna. Da pri takem stanju obupujejo ljudje, je umljivo.« (Op. uredništva: V sovjetski Rusiji je trgovina v rokah državne oblasti, ki stavi ljudem potrebščine naprodaj potom konzumnih zadrug. Privatna trgovina, v kolikor jo oblasti tolerirajo, mora zmagovati težke pritiske, zadane ji od državnih organov. Na drugi strani glasom gornjega poročila — demontira državna uprava pravo zadružno osnovo.) Zajčjereja Naši ljudje se po večini ne bavijo intenzivno z rejo domačega zajca ali kunca, kljub temu, da ne stavlja kunec prevelikih zahtev glede prehrane, postrežbe in da po-trebuie za prebivanje razmeroma majhen prostor. Nasprotno pa se bavi ljudstvo v drugih državah, kakor n. pr.: Angliji, Belgiji, Nemčiji itd. v velikem obsegu s kunčje-rejo, kar donaša lepe postranske dohodke. Nabava kuncev ni tako draga, da bi se je ne mogli omisliti in nam kunci že v enem letu povrnejo izdatke, ki smo jih imeli z njimi, in sicer s prodajo mladičev, kožuhov, ki se zelo dobro plačujejo in vrhu tega nam ne manjka nikdar zelo okusnega in redilnega mesa. V gori imenovanih državah se dobi kunčje imeso, pripravljeno na različne načine, v vseh boljših restavracijah. Vsak železničar, ki ima veselje in ljubezen do te živalice, bi si kolikor toliko opomogel, kar se tiče prehrane z mesom, ako bi se bavil z umno zajčjerejo. Posebno bi priporočali železničarjem na progi in bomo — če bo le mogoče — v to svrho izdali lično brošuro o zajčjereji, v kateri bodo navedeni podatki, ki jih bo potreboval začetnik in tudi oni, ki se že bavijo z zajčjerejo. Člani, ki se bavijo s to panogo reje, naj naslovijo na našo zadrugo vprašanja, tičoča se zajčjereje. Odgovore na vprašania bomo priobčevali v »Zadrugarju«, v katerem bodo — po možnosti redno — izhajali tozadevni članki in v katerih se bo razpravljalo o različnih pasmah, o reji, o prodaji kožuhov itd. Vsak zajčjerejec naj torej hrani »Zadru-garja« in naj ga vsakokrat vestno prečita. Pripominjamo, da so zajčjerejci v Nemčiji organizirani v nemški zvezi zajčje-rejcev. Zveza šteje nad 100.000 članov in izdaja lepo urejevan tednik »Alg. Kanin-chen-Zeitung«, ki izhaja v Arnstadtu. Kot sodelavca v tej panogi, ki jo uvrščajo v drugih državah vsled koristonosno-sti med narodno-gospodarsko, je naša zadruga pridobila tovariša, ki se že dalj časa ukvarja z zajčjerejo. K. S. Usnje iz kunčje kože. Marsikomu je to še nekaj novega in dobe se zajčjerejci, ki še niso nikdar poskušali, da bi ustrojili kunčjo kožico v koristno svrho. Seveda se usnje iz kunčje kože razlikuje vsled različnih pasem po velikosti, debelosti in trpežnosti. Po tem, za kar se potrebuje, mora biti tudi ustrojeno. Tako ne moremo usnja, ki je strojeno z galunom, uporabiti za čevlje. Usnje za snaže-nje oljenj mora biti drugače strojeno, ka- kor usnje za različne torbice, denarnice itd. To je povsem stvar strokovnjaka — strojarja. Pred vojno sem si dal napraviti več stvari iz kunčjega usnja. Uporabil sem za usnjene izdelke kožice kuncev, ki so bili zaklani v poletju in jih vsled tega nisem mogel porabiti za kožuhovino, ker je dlaka izpadala. Tudi kožice mladih kuncev sem dal ustrojiti za usnje. Na raznih razstavah so bili taki izdelki povod mnogimi debatam. Bilo je vedno mnogo občudovalcev za te usnjene predmete, pa tudi takih, ki so kimali kot neverni Tomaži. Naj navedem primer, kake predsodke imajo nekateri: Leta 1910. smo priredili razstavo kuncev, kožuhov in usnjenih izdelkov. Seveda smo ob tej priliki tudi povabili domačega župana, da si ogleda razstavo. Bil je razočaran in se opetovano zelo laskavo izrazil o vsem. Njegovim vprašanjem ni bilo konca in posamezno je pregledal vsako pasmo. Najbolj so ga zanimali kunci velikih pasem. Končno se ustavi pri mizah, na katerih so bili razstavljeni posamezni izdelki. Še danes vidim, kako me pogleduje s pomilovalnim nasmehom, ko ogleduje in otipava čevlje, ki so izdelani iz kunčjega usnja. »Čevlji iz kunčjega usnja? — Iz teh kožic? — No veste, nočem Vam kvariti veselja, gospod učitelj, toda zdi se mi, da so ti čevlji uporabni samo za dom; takih se vendar ne more nositi zunaj, kajti malo dežja in ostala bosta le še podplat in peta!« Opozorim ga, da nosim take čevlje že nad dve leti, ki pa so bili že trikrat tem-plani. Ni mi "verjel! Prijel je kos takega usnja v roko: »Pa vendar ne iz takega usnja? Tega raztrgam z roko, kakor kos papirja.« »Prosimi, gospod župan, da preizkusite Vašo moč.« * »Tega ne storim. Ne rečem, da ni kožica uporabljiva za umivanje okenj, za copate. Toda za čevlje nikakor ne! Poglejte te-le škornje, to je nekaj drugega, ne pa kunčje usnje!« »Ti so od gospoda B., tudi iz kunčjega usnja, in sicer belgijskih orjakov.« Kq mu pričujoči g. B. to potrdi, je še bolj začuden. V tem se približa nek čevljar, znanec župana, ki izreče kot strokovnjak svoje mnenje. »Kunčje usnje ne morem in ne maram rabiti za čevlje!« »No sedaj ste slišali mnenje strokovnjaka. Neuporabljivok Mene je pogrelo pri tem in vprašam čevljarja: »Zakaj bi pa ne bilo usnje uporabljivo?« »Takega usnja za čevlje ne morem uporabljati!« »In zakaj ne? Tega ne razumemi!« sem silil v njega. »0 gotovo, da tega ne razumete, zato pa jaz tembolj. Toda, da se jasneje izrazim: Iz kunčjega usnja ne morem izdelovati čevljev zato, ker se težko raztrgajo in pri usnju, ki se kmalu ne raztrga, nimam zaslužka.« Župan se je presenečeno poslovil, mi pa smo bili zopet dobre volje. Kunčje usnje je popolnoma mehko, zelo trpežno in radi tega tudi zlepa ne spoka. Kožice samcev so seveda bolj trpežne in v mnogih slučajih je kunčje usnje še premočno za gornje dele pri obutvi, posebno od starejših živali. Kožic nam ni treba zametavati prav nobenih, ker sel dajo za kako stvar ge vedno uporabiti. Vsako kožico, potem ko smo zaklali živalico in odrli, napnem« z ha notraj obrnjenim kožuščkom na zato pripravljeno koničasto deščico, da se dobro posuši. Kožica naj se suši le v senci na zračnem prostoru in ne na solncu ali pa celo ob peči. Kakor hitro so kožice suhe, jih potresemo z naftalinom in shranimo. Za napenjanje kožic si lahko sami napravimo pripravo iz dovolj močne in dobre žice, katero na sredini dvakrat okroglo zavijemo, da postane na konceh dovolj prožna. Priporočljivo je, da imamo več takih priprav, in sicer za različne velikosti kožuhov. Pomnimo, da ima vsaka kožica svojo ceno in nespametno bi ravnal, kdor bi ne cenil zajčjih kožuščkov. Perotnšnarstvo * —~ * 1 2 -dk- Nalezljive in nevarne bolezni kokoši. 1. ) Kolera (kuga) kokoši. Znaki: bljuvanje, izredna žeja, smrdeči odpatki, omotica. Je zelo nalezljiva; se mora po zakonu prijaviti! Zdrave živali ločiti od bolnih. Bolne takoj zaklati in mrtve sežgati. Zdravim dati v vodo 3—5 g železnega (zelenega) vitrijola (zelena galica). Razkužiti prostor, kjer se shajajo, pitne posode in korista s 3—4% lizolom. Bolezen je neozdravljiva. 2. ) Davica (difteritis). Znaki: Nastopi v raznih oblikah. Prehlad in pika sta večkrat predhodnika bolezni. Koža jezika je bolj trda, rumena navlaka v grlu, nepravilno dihanje, večkratno odpiranje kljuna, kašljanje, kihanje, izbljuvanje vlečljivega, gostega smrdečega katara (sluzi), otekanje oči. — Zelo nalezljivo, se mora prijaviti! Bolne in sumljive živali takoj. ločiti od zdravih. Nosne luknje izpirati z raztopino kalijevega hipermanganata. Navlako v grlu večkrat namazati z 10% citronovo kislino (citronovo kislino kupi le v lekarni, ker v drogeriji ni čista in ima vedno primešan svinec, kar je slabo). Zalepljene oči izpirati z raztopino hipermanganata. Zelo bolne živali zaklati in sežgati. Kurnik in vse drugo dobro razkužiti. 3. ) Jetika. Znaki: trudnost, vedno šepanje, žival je zelo suha, čeravno mnogo poje, greben zelo bled. Pljuča imajo rumenkaste tvore. Ni ozdravljiva. Razkužiti vse! Za več časa staviti zdrave kokoši v drug kurnik. 4. ) Nahod (nosni katar) in pika. Znaki: močno odtekanje sluzi iz nosnih odprtin, rdeča in otečena nosna sluznica, motne, mokre in zalepljene oči. Na koncu jezika počenja pika. Bolne in sumljive ločiti. Nosne odprtine in oči izpirati z raztopino kalijevega hipermanganata. Gorak kurnik, lahko krmo, piko večkrat namazati s 5% raztopino citronove kisline, dokler se da lahko odstraniti. S silo se pika ne sme odstraniti. Razno Sladkorni monopol? Zatrjujejo, da na-vmerava vlada uvesti monopol na sladkor. S tem bi se mogel izločiti kvarljivi vpliv sladkornega trusta, ki po mili volji in ne oziraje se na svetovne tržne cene navija sladkor do čisto neopravičenih višin. Znano je, da je pri nas sladkor dražji nego v večini evropskih držav, ki ga morajo celo preko morja uvažati. Sladkorni mogotci izžemajo konzumenta in tlačijo cene surovini — sladkorni pesi. Z monopolizacijo bi bilo mogoče uvesti red na našem sladkornem trgu. Svetovno produkcijo sladkorja za leto 1928 29 cenijo v Ameriki na 30,000.000 ton proti 28,316.000 tonam v prejšnji kampanji. Letošnja produkcija je rekordna. Krušne karte v sovjetski Rusiji bodo pridržali tudi v gospodarskem letu 1929/30. Kotiček uredništva »Zadružni koledar« naše nabavljalne zadruge bo dotiskan predvidoma do konca novembra. Če ne bo nepredvidenih zadržkov, bodo prejeli člani koledar za 1. 1930. v začetku decembra. Zadružniki! Naslovite eventualne pritožbe na upravni odbor zadruge! Če se Vam zdi v zadrugi kaj neprimerno, ali se Vam kaj pripeti, s čimer ne soglašate, uberife legalno pot pritožbe, t. j. na upravni odbor zadruge! Upravni odbor skuša nedostatke, če se pojavijo pri nabavi blaga v prodajalni — tako v Ljubljani kot v Mariboru — itd., odstraniti. Zatorej eventualne pritožbe naslovite na pravi naslov! Zadružniku J. L. Dopis radi pritožb je odstopil redakcijski odsek upravnemu odboru, Vaš drugi dopis bomo priobčili v prihodnji številki. ZAHVALA. Soproga pokojnega Rode Mihe, prog. preddelavca, se zahvaljuje vsem, ki so spremili umrlega k zadnjemu počitku. Gospodinjstvo K. F. Uživajmo več medu! Vrednost medu je med nami Slovenci vse premalo znana in upoštevana. Večina smatra med kot slaščico, enakovredno bi-škotu s kramarskega »štanta«. V resnici pa je med vse kaj drugega. Med je izborna hrana, vsebujoča najboljšo in najbolj cenjeno sladkobo, med je prvovrstna hrana, ki osvežuje in krepi zdravo telo, ga ščiti pred boleznimi in nudi kot izborna medicina v slučaju bolezni izdatno pomoč. Ni zadosti besedi, da bi se moglo primerno oceniti njega pomen za zdravega in bolnega človeka. Zapadne države, posebno Amerika, porabijo letno ogromne množine tega božjega daru. Sladkor, ki se nahaja v medu, preide takoj v kri, dočim mora želodec navaden beli sladkor s pomočjo svoje kisline spremeniti najprej© v škrob in šele po dolgi proceduri v invertiran sladkor, kakršen je med. Sladkor je nasiten, toda to ne pomeni, da dosti zaleže. Človek ima občutek, da je sit radi tega, ker ima želodec dosti dela s pretvarjanjem sladkorja. Tega občutka se nima po medu, ker je med lahko prebavljiv, oziroma ga sploh ni treba prebavljati, ker gre vse celotno brez kakih odpadkov v kri. Delo in energija, ki se ju sicer porabi za prebavo drugih živil, se pri medu prihrani. Radi tega se po medu dosti hitreje proizvaja telesna moč, pa tudi duševni delavec začuti po zaužitem medu mnogo hitreje v sebi vračajočo se duševno silo. Posebno priporočljiv je med kot hrana za otroke. Dnevno po 1 ali 2 žlički medu in videli boste, kako se bodo porudečila njih lica in kako ugodno bo vplivalo to na njihov telesni razvoj. Med je izborna medicina, ker izdatno pomaga v mnogih slučajih. Pristni med ima v sebi precej kisika in mravljične kisline in radi tega, ker preprečuie gnitje, je izborno desinlekcijsko sredstvo proti difte-riji, gripi, bronhijalnemu in pljučnemu ka-taru, sploh pri vseh boleznih sluznih kožic. Radi svoje lahke prebavljivosti je izborno zdravilo za živce. Zaužij zvečer čašo gorkega mleka in žlico medu in spal boš bolje kakor po dragih živilih, kakor so bromoral, ovokola itd. Slabotne prebavne organe, bledolič-nost in slabokrvnost je pozdravil pristen čebelni med v premnogih slučajih. Nekateri zdravniki so mnenja, da se z medom lahko prepreči resno obolenje na pljučnih boleznih, posebno ker zadržuje ali izleči jetiko v prvem stadiju njenega razvoja. Tako piše neki zdravnik: »Med ni samo dobra ogrevajoča hrana, ampak tudi močno okrepčevalno sredstvo, morebiti najboljše zdravstveno hranivo proti shujšanju in sušici!« Nekaterim ne prija med, je »težak< za želodec. Večini pa med za želodec konve-nira in direktno pomaga prebavljati, sicer težko prebavljivo hrano. V najnovejšem času' je znanstvenik A lin Galles dokazal, da se v medu nahaja znameniti element radij. Z ozirom na to pravi učenjak: »To dejstvo je velike važnosti kajti radij je življenje in mi moramo radi tega uživanje medu, tako bolnim kot zdravim, bolj kot kdaj prej priporočati.« Posebno toplo bi bilo priporočati uživanie medu železničarjem pri izvrševanju njihove težke in naporne službe. Posebno v jesenskem in zimskem času jim bo nudil nenadomestljivo hrano in oporo. Ako zaužijemo, ko nas hudo zebe, le par žličk medu, bo občutek mraza izginil. Toplo pa nam postane po nekaj požirkih vročega lipovca z medom. (Vzemite na vožnjo s seboj vedno termoforko, napolnjeno s to tekočino!) Nebroj je še drugih uporab medu kot zdravilo, katerih ne moremo tu navesti radi pomanjkanja prostora. Vse navedeno pa velja le za pristen čebelni med. Ponarejen iz sirupa in drugih brozg napravljen med nima nobenega od naštetih učinkov. Zato kupujte med le od onih čebelarjev, o katerih ste prepričani, da predajajo le pošteno pristno blago. Naša zadruga ima n. pr. med le od naših članov čebelarjev, zanesljivih mož, ter priporoča nakup istega. Je zajamčeno pristen ter se ga vsled letošnje dobre letine oddaja po zelo nizki ceni. Med je bil in ostane vsled njegove bogate vsebine najboljša, najbolj zdrava in tudi najcenejša hrana! Rokavice iz usnja postanejo sčasoma trde, posebno, če so se zmočile. Mnogi jih perejo z milom, kar pa ni priporočljivo. Zatorej poskusi v bodoče prati rokavice iz usnja v mlačni vodi, kateri se je pridejalo nekaj, soli. To je potrebno večkrat ponoviti, če se želi, da postanejo rokavice mehke. Miši so marsikaki hiši velika nadlega in store našim gospodinjam mnogo nadlog. Če jih hočeš pregnati, natresi vse luknje, iz katerih prihajajo, z grenkimi mandeljni. Mandelje moraš preje drobno razrezati in jih pomešati z moko in sladkorjem. Nekateri uporabljajo proti mišji nadlegi tudi oleandrovo suho listje, ki ga stolčejo v prah, zmešajo s suhim peskom ter nasujejo v mišje luknje. Oleandrov duh ne morejo namreč miši prenesti. Neprijeten mrčes so tudi rtiolji. Da jih preženejo, uporabljajo terpentinovo olje, in sicer tako, da ž njim namažejo oinaro, v kateri hranijo perilo in obleko Iz zadružne trgovine__________________ Otrokom za zimo nepremočljive čevlje in ne bodo se prehladili! Najprimernejše čevlje kupite v naši nabavljalni zadrugi! Čevlji so iz prvovrstnega materijala, čedno in solidno izdelani in najcenejši! Železničarske čepice — oblika in di-Stinkcije kakor predpisano — prodaja najcenejše naša zadruga. Blago naročamo iz inozemstva. Blago in materijal je prvovrsten, ščit iz usnja. Cena je za izdelavo in materijal zelo nizka. Naše člane opozarjamo na 0 V R A T NIK E , ki so platneni in pregnirani in se dajo čistiti kakor oni iz gumija. Cena Din 25-—. Priporočamo nakup! Prvovrstno kislo zelje prodaja zadruga po ceni Din 2-— za kilogram. — Dobro bo že sredi decembra. Za pošiljke na progo prosimo, da priložite embalažo, morda sodčke po 50 kg. P r e m o g a kljub vsem urgencam in intervencijam ne moremo dobiti. Skoro vsega porabi železnica za stroje in za rezervo, ki si jo hoče napraviti. Dobili bi pa dnevno lahko 2 do 3 vagone kočevskega kockovca. Ker ni izgloda, da bi dobili pred januarjem ono množino premoga iz Trbovelj, ki smo jo naročili že oktobra, svetujemo članom, da sežejo po premogu iz Ko- čevja, da ne bi bilo neprilik kakor lansko zimo. — Opozorili smo poleti članstvo mnogokrat, da naroči premog. Kdor se je poleti ž njim založil, je sedaj brez skrbi. Prvovrsten ajdov med po Din 16-— za kilogram. Gosi in purani. Naročila se sprejemajo do 15. decembra. Prejeli smo prekajeno goveje meso, 1 kg stane Din 20-— Za Miklavža priporočamio: Fige dalmatinske, kg Din 6-—. Rožiče, kg Din 7-—. Slive suhe, kg Din 6-—. Hruške suhe, kg Din 5-60. Kekse, kg Din 24-—. Novo vpeljano blago; Slaniki novi, kom. Din 2-—. Zelje kislo, kg Din 2-—. Zelje v glavah, kg Din 0-60. Orehi celi, kg Din 10-—. Svečice božične, karton Din 4-80. Svečice čudežne, karton Din 1-80. TERMIN ZA BOŽIČ Samo za Ljubljano dne 18. dec. 1929. Cenik živil aia mesec december 1029 Reklamirajte takoj po prejemu blaga! Na poznejše reklamacije se ne bo oziralo! Mlevski izdelki. Moka. pecivna, ostra Ogg kg 3'80 Moka Og n 3-80 Moka mehka (2) yy 3 50 Moka krušna (5) yy 3 30 Moka ajdova I a yy 5-60 Moka ržena )y 3 40 Moka koruzna iz činkvantina yy 2'40 Moka krmilna 2‘— Zdrob pšenični yy 4'— Zdrob koruzni iz činkvantina 9y 3 40 Otrobi koruzni yy 1 60 Otrobi pšenični yy V60 Testenine Makaroni v kartonih kg. li- Špageti v kartonih yy li — Makaroni jajčni in polži yy 9 50 Makaroni domači in druge testenine yy 8 — Zrnje Riž I. vrste 1 kg 10 — Riž II. vrste n 7 50 Koruza v zrnu činkvantin * yy 2-60 Koruza v zrnu debela za krmo yy 2-40 Kaša n 4 60 Ješprenj 1 kg 5-— Ješprencek tt 8 — Fižol la M 540 Fižol Ha n 3 80 Leča la if 16 — Leča domača n 8'80 Grah zelen ff 14'— Piča za kure >» 2‘30 Sladkor Sladkor v kockah kg 14 10 Sladkor sipa 12 60 Sladkorčki (bonboni) »> 2R— Sladkor v prahu fl 1410 Sladkor Kandis n 18'— Sol. Sol morska kg 275 Sol kreška r> 2 75 Kava Kava Perl kg 66 — Kava Portorico n 64 — Kava surova I. vrste >> 56'— Kava surova II. vrste yy 44‘— Kava žgana yy 64-— Kava žgana >Speciak yy 74'- Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14 — Kava žitna >) 8 — Kava »Žika« yy 13‘— Kava figova n 20'— Kava Enrilo )t 22'— Kava Enrilo škatlja 16'— Cikorija Franck kg 18 — Cikorija kolinska »» 17’— Mast. Mast kg 26'— Ceres, bel, rumen yy 26 — Čajno maslo la yy 52'— Čajno maslo Ila 99 46 — Kuhano maslo 99 44 — Delikatese. Slanina soljena kg 28 — Slanina »Tirolska« (mesnata) »> 32 — Slanina krušna 99 26 — Slanina »Hamburška« (mesnata) yy 32 — Slanina prekajena debela 99 28 — Slanina papricirana 99 28-— Salame ogrske 99 80 — Salama milanska 99 701— Salame krakovske 99 36‘— Salama letna 99 28 — Salame navadne 99 18 — Kranjske klobaie kom. 5'— Reberca kg 28'— Prekajeno meso 99 28'— Prekajeno carsko meso 99 28 — Šunke 99 33-— Krače 99 18 — Svinjski parklji kg 8 — Svinjske glave brez kosti „ 20 — Med „ 16'— Sir Chalet I. a kom. 3'50 Sir Chalet II. a „ 2- Sir trapist kg 28- Sir polementalski I. „ 40 — Sir polementalski II. „ 28 — Sir Permazan „ 70 — Maggi steki. 11, 16, 27 Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan steki. 6, 12 Juhan na drobno. dkg no Gorčica kozarec 10'— Gorčica na vago kg 24'— Keksi v zavitkih zav. 5, 6 Keksi a 1 kg v zav. in na vago kg 24 — Napolitanke zav. 15 — Napolitanke' vel. kom. 1'— Otroški piškoti zav. 15'— Kvas kg 36'— Kocke za juho kom. 1'— Kocke za juho v alum. lončkih a 25 kom. lonček 25 — Oblati zavitek 13'— Polenovka suha kg 26 — Slaniki novi kom. 2' — Guljaž goveji škatla 9 — Jetrna pašteta „ 6- Sardelna pašteta „ 7'— Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavitek 2—14 Čaj na vago kg 80'— Kakao holandski „ 36 - Paradižniki Vs kg 5 —, V2 kg 12'— Marmelada doze a 1 kg in na vago kg 20 — Marmelada marelčna „ 30'— Marmelada marelčna doza 32'— Čokolada a 'U 7io 5'-, 'ho 2'50 čokolada z lešniki tabl. 2'50 Dezert (narezek) komad 2'50 Limonadni prašek 1 — Sadje in poljski pridelki. Češplje suhe nove kg 6 — Hruške suhe maslenke 5'60 Jabolka štajerska „ 2'50—3'50 Orehi celi „ 10 — Rožiči celi 7- Mandelni la „ 44 — Rozine « 16, 24 Limone komad 1'— Fige v vencih nove kg 12 - Fige dalmatinske * 6 — Rožičeva moka * 8 - Civebi „ 14- Čebula 1 60 Česen m 12 — Krompir gorenjski » 0'85 Zelje kislo „ 2— Zelje v glavah ,, 0'60 Tekočine. Kis za vlaganje liter 4 — Kis vinski „ 6'— Kis dvojno močan „ 4'— Olje namizno * 16 — Olje bučno 17- Olje olivno „ 20 — Malinovec a Vz 1 steki. 14'— Rogaška voda a IV2 1 „ 6— Radenska voda a IV2 1 „ 6'- Grenka voda Fr. Jožefova „ 9'— Medica liter -'— Mošt sadni 99 Potrebščine za perilo Milo Benzit kos 5'— Milo Schicht, terpentin kg 17 — Milo Schicht „ 15’20 Milo Zlatorog „ H'- Milo Zlatorog terpentin „ 16 — Milo Gazela „ H'— Milo Gazela terpentin kg 16'— Milo v kockah ala Marseill „ 15'— Milo toaletno komad 4 —18 Milo za britje „ 3'— Milo za britje, okroglo n 8'— Soda za pranje kg 1 80 Lug za pranje „ 4'- Pralni prašek Ženska hvala » 2 50 Pralni prašek »Tri-soda« „ 3 50 Pralni prašek »Radion« „ 6 - Pralni prašek »Persil« „ 6- Pralni prašek »Labod« n 7 — Vrvi za perilo kom. 16—60 Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 6'30 Krtače za ribanje kom. 4'— Hranilniki „ 40 — Omela za parkete „ 30'- Omela mala 14 — Metle rižove vel. „ 17'- Metle rižove male 14'— Sveče velike in male paket 8'50 Slama za predsobe la. komad 12'— Slama za predsobe Ila. „ 4 — Muholovci „ 1 — Prah za čiščenje obleke zavitek 10'— Šampon „ 3 — Svečice božične karton 4 80 Svečice čudežne „ 180 Razno. Sardele v slani vodi, male kg 12'- Sardele v slani vodi, velike n 16 — Ribe morske sveže, vsak četrtek ali petek po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg 4 — Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Kuret M., tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.