1965
NOVEMBER
LETO XIV
K*girt*r«d at Mm S.f.O., Sydn*v, fer tranuniuion by part u • p*riodical.
I
I
:♦
I
I
>:
s
8
i
i
I
$
1
a
%
MISLI
(Thoughts)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★
Ustanovljen leta 1952 ■k
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth St., Point Piper.
Tel.: FM 1525
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094.
v
V
6
v
o
a £ s $ >; >: i:| 8 v >;
MOHORJEVA BARČICA V AVSTRALIJO PLAVA Dr. Ivan Mikula, glavni poverjenik
Mohorjeve knjige, vedno lepe in zanimive, že plavajo k nam >* avstrijske Slovenije. Morda so se naučile plavanja na Vrbskem jezer« poleg Celevca. Kajti pred 115 leti, ob ustanovitvi Mohorjeve, še ni**1 imele kam plavati, ker slovensko prekmorsko izseeljevanje še ni tak° staro . . .	 j
Okoli 700 mohorskih letnih dariv (po 4 knjige) bo prijadralo 1 Avstralijo pod vodstvom KOLEDARJA, ki nosi na čelu letnico 196<> Bodo dobrodošli božični darovi in novoletna voščila od Gospe Svet« zibelke slovenskega naroda.
Število udov je tako naraslo letos skupno z naraslim številom P*’ žrtvovalnih poverjenikov za posamezne kraje.
Poverjeniki, čim prejmete zaboje, takoj začn!te z razpečavanje*' knfig! Skrbno vodite seznam udov, pobirajte z&ročnino za 1966 H1' tudi že kar za 1967. Saj je bila stara navada, da se je udnina ali »* ročnina pobirala vnaprej.
Zaradi splošne podražitve je letos naročnina £1-5-0, oziroma °^i 16. februarja naprej $2.50 (dva dolarja in 50 centov) avstralske name veljave. Skromen denarni znesek, pa bogat dar!
DRUŽBA SV. MOHORJA v Celovcu ima obširen tiskarski in kj< garniški obrat. Z dohodki vzdržuje tudi dva dijaška domova za fai>tf in dekleta, podpira znani KOROTAN, akademski dom na Dunaju |( še marsikaj podobnega.
Knjige, ki jih dobimo od Mohorjeve, so tako poceni, da od nj>* ni veliko dobička. Podpirajmo to sijajno ustanovo tudi s posebni!" darovi, da bo zmogla svoje ogrmne naloge!
Naročila za knjige sprejemata v Sydneyu poleg mene tudi f’ Val eri jan in list MISLI, v Melbournu pa p. Bazilij.
KNJIGE DOBITE PRI MISLIH
F.S. FINŽGAR III. in IV. je končno *
dospel. Mnogi že težko čakate na ti dve >:
S^!	r!	’	imnmA	>f	rln	i	troall	VOTR.	V
fi	*
ROD ZA MEJO, knjiga o Beneških Slovenci — 6 šil.
ZVESTA SRCA, povest, spisala Jožefina Ste? bauer — 10 šil.
PRI PODNOŽJU BOŽJEGA PRESTOLA, man, spisal I.N. Krasnov — 10 šil.
Dr. Fran DETELA I. — Ima povesti: Malo življenje, Kislo grozdje, Prihajač, Gospod Lisec in še druge. — Vezani knjigi je cena 30 šil. s poštnino.
PROTI NOVIM SVETOVOM, prvič okoli sveta in druga odkritja. — 6 šil.
PREKLETA KRI, povest Karla Mauserja — 10 iiU
POTA DO ČLOVEKA, psihologija občevanj1 med ljudmi. Spisal dr. Anton Trstenjak. — 10 *'*
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. vest. Spisal Zorko Simčič. — £ 1-0-0.
Ricciotti — Vodeb: ŽIVLJENJE JEZUSOV^ Tudi to prelepo knjigo imamo spet v zalogi. & na £2-10-0.
leto XIV.
NOVEMBER, 1965
ŠTEV. 11.
< 4
NOV OBRAZ” KATOLIŠKE CERKVE
PREDEN IZIDE NASLEDNJA ŠTEVILKA MISLI”, bo Vatikanski koncil II zaključen in n]egov potek bo spravila v svoje predale zgodo-v'na. Videti je, da je svetovni tisk zadnje čase dosti manj gostobeseden v poročanju o poteku °ncila. Je pač že četrto leto koncila tu in zboro-^ftje škofov v Rimu ni več taka “novica”, kot je '•a v začetku. To pa še vedno podrčrtavajo — in da na kratko povedati — da dobiva katoliška erkev novo podobo, nov obraz in da “ne bo niko-h več taka, kot je bila”.
V	resnici je seveda mogoče kaj takega reči o
erkvi le v toliko, v kolikor jo gleda svet s svo-
Jltn’ svetnimi očmi. Spremenjen obraz narave
stvari ne spremeni. Tudi človek ostane po letih isti v
čeprav ima zelo drugačen obraz. Cerkev ostaja ista, vse razodete resnice je obdržala in jih bo, na
da
znotraj v njej ni spremembe. Začutila pa je,
so časi drugačni, svet se je spremenil. Zato je Uvidela potrebo, da se tudi ona svetu okoli sebe P°kaže v novim časom prilagojeni podobi. Pri tem Je moralo priti do tega, da se je do neke mere temeni] tudi njen notranji ustroj, v kolikor je , 'sen od človeških uredb, ne pa naravnost od
b°žjih.
Veliko je bilo govorjenja in pisanja o “konservativnih” in “progresivnih” škofih na koncilu. Pa te pogledamo na stvar z bistrimi očmi, so ravno !’®jbolj progresivni segali vse delj nazaj v pre-6 °st kot konservativni. Poglejmo samo na spremembe v liturgiji ali bogočastju. Zmagali so s vo-
jo “progresivnostjo” tako zelo, da smo dobili sv. mašo jako podobno tisti, ki so jo opravljali v prvih stoletjih krščanstva: v domačem jeziku, bliže ljudem, na preprostem oltarju. V teku stoletij je nekako samo od sebe prišlo do tega, da je ljudein pomenila beseda “oltar” le tiste večje ali manjše, včasih zelo sijajne nastavke nad tebernakeljnom. Oltarno mizo, ki je v resnici oltar, daritvena priprava, so komaj še opazili.
To je samo en primer, kako so “progresivni” želeli dati Cerkvi nov obraz, novo podobo, in tudi uspeli. Navajamo ta zgled zato, ker je praktičnim katoličanom najbolj viden, kar otipljiv. Vse druge spremembe bi se dale ob tem zgledu več ali manj enako razložiti.
Resničen “nov obraz” Cerkve je morda še najbolj v tem, da je sklenila spustiti se v “dialog” z vsem svetom. Takorekoč v prijateljske stike z njim. Preveč se je v preteklosti zapirala sama vase. Videla je sicer okoli sebe ves svet, poživljala ga je, učila, hvalila in obsojala. Morda največkrat obsojala. Saj ni bilo nazasluženo. Premalo je pa skušala svet tudi razumeti. Tega se zdaj zaveda.
Zato je navezala tesne stike z drugimi verami, celo s samimi brezverci, z drugimi ustanovami, z drugimi udruženji. Odprla se je, da lahko vsakdo gleda vanjo skozi odprta okna in vrata. Za mnoge, premnoge, ni le to, da zdaj vidijo Cerkev z “novim obrazom” — njen obraz je pred njihovimi očmi sploh šele — prvič. In niso bili redki, ki so ob srečanju s Cerkvijo začudeno obstali in se zamislili.
BOBEK ALFRED, 22 let, samec, iz Reke v Slov. Primorju, smrtno ponesrečen z avtom blizu Melbourna, pokopan v Footscray, Vic., 30. dec.
ČEBIN MARTIN, 60 let, družinski oče, r. v Nemčiji. Umrl v Melbournu 2. febr. 1965. Pokopan na pokopališču Keilor, Vic. 5. febr.
ČUŠIN STANA, 32 let, družinska mati, doma od Komna. Umrla v avtomobilki nezgodi v Geelon-gu, Vic. 19. aprila 1965. Pokopana v Bell Parku, Vic., 22. aprila.
GRIL IVAN, 24 let, samec, iz Hrenovic pri Postojni. Smrtmo se je ponesrečil v Victoriji, zadet od vlaka, 6. nov. 1964. Pokopan v Penoli 10. dec.
JELENKO MILAN, 30 let, družinski oče, iz Hudinj pri Celju, Ponesrečen z avtom pod vlakom v Geelongu 10. dec. 1964. Pokopan tam 12. dec.
JANEŽIČ MIRKO, 40 let, samski, doma iz Vipave, ubit v nezgodi z avtom, v Qld. Pokopan' v Mt. Isa 16. febr. 1965.
KOLARIČ IVAN, 22 let, samec, doma iz Središča pri Ormožu. Umrl v avtomobilski nezgodi 3. oktobra 1965. Pokopan v Coomi 7. oktobra.
LAJOVIC MILIVOJ, 78 let, družinski oče, r. na Vačah pri Litiji. Umrl na raku v Sydneyu I. jan. 1965. Pokopan v Rookvvoodu, 6. jan. 1965.
LAURENČIČ ANTON, 89 let, vdovec, r. v Logju pri Breginju. Umrl v Melbournu 1. febr. 1965. Pokopan v Footscray 4. febr.
PAVLIČIČ DANE, 70 let, družinski oče, doma iz Like. Umrl v Melbournu 29. marca, pokopan
v	Keiloru 2. aprila.
PLESNIČAR SILVA, 41 let, samska, r. v Če-povanu. Umrla v Sydneyu 22. febr. 1965. Pokopana v Mona Vale 25. febr.
RAZBORŠEK MARIJA, 70 let, družinska mati, iz Save pri Litiji. Umrla v Melbournu 19. junija v bolnišnici. Pokopana 23. junija v Keiloru.
ROME MARIJA, 71 let, družinska mati, iz Slivnice pri Vel. Laščah. Umrla v Melbournu 6. aprila, pokopana 8. aprila v Keiloru.
Teh imen lanska matica šei ni imela . . • Naj po božjem usmiljenju počivaju v miru!
SITAR IVAN, 60 let, vdovec, iz Podgore pri Gorici. Umrl 23. avgusta v prometni nezgodi V S.A. Pokopan 26. avgusta v Keiloru.
ŠTAVAR MIRKO, 32 let, družinski oče, 'f Šmihela pri Pivki. Umrl v avtomobilski nezgodi 26. junija 1965 v Melbournu Pokopan v Keiloru.
TIHLE BORIS, samec, tržaški rojak, umrl 9-jan. 1965. Pokopan v Coomi, NSW.
VERČ VID, primorski rojak, smrtno ponesi’" čen 10. marca 1964 v Mareebi, Qld. Pokopan je bil doma v Slov. Primorju.
OD ZIBELKE DO GROBA
(Sinu Matjažu na grob)
Od zibelke do groba, joj, sinko moj, je kratka pot, je polna rož in trnja in zlatih sanj in blodnih zmot.
Z nasmehom nanjo stopiš.
Z očmi uprtimi v pomlad si zidaš nad oblake palače bajne, pisan grad.
Vse bližje noč prihaja — na ustih ti smehljaj zamre: zaman iztezaš roke — za gradom grad se ti podre.
Nazadnje truden vsega z bridkostjo v srcu zaželiš miru si v črni zemlji in hrepeneče stisneš križ.
Od zibelke do groba, joj, sinko moj, je kratka pot! Presadil kot mladiko v svoj večni vrt te je Gospod.
Mirko Kunčič
V SPOMINIH NA BOŽJO NJIVO
Jantez Primožič
PRETEKLO JE DOMALA ČETRT STOLETJA, odkar sem zadnjikrat pomolil na božji nji-
vi	domače grude, kjer čakajo vstajenja moji starši Hi sestra. Ni mi več blizu tista njiva božja, ne po casu ne po kraju, zaživi pa v mojem spominu vsa j"aka kot nekdaj. Zaživi prav gotovo vsako leto, se nam napove november. Vseh Svetih popoldne, nato Vernih duš dan . . .
Pridružim se v mislih staršem in z njimi sku-nepregledni množici, ki se pomika proti božji j^livi na ljubljanskem polju, Sv. Križu. Kraj je 11 takrat res njiva miru, neobkrožena od mestne-trušča.. Vsa božja njiva je bila nepregledno poje belih krizantem in brlečih lučk. Počakali smo, a Je padel mrak. Dogorevajoče svečke so se spremenile v morje v večernem vetru trepetajočih plamenčkov. Priganjale so nas k molitvi za drage ra-Jne- Stopali smo od počivališča do počivališča so-r°dnikov, prijateljev in znancev. Odšli so bili pred nami v večnost. Kar lepo število jih je bilo, a spomin nanje je bil živ v naših srcih. Naj zares v božjem miru počivajo!
Usoda nas je potegnila v svet. Daleč za mo-
rjem je ostalo domače pokopališče in z njim grobovi naših dragih. Spominjam se, da sem že kot otrok želel v široki svet. Večkrat sem rekel mami: Bog ve, kje bodo počivale moje kosti. Nisem slutil, kako se bodo otroške misli uresničile. Odšel sem, spomini so ostali. In se tako radi vračajo tja, od koder sem odšel. Tudi spomini na drage pokojne.
Skoraj bi jim bil nevoščljiv, da počivajo v domači zemlji. Še so tam dobra srca, ki jih obiskujejo, prinašajo rož in svečk, pošiljajo zanje iskreno molitev navzgor. Mi v tujini smo z njimi le v duhu.
Bližji so nam grobovi rojakov na tujih tleh, znani in neznani. Ne bi bilo prav, če bi pozabili na one med nami, ki so našli zadnje bivališče pod Južnim Križem. A za njihove grobove morda nihče ne ve. Morda jih je zalotila bela žena kje v bushu, v pustinji, morda za volanom, morda med samimi tujci, da rojaki niti nismo zvedeli za njihove grobove. Naj jih bo veliko ali malo, naša molitev jih najde. Ne pozabimo jih!
Misel nanje je kakor zvonjenje ne Vernih duš dan. Mrtvim v spomin, živim v opomin. Vsi bomo enkrat tam, pa dokler smo tu, naj bo naše življenje vredno življenja. Živimo za skupnost in delajmo zanjo. Res je, živeti le zase je morda najlažje, je pa tako življenje tudi najmanj vredno.
Naredimo se vredne, da bomo tudi mi nekoč mirno počivali v Bogu na božji njivi in da bo spomin za nami blagoslovljen!
Ivan Kolarič v planinskem snegu ob začetku *v°je smrtne poti, naslonjen na avto pred nezgo-
V	ozadju sta prijatelja Tone Jurenec in L. Lubj.
Piejšnji mesec smo poročali o nenadni smrti ,0Jaka Ivana Kolariča. Zavoljo pomanjkanja sred-Stev so prijatelji in drugi rojaki namesto venca (‘ar°vali za kritje pogrebnih stroškov, ni pa še Vse Poravnano. Doslej so darovali:
Po £ 5: Toni Jurenec, Nace Golob, Jože Lešnik, Leo Lubi, Jože šešel, Božo Franovič, Berto Peršič, Matija Kovač.
Po £3: Toni Mencinger, Marija in Karel Bokan.
Po £2: Jože in Vilma Mencinger.
Po £1: Jože Kovač, Alojz Strelec. Toni Jurenec skupno nabral v Jannaly, Cronalla, Miranda, Gymea £50.
Po £2: Toni Bizjak, Janez Škraban', Pepca Miletič.
Po £1: Marjan Kovač, Jože Koprivec. Dr. Mi-kula v Coomi nabral skupno £8.
Znižani pogrebni stroški v Coomi znašajo £64-17-0 in ta vsota je bila plačana s čekom 29.10. Funeral Direktorju Allanu, v Coomi, NSW.
Prosimo nadaljnjih darov, da pokrijemo primanjkljaj za manjše potroške, vključno voznino za duhovnika. Manjka še £13. Če bi se nabralo kaj več, bo za sv. maše za pokojnega Ivana in za nagrobni križ.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Zbirko imata na skrbi Tone Jurenec in dr. Mikula.
KOROŠKI SLOVENCI - NJIHOV DANAŠNJI POLOŽAJ
S Koroške smo dobili daljši sestavek o položaju koroških Slovencev od znanega tamkajšnjega slovenskega rojaka s prošnjo, da ga objavimo v našem listu in s tem opozorimo zlasti Slovence v Ameriki in Kanadi na rojake na Koroškem.
(Am. Dom.)
II.
KO DANES GLEDAMO DVAJSET LET nazaj, lažje prav presojamo, kaj je bilo vse v igri tiste mesece, zato lažje kaj razumemo, kar tedaj r,i bilo mogoče razumeti. Korošci smo danes kar veseli, ker živimo v takih razmerah, v katerih ni prišlo do preganjanja duhovnikov, do zapiranja in zapostavljanja katoliških izobražencev kot na Do-lenjsekm, Gorenjskem in drugod po slovenski zemlji. Danes razumemo, zakaj je takrat bežala mimo nas reka Slovencev na tuje. Upam pa, da tudi ti zdaj lažje razumejo nas, zakaj so bile vse naše oči takrat obrnjene k matični državi. Nagonsko smo čutili, da gre spet za usodo celih rodov, kakor takrat ob plebiscitu.
Spominjam se, da mi je rekel ugleden slovenski duhovnik: “Režimi pridejo in minejo, kakor je minil hitlerjanski, toda meja med Nemci in Slovenci ostaja. Vprašanje je le, kje bo ta meja.” Danes je jasno, da je šlo na Koroškem vseh teh 20 let za vprašanje: ali Slovenci ostanejo tu ali jih ponemčijo; ne pa za to, ali bo v Ljubljani komunizem ali ne. Klanjam se vsem rojakom po svetu, ki so nas razumeli in nam pomagali, da vzdržimo.
Mislim, da ob dvajsetletnici ni noben časopis po svetu, postavil vprašanja, kakšna so bila ozadja okupacije partizanskih, tedaj mednarodno priznanih jugoslovanskih čet na Koroškem. Partizani so tedaj zasedli vse do Drave. Kdo nam bo povedal čisto resnico, zakaj so se umaknili? Po prvi svetovni vojni je bila velika napaka slovenskih čet ta, da niso Koroške takoj zasedli brez vseh pomislekov. Zakaj so se rdeče jugoslovanske čete umaknile? Ali drži to, da je bila to cena, ki so jo rdeči Slovenci plačali, da so dobili v roke 12,000 slovenskih protikomunistov in jih lahko pobili? Zakaj ni ostala Jugoslavija v krajih južno od Drave vsaj 10 let,kot so ostali Angleži v Celovcu in Rusi na Gradiščanskem? Sicer poizkus rdečega režima južni Koroški ne bi
bil narodnostno bogvekaj vprid, a vendar bi bilo prav poznati ozadje umika iz Koroške.
Naj se nekje tudi objavi, da je vse izgledalo na Koroškem, da bo kljub obljubam Avstriji in kljub Jalti južna Koroška (to je južno od Drave) le pripadla Jugoslaviji. Da se to ni zgodilo, je zapisati Molotovi gesti, ki je dal Titu sunek v hrbet, ker se je sprl s Stalinom. Toda nemški Korošci so računali z dejstvom, da izgube krajs južno od Drave. Zato niso v desetih letih dali iz Celovca nobenega denarja za popravljanje cest in drugih javnih del na tem ozemlju. Na železniški direkciji so pripravljali načrte, kako urediti vpra-čanje železniškega mostu pri Podravljah. Tam namreč teče železniška proga iz Celovca v Beljak nekaj časa južno od Drave. Če bi južno od Drave pripadlo ozemlje Jugoslaviji, bi ta zveza Celovca z Beljakom tekla čez jugoslovansko ozemlje.
DRŽAVNA POGODBA IN SLOVENCI
Slovenci na Koroškem se radi opiramo na avstrijsko državno pogodbo. Zakaj in kaj pomeni t8 državna pogodba?
Ko je bila v prvi svetovni vojni Avstro-Ogrsk*1 premagana, je bila sklenjena med njo in jugoslavij0 takoimenovana senžermenska pogodba. V tej mirovni pogodbi se je določila končna meja med obema državama. Jugoslavija je sprično razmer mora' la priznati za Slovence krivično mejo na Karavankah. Da se uredi vrsta drugih reči, je trebs včasih tudi kaj takega sprejeti, kar ni človek'1 povsem po volji.
Problem meje na Koroškem je zapečatil ** nekaj desetletij usodo slovenske Koroške. Senžef menska pogodba je bila za Slovence v Avstriji P0" membna v toliko, ker se je Avstrija obvezala, bo upoštevala njihove pravice na Koroškem. Ve5 čas do druge svetovne vojne smo se Slovenci poten1 sklicevali na priznane pravice v tej pogodbi. AvS' tri j a se je tudi čutila po teh obljubah mednarodn0 obvezana do pravilnega ravnanja z manjšinam1 Ko je seveda Hitler zasedel Avstrijo, je začel uv* ljavljat.i le pravico sile in moči nemškega nadele veka.
Leta 1945 se je na Koroškem ustanovila angleško zasedbo prva avstrijska koroška dežel' na vlada. V njo so prišli možje, ki so bili po Hit' lerju preganjani. V to vlado je vstopil tudi dr. J°s ko Tišler, danes ravnatelj slovenske gimnazije '
Celovcu, tedaj pa eden od slovenskih javnih delavcev. Dosegel je, da se je za vse ozemlje, ki je bilo v zadnjih desetletjih smatrano kot dvojezično, uvedla taka šola, da so se na njej morali vsi učenci učiti slovensko in nemško. Otroci naj bi se učili lepega sožitja s sodeželani drugega jezika. Na mesto rasnega sovraštva naj bi stopilo medsebojno sožitje in strpnost.
Naj omenjam, da so tedaj Angleži tu izdajali Koroško kroniko”, otroški list “Korotan” in so izšle tudi nekatere slovenske knjige. Pri vsem tem so sodelovali nekateri begunci pred komunizmom.
To delo bo zapisano v koroški slovenski zgodovini kot pozitivno za naš narodni obstoj. V tej dobi pod Angleži se je še vse premalo naredilo, če gledamo zdaj nazaj. Takrat pač nismo vedeli še, komu bomo pripadli. Tako je bilo treba trdega dela desetih let, da se Slovenci v javnosti nemške Koroške operemo očitka, da smo protidržavni. Neprestano so nam metali pod noge, da smo za komuniste, ker smo bili za svoj narod, da smo za odcep od Avstrije, ker smo branili slovenske pravice. Danes so ti glasovi vsaj pri nekaterih le potihnili.
(Konec sledi)
“ALI SOGLASATE, P. UREDNIK”
gornje vprašanje berem v spisu
Rojaka Stanka Andrejašiča v pričujoči številki MISLI na strani 335. Pisavec pripoveduje, da je neko vzgojno predavanje priporočalo, naj starši rečejo “hvala” otrokom, kadar jim kaj pomagajo. Stanko vpraša, če jaz s tem soglašam.
Moj odgovor je brez pridržka: Da, soglašam. Malo manj pa soglašam s trditvijo, ki jo je m°z malo pred tem vprašanjem zapisal, da so stvari, ki o njih piše, za “Slovence... popolnoma novi pojmi.” Ta trditev ne drži tako “popolnoma.”
Priznam, da se je Stanko dotaknil zadev, ki za nas vse važne in je zelo prav, da nam jih Je Ponovil. Da so pa za nas sami novi pojmi, s te trditvijo ne soglašam. Toda naj se omejim na tem mestu samo na predlog, naj starši včasih svojim otrokom rečejo “hvala.”
Skušam misliti na svoja otroška leta. Priznam, beseda “hvala” ni bila prehudo doma pri nas. 'ti otroci nismo rabili te besede napram staršem, Prav tako ne starši napram nam. Otroci smo imeli Navado reči “bogloni” staršem in vsem drugim, se nam je zdelo, da se jim je treba za karkoli ^hvaliti. Besedo “hvala” smo poznali najbrž sa-1110 v izrazu: Hvala Bogu!
Kaj pa starši napram nam otrokom? Ne spo-^mjam se, da bi bila mati kdaj rekla meni, ko bil otrok, “boglonij” za kako moje pomaganje. ^°bro se pa spominjam, da je kdaj rekla: Zdaj s' Pa bil res priden, se pa malo odpočij, boš pa Potlej Spet delal. Drugič je rekla: Priden se bil, te bom že atu pohvalila. Včasih pa ni nič rekla, Kos kruha mi je dala za priboljšek. To je bilo bo-Jse od vsake besede in jaz sem rekel “bogloni.” Prepričan sem, da ni bilo samo pri nas tako.
Bilo je še pri marsikateri hiši v tistih časih, čeprav se beseda “hvala” ni slišala, je pa bil pomen popolnoma isti. Če je pozneje prišlo v navado namesto vsega tega rabiti besedo “hvala”, je prav lepo in vse hvale vredno — popolnoma se stri-nj am.
Nekdaj smo imeli pač nekoliko drugačne navade v marsikaterem pogledu, pa niso bile vse za v smeti. Tako se na primer nismo nikoli poljubo-vali in objemali — ne s starši ne otroci med seboj. Roke smo si podali in vsa medsebojna ljubeznivost je bila opravljena. Kdor bi pa iz tega sklepal, da smo se manj radi imeli, kot tedanje “gosposke” in menda pozneje tudi kmečke družine, bi se jako jako motil. Z vsem tem kajpada ni rečeno, da se nismo včasih tudi pošteno skregali in celo stepli, pa to ne spada na papir v tej zvezi.
Še marsikaj v spisu rojaka Stanka bi lahko omenil in nekoliko “omilil”, pa tu mi je bilo do tega, da odgovorim zgolj na vprašanje, ki je bilo prav meni postavljeno: Ali soglašate, p. urednik" Morda se bo ostalega lotil kdo drugi, saj Stanko po lastni izjavi piše take reči kot “challenge”. Hoče, da bi izzval odmev, pa naj bi bil tudi le ugovor, zavrnitev. Po domače rečeno: Na korajžo kliče, da bi se še kdo oglasil. Marsikaj v njegovem spisu je bridka resnica za nas vse, tu pa tam pa ustreli nekoliko preko cilja.
Toliko v smislu “odmeva” od moje strani. Drugi pa tudi vsi pazljivo preberite Stankov spis pod zaglavjem MOŽ & ŽENA. Prisluhnite odmevu v svoji notranjosti, zapišite tisti odmev in pošljite uredniku za objavo. S tem boste rojaku Stanku najbolj ustregli, pa še komu povrhu! — P. Bernard.
★ LETOS JE PRVA NEDELJA V NOVEMBRU POZNA (7. novembra) in moram te vrstice odposlati uredniku pred našim obiskom pokopališča in romanjem v Sunbury. Tako ne morem poročati ne o udeležbi in ne o vremenu. Upam pa, da bomo imeli zopet lep dan, kakor vsako leto doslej.
V	novembru se spominjamo naših dragih pu-kojnih. Koliko grobov je že na keilorskem pokopališču, ki jih skupno obiščemo enkrat na leto. In koliko jih je že raztresenih po ostalih melbournskih pokopališčih. Za mnoge niti ne vemo. Kolikokrat dolge mesece po pogrebu slučajno zvem za smrt rojaka. Nihče najbližjih — če jih sploh kaj ima — se ne spomni, da bi mi sporočil takoj ob smrti. Tako sem šele pred nekaj dnevi zvedel, da spada v lansko matico mrtvih še eno ime: v januarju ali februarju lanskega leta je pri Frankstonu utonil v morju Konrad Medved. Če se ne motim, je bil doma iz Štajerske. Živel je v Fitzroyu. Pokopali so ga na fawknerskem pokopališču.
★ Še daljši kot imenik naših pokojnih pa je imenik “živih mrličev”, največ slovenskih fantov, ki jih je požrla Avstralija in se nič več ne oglašajo domačim v domovino. Bogsigavedi kje po našem kontinentu se potikajo ti izgubljenci, ki so celo svoje starše pozabili in jim zanje ni več mar. Toliko pisem dobivam iz domovine, polnih ljubeče materinske skrbi, pisanih s solzami in mislijo na sina, ki nič več ne piše. Mislim, da bi ne bilo napak enkrat objaviti tudi to “matico mrtvih” v našem mesečniku. Morda bi preko lista zvedeli zanje, da vsaj fantov zadnji naslov pošljemo staršem. Mogoče bodo fantu, ki po tujini lahkomiselno zapravlja svojo mladost, vsaj materine vrstice omehčale srce in bo spet začel pisati.
★ Čul sem zgodbo o fantu, ki sicer staršev ni pozabil, le denarja ni imel nikoli, da bi svojemu redkemu pismu kaj priložil. “Saj bi rad kaj poslal, pa sem ves denar dal na konje,” je resnico-
ljubno napisal v pismo. Oče mu je odgovoril: “Lepo, lepo, sinko, da si začel s konjerejo. Pa vseeno ne pozabi naju z mamo, če ti gre tako dobro. Prodaj žrebička, pa nama pošlji za kavo in sladkor...
★ Za našo cerkvico sv. Cirila in Metoda smo do danes nabrali £7,749-6-9. Ta teden so pripeljali boljšo opeko, ki bo za notranjo steno dvorane ter za zunanjo, kar se bo zidu videlo iz zemlje-Zdaj bo treba nabaviti železje za dvoranin strop’
Zadnji dve soboti je bilo pri nas kaj živahno. Grobe stene dvorane so se dvignile iz temeljev. Res še ne do vrha, pa vendar: dvorana dobiva svojo obliko. Zadnjo soboto je dal na razpolago svoje zidarje in delavce slovenski gradbenik Lojze Kavaš. Naša prisrčna zahvala! Sam se je ponudil in svojo obljubo tudi izvršil. Obljubil je’ da bo s svojim podjetjem žrtvoval cerkvi še dva dni. -— Ko bi vsako slovensko gradbeno podjetje darovalo vsaj en dan, bi bila cerkvica kmai11 pod streho.
Vso staro opeko (okrog 20.000) za notranjo^ sten nam je očistil Škrabov oča, ki je vse denv£ tako priden, da bi ga težko pogrešali.
★ Dne 3. oktobra so krščevale kar tri družin® bivših fantov Baragovega doma: Iz North Alton6 so prinesli TONČKA, sinka Antona Guština Ane r. Zadel. Miriam je hčerka Jožefa Čeha Ivane r. Prajdič, Glen Iris. Slavko pa je prvorojenec Draga Logonder in Marije r. Stariha, Ke^-
—	Dne 9. oktobra pa je oblila krstna voda KR^ ST1NO, povorojenko Mihaela Goričana (tudi na5 bivši fant) in Elizabete r. Vogrin, Collinwood. Dne 10. oktobra sta bila dva krsta pri Sv. Dru' žini v Bell Parku: SONJA je novorojenka Rudol fa Horvata in Štefanije r. Livk, IRENA FRA^' ČIŠKA pa hčerka Alojza Boleta in Eme r. T)°' lene. — Dne 18. oktobra je bil krst v Morwelltt Gippsland: Za FRANCA bodo klicali provoroje' nčka družine Alojza Gašperiča in Ane r. Balk°' vec. — Dne 23. oktobra je bil na avstralski
Brezjah krščen ZLATKO, prvorojenec Franca Fekonja in Terezije r. Kežmah, Fawkner. — ROBERT VINKO je ime sinku Vinka Omana in Ani-Ce r- Dernič, Bentleig-h. H krstu so ga prinesli dne 30. oktobra. — Naslednji dan so bili v kapelici še trije krsti: DANNY je sinko Jurija Fer-ligoja in Angele r. Ivančič, Springvale; ANITA Je prirastek družine Janeza Jernejčiča in' Anice r- Plavčak, Reservoir: ANNA pa je hčerka v družni Lucijana Sosich in Marije r. Quagliato, Deer Park. — Vsem družinam iskrene čestitke!
*	Ob koncu oktobra je bilo po farah prvo sveto obhajilo. Tudi med slovenskimi otroki je bilo dosti prvoobhajancev. Kako lepo je po družinah, kjer se oba, oče in mati, pridružita sinku ali hčerki za ta veliki dan ter pristopita k obhajilni "UZi. Mnoge družine so imele res lepo domače slavje.
V	St. Albansu je g. župnik otroke pred obhajilom spraševal katekizem. Na vprašanje, kateri zakrament bodo prejeli kmalu po prvem obhajilu (mislil je seveda sv. birmo), je eden izmed dečkov visoko dvignil roko, potem pa glasno povedal; “Marriage! . . Vsa cerkev se je smejala fantovi korajži.
★ To me je spomnilo, da porok še nisem omenil v tipkariji. Dve sta bili na vrsti v mesecu oktobru obe šestnajstega: Pri Mariji Pomagaj je stopil pred oltar fant Baragovega doma, Janez VIDOVIČ in objubil zakonsko zvestobo Hildi BUČEK. Ženin je doma iz Pobrežja, župnija Videm pri Ptuju, nevesta pa iz Serdice, župnija SV. Jurij v Prekmurju. — V cerkvi Sv. Duha, Manifold (Geelong), pa sta si podala za vselej roke Rajko SELJAK in Terezija MATJAŠIČ. Rajko je iz Zakojce, župnija Bukovo, Terezija pa je iz Bušeče vasi in krščena pri Sv. Križu. — Obema paroma srčne čestitke na novo življenjsko pot!
★ V sredo dne 8. decembra, na praznik Brezmadežne, bomo imeli v kapelici Marije Pomagaj v Kew večerno pobožnost. Začetek kakor navadno ob pol osmih. Vsi vljudno vabljeni!1
★ Novembrski dušnopstirski obisk v Adelaidi bo letos namesto mene opravil g. dr. I. Makula. Takrat ima napovedane druge obiske v S.A., pa bo kar prav, da meni prihrani ta izlet, ko sem doma tako zaposlen. Spored božje službe itd. kot po navadi. Našemu potujočemu misijonarju želim mnogo uspeha, rojakom pa privoščim spremembo v duhovnikovi osebi. Naj jim bo dobrodošel!
kotiček naših malih
Moje prvo sv. obhajilo
Sedaj nismo več na deželi, že dva meseca smo ^ Melbournu. Tukaj hodiva z Lili v avstralsko šo-°- Sedaj lahko greva tudi v slovensko šolo.
V	soboto 30. oktobra sem bila pri prvem sve-obhajilu. Padal je dež. Pa je bilo vseeno lepo. maši smo se slikali. Potem smo šli v dvorano. ani smo dobili mnogo dobrih stvari. Potem sem *e slikala s sestro. Doma sem se igrala z Lili, Zin-
0	>n Vladekom.
Sedaj bom končala, ker se grem igrat. — Tomažič
Pregovori
človek obrača, Bog obrne. Dobar glas gre v deveto vas. Cez sedem let vse prav pride. Lenoba je vseh grdob grdoba.
Moj “Project” o Sloveniji
Jaz sem prišla iz Myrtleforda in zdaj stanujemo v Melbournu. Zdaj hodim v drugo šolo. Učiteljica me je vprašala, če bi naredila en Project. Sem pritrdila in zdaj delam Project o Sloveniji. Je zelo zanimivo.
Na prvo stran sem narisala zemljevid Slovenije in Jugoslavije. S puščico sem pokazala kraj, kjer sem bila rojena. Potem sem narisala eno punčko v narodni noši. Potem pa velikonočne pirhe in butaro cvetne nedelje. Okrog butare sem narisala pomladanske cvetice: zvončke, vijolice, trobentice in mačice.
Na sredi strani sem narisala “znamenje.” Gospodična Anica mi je povedala, kaj to pomeni. Znamenje je križ, ki stoji na križišču potov. Kadar kdo gre mimo, se pokriža in reče: Hvaljen Jezus!
Ker še nisem končala Project, ne vem več, kaj bi še napisala. Za zdaj na svidenje! Drugič bom pa napisala, kako je bilo v Sunbury.
Lili Tomažič
Izpod Triglava
SV. KRIŽ PRI TRSTU se lahko ponaša s svojim rojakom arhitektom Viktorjem Sulčičem, ki je
v	Argentini zaslovel poleg drugega tudi kot pesnik v kastilijanskem jeziku. Arhitekt Sulčič je odšel v Argentino že leta 1924. Svojo pesniško zbirko je izdal nedavno o priliki svoje TOletnice. Namenil jo je v prvi vrsti slovenski mladini v tujem svetu, ki že težko bere slovensko ali sploh ne. četudi so Sulčičeve pesmi v tujem jeziku, so vendar slovenske, ker opevajo pesnikovo rojstno domovino, v prvi vrsti Kras. Za poseben' poudarek, da je pesnik še vedno zaveden Slovenec, je dodal tri pesmi v slovenščini. Med njimi je kitica: Vi, orjaški hribi, razglasite zmagovto vsem narodom sveta, da ta slovenska zemlja nikomur se ne vda.
V LJUBLJANI JE BIL VELIK NAVAL na
vse trgovine, kjer se je karkoli prodajalo. Ljudje so se hoteli iznebiti ljubega dinarja, ki jim je postal tako odveč. Tudi bencin so kupovali na debelo. Po poročilu DELA so prihajali pred bencinske črpalke kar s sodčki in vedri za namakanje vrtov. Poedinci so si dali natočiti tudi po tisoč litrov bencina.
KNJIGO O BENEŠKIH SLOVENCIH v italijanskem jeziku je napisal župnik Angel Kračina pri Sv. Lenartu v Benečiji. V knjigi opisuje z veliko ljubeznijo življenje in navade svojih rojakov ter njihovo zgodovino. Dolgo se ustavlja pri njihovem verskem življenju, poudarja lepoto njihovega slovenskega narečja in navaja domače pesmi.
V	knjigi je tudi mnogo slik. Namen knjige je gotovo ta, da bi se Italijani, posebno še crkveni predstavniki, zavedali potreb slovenske manjšine v videmski pokrajini Italije. Knjiga ima naslov: Verske navade naših ljudi.
NA SELU POD LJUBLJANO so, kot znano, sedanji oblastniki podrli prijazno cerkev sv. Jožefa, ki so jo imele karmeličanke. Te so se morale umakniti v tesne prostore hiše, kjer je nekoč stanoval njihov špiritual. V hiši je majhna kapelica, ki je letos poleti doživela izredno slovesnost. V njej je za svojo 401etnico duhovništva maševal dobro znani ameriški duhovnik g. Julij Slapšak. Maši so prisostvovali poleg karmeličank jubilanto-
vi	bratje in sestre, ki so vsi v Sloveniji, razen ene sestre, ki je nuna v Belgradu.
I
NA BREZOVICI PRI LJUBLJANI je pogini-
lo	več tucatov krav, ki so jih svoj čas uvozili iz tujine, baje iz Anglije. Hoteli so dobiti v deželo boljše pasme in dvigniti živinorejo na višjo stopnjo. Niso pa poskrbeli za pravilno nego teh “gosposkih” krav, ki so se počutile na slovenski zemlj1 kot kakšne izgnanke. Ker si same niso mogle pomagati, ljudje jim pa niso znali, jim ni kazalo drugega, kot napraviti vsemu konec.
SLOVENSKI NOVOMAŠNIKI so po novih mašah letos poromali v Rim in se tudi udeležili sprejema pri sv. Očetu. Ta je v svojem nagovoru v francoskem jeziku posebej pozdravil slovenske no-vomašnike, jim čestital in jih spodbujal k vztrajnosti v lepem poklicu. Po povratku iz Rima so imeli doma veliko povedati o poteku romanja in ljudje so jih z velikim zanimanjem poslušali.
POŠTNE PRISTOJBINE so v Sloveniji višje nego na Hrvaškem. Ljubljanska “Mladinska knjiga” je zato naložila knjige za svoje naročnike na kamion in jih odpeljala na pošto onkraj Sotle — za Slovenijo. Poročilo (v Klicu Triglava) trdi, da se je dobro izplačalo.
PISEMSKA CENZURA tudi še rogovili v Sloveniji, tako zatrjuje dopisnik v Klicu Triglava i’1 navaja dovolj prepričevalne dokaze, da je to ref
JOSIP VIDMAR, ki ga je zaradi slovenstva napadel Cosič v reviji PRAKSIS, je odgovoril napad v slovenski SODOBNOSTI. Pojasnjuje: N»' cionalno čustvo, za katero nama gre, je preprost0 in naravno. Njegov smisel je nekako ta, da snic Slovenci narod, da ima ta narod pravice kot vsak drug, da se ne more počutiti najbolje, dokler nje' govim pravicam ni do kraja zadoščeno in da s* res ne počuti najbolje, ker s njegovimi pravican11 kljub napredku še ni vse v redu.
PESNIK ANTON VODNIK, eden od najbolj priznanih predstavnikov slovenske religiozne W ke, je umrl v Ljubljani 2. oktobra. Po poklicu bil umetnosti zgodovinar. Star je bil šele 65 l^ Pokopali so ga na pokpališču v Dravljah.
IGRALSKO DRUŠTVO V MENGŠU pri Ka^ niku nastopa z igro Pod svobodnim soncem P1 znanem Finžgarjevem romanu. Nedavno so rtaste" pili z njo v Moravčah in sicer na prostem pod št1' rimi stoletnimi lipami. V igri nastopa tudi krdel* Hunov na konjih.
%	S.	D.	S.	M O Š K I Z B O R	£
I	“ŠKRJANČEK	|
I	%
VAS VABI NA PONOVNI	!♦{
!♦:
fi	*
!	KONCERT SLOVENSKE PESMI	I
I --------------------------------------------------------------------- s
I	I
S	V SOBOTO 20. NOVEMBRA OB 7:30 ZVEČER	>!
S	fi
•»	AUBURN TOWN HALL, AUBURN, N.S.W.	>:
A
'Si	Auburn	Road, dve minuti od postaje)	!♦!
$	IZREDNO BOGAT SPORED SLOVENSKE NARODNE IN UMETNE PESMI.	v
!♦:
•	SLIŠALI BOSTE UGLAJENE GLASOVE' NAŠIH “SKRJANČKOV” POD VOD-	$
V
!«?	STVOM G. L. KLAKOČERJA NE ZAMUDITE TE LEPE PRILOŽNOSTI!	>:
8
'J	PO KONCERTU PROSTA ZABAVA S PLESOM	J
*	>;
SPORAZUM MED VATIKANOM IN
JUGOSLAVIJO?
Francoska obveščevalna služba je v avgustu Pnnesla iz Rima poročilo, da vatikanske oblasti Proučujejo besedilo sporazuma med jugoslovansko vlado in vatikanskim posredovalcem msgr. Ca-sarolijem, ki se je dalj časa mudil v Beogradu, Pogajanjih s predstavniki jugoslovanske vlade naJ bi bil dosegel sporazum o novi ureditvi odnosov Jugoslavijo in Sv. stolico.
Najtežji oreh pri razgovorih naj bi bilo vpra-
Sanje katoliških šol in pouk verouka ter vprašanje
tujini živečih jugoslovanskih katoliških duhovnikov.
Uradno o dosegi kakega sporazuma med Beo-^r.adorn in Vatikanom ni bilo nič objavljenega. Ve-1 12 privatnih virov vest francoske agencije posujejo v toliko, da je bil nekak dogovor dejan-
0	dosežen, da pa še ni bil podpisan. Verjetno je Prišlo do novih težav in zaprek, kajti po francos-m poročilu bi naj bil sporazum uveljavljen še Pred začetkom letošnjega septembra, kar pa se ni bodilo.
VZDIH
I.	Burnik
Veliki vzdih, dobrotnik bolečin — Razcep na polovici. Nič ne vem, na katero stran Hitijo scene — Nekateri verujejo resnici, temu primerno Razkrivajo srce — — Viharna usta ognja brezpomembno molčijo sama sebi, ko sonce razlije čisto luč na podobe dejanj.
ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? KONEC LETA JE PRED VRATI!
IZ POPOTNE TORBE
Dr. I. Mikula
PRIJAZNO VAS SPET POVABIM s seboj na potovanje v severni Queensland. Ustavljali se bomo v krajih, kakor jih bo pač razvrstila v mojem spominu zvesta spremljevalka — popotna torba.
Innifrfail, lepo obmorsko mesto, pol poti od Tullya do Cairnsa, priča z osivelim vlažnim zidovjem, da tod pogosto dežuje. Ne le decembra in januarja, v času trajnega tropičnega deževja, tudi sicer rado velja, “sonček sije, dežek gre”. Povezan z Gordonvale in South Johnstonom je Innis-fail srdišče sladkorne industrije, ki vsako leto junija in julija pritegne mnogo sezonskih delavcev iz vseh vzhodnih in južnih predelov Avstralije na polletno zaposlitev pri sajenju in zlasti spravljanju sladkorne trstike. Izredno naporno delo ob vsakem vremenu, v tropični sopari, podnevi in tudi ponoči, brez točno odmerjenih delovnih ur, vzdržijo samo najstanovitnejši, najbolj žilavi fantje in možje. Marsikoga zapelje le mikavni zaslužek, nepoznan pa mu je težaški posel bolečih žuljev, ran in vročega znoja.
Žal mnogi lahkomiselno zapuste dobre zaposlitve po tovarnah, na zgradbah, v Snowy, ter drvijo kar na slepo za srečo v tropični Queensland, kamor jih vleče pravljična pustolovščina ... V Innisfailu in drugod sem srečal dosti razočaranih tudi naših Slovencev, zagrenjenih, zaskrbljenih, ki ob pičli brezposelni podpori iščejo zaposlitve . . . Sladkorna industrija se je namreč močno motorizirala. Dobro polovico trstike sedaj sečejo in' spravljajo ogromni harvesterji, brneči preko širnih farm; ni treba več mnogih delavcev kot pri sekanju, spravljanju na roko . . . Tako nezaposleni postajajo, čakajo, upajo, da jih bodo farmarji najeli. čas mineva, žetev napreduje, prihranki kopnijo in mesto polletnega dela bo morda zaposlitev le za dva meseca.
Zato nikarte preslišati resnega opomina: Ne sledi naslepo vsakemu govoričenju ali oglasu, temveč vztrajaj na svojem položaju! Le če te vzame seboj izkušen, zanesljiv prijatelj, le če si dogovorjen z farmarjem ali kontraktorjem, se podaj na daljno pot proti sladkornemu severu ali tobačnemu bušu. Sicer bi morda zamanj čakal zadovoljive zaposlitve in plače; potrošil pa bi svoje žulja-
ve prihranke; na jug bi se vračal z lifti, ker bi z* vlak ne bilo več denarja. Naj le dvignejo roko tisti, da povejo svoje take in podobne Izkušnje! . •
Cairns, lepa pestra, pisana, prostrana, širo-kocestna prestolica Capricornije je nedavno v barvastem filmu očarjala obiskovalce sydneyske-ga Newsreela. Cilj je mnogobrojnim izletnikom, ki jih privabi milo tropično podnebje, bohotno rastlinstvo in cvetje, morska obala za plavanje in ribarjenje, zlasti pa bajno lepi, v milih barvah Sc prelivajoči Coral Riff, recimo podmorski botanic-ni, mineralski, živalski vrt, ki mu na svetu menda ni para. Sicer pa tega ne trdim prepričevalni ker niti celotnega slavnega rifa nisem videl, ostalih ob drugih oceanskih obalah pa sploh ne. Pra' vijo, Caims videti, se vanj zaljubiti, z zaljubljen-čevo vztrajnostjo se zopet povrniti — tega ne Pre' preči niti vožnja na Sunlanderju, sicer udobnenj vlaku, ki pa je zelo dolgopotezen, iz Sydneya tri dni in tri noči! — Meni je Cairns še posebno drag zaradi gostoljubnosti škofa, duhovnikov in naših rojakov, ki se kar ne morejo načuditi, da niso p°" zabijeni, prezrti . . . Pomudil sem se najprej malo časa, da sem uredil spored naše poznejše tridnevnice. Potem sem z našimi novoporočend iz Tullya odbrzel od obale v prašni buš. Iz Pr1' morja na Kras, iz obmorske nižine v skalnate pl®' nine, od sladkornih farmarjev k tobačnim!
Dimbulah je od mojega lanskega obiska moC' no napredovala pod vodstvom podjetnega prveg*1 župnika Fr. 0’Connorja, mojega požrtvovalne?8 voznika po raztresenih tabačnih farmah Dalmatincev in redkih Slovencev. Dobila je zelo moder«0 cerkev, ki se da porazdeliti v štiri šolske razred«' Pouk bodo vodile sestre, ki se bodo naselile v sani' ostanu, ki bo skoro dograjen. Vsa ta lepa cerkven9 dela vodi naš gradbeni podjetnik Ivan Leben, ki Je župniku desna roka. Tako bo ta zelo razsežna, bolj redko naseljena župnija preskrbljena z naj potreb' nešimi poslopji. Primer razsežnosti župnije je, & je moral župnik za pogrebno opravilo na 85 jniD oddaljeno farmo. Le župnišče, star fibro kotič n® visokih lesenih podstavkih, bo moral še dolgo Z®' doščati, ker manjka sredstev za novo zgradbo.
Naša misijonska petdnevnica, večerna maša s pridigo in' petimi litanijami, je bila dobro obiskana. Dokaj je bilo obhajancev. Kljub slabi tobač-ni letini in revnemu izkupičku ter občutljivi suši Je v novi cerkvi zavela verska spomlad. Dal Bog, da ostane tako!
Novim cerkvenim zgradbam in duhovni obnovitvi se je pridružila še nadaljnja novost: Brat Mi lan Leben se je z družino priselil iz Francije. Naj bi se počutili srečne v Dimbuli, deležni gospodarskega procvita in zmernega blagostanja!
Čeprav je daljni severni Queensland zelo odmaknjen od širnega sveta, smo v Dimbuli, Maree-i» Cairnsu, Mosmanu Hullyu, Mit. Isi vsak večer P° cerkvenem opravilu s pomočjo barvanih slik Prepotovali precejšen del zemeljske oble. Preko 'hpinov in Honkonga smo se pomaknili na Japonsko. Obhodili smo sverno Ameriko, zopet smo Sl ogledali Evropo z našo ožjo domovino.
Strmeli smo nad umetninami večnega Rima ® Ponazorili slovesnost kronanja sv. očeta Paula ^ Najzanimivejše so nam bile slike Avstralije in Pasih rojakov širom nje. Najljubše pa so nam bile Pokrajinske in družinske slike svernega Quuens-anda, nam najbolj poznanega in dragega. Saj je Prav tod sredi osamljenosti božji svet naš sladki otn_ ■ ■ . Zato smo hvaležni našemu Jakobu To-P°všku, da se je toplo zavzel za naš paradiž, ki nam je zaenkrat bolj trnov kot rožnat! Toda ce-e> vodovodi, koraki, pogledi — vse je usmerjeno v obljubljeno deželo bogousmerjene bodočnosti . . .
Soseda Mareeba se razvija v prijazno mesto njena lepa cerkev v meksikanskem slogu nam je °oro služiba med tridnevnico. Pri sv. maši v domačem jeziku ni prostora za dolgočasenje verni-v >n ne za občutek osamljenosti duhovnika. Vse Navdaja družinska zavest božjih otrok ob Mariji-J'ern oltarju. Združeval nas je tudi gostoljubni rezavščkov dom. Na obisku pri gospe Štefaniji v rolnici sem zagledal MISLI. “Dvakrat jih prebe-rem, da jih skoro na pamet znam”, je dejala gos-a- želimo, da Štefanija osveži razbolelo nogo, Premnog rojak pa naj osveži spomin — na MISLI, a bo več veselih, dobrih, tolažljivih misli v nje-ov* vsakdanji osamljenosti!
v Vv*>rijazn'a tobačna farmarja ček in Kovačič, nicjCana’	atelja., oba Jožeta, se ne zaneseta sa-
j	n& tobačno srečo, ček dala še pri gradnji cest
, Vociovodov. Kovačič, ki je dobil na farmarski t ?stav’ v Cairnsu prvo nagrado za najlepšo cve-
(cauliflower, karfiola), goji tisoče tega žlaht-ga sočivja. Prezaposlena sta mi pa še nudila ope-an prevoz v Dimbulo, Cairns in vsenaokrog. Ta
pohvala bodi glasna dovolj, da se morda zglasijo še požrtvovalne neveste za sladki zakonski jarem!
Zaneslo me je še više na sever, v sladkorni in letoviščarski Mosman, Posetil sem na sladkorni farmi Mariborčana Stanka Pisoka, ki sladkor raje pridelava, ko da bi ga samo sladkosnedno srebal s svojo vzorno družino. — Tam pase svoje čebelice, ki tekmujejo s cukrarji in vsemi marljivimi mladimi in starimi, Stanko Leben, menda naš najuspešnejši čebelar, (če ima še kdo 50 panjev in več, naj se on smatra za najboljšega čebelarja; saj veseli, šaljivi Stanko ne bo zameril, jaz pa še manj.) Najžlahtnejša čebelica-matica je k Stan-kotu prifrčala iz Švice, dražestna nevesta Eliza. Pred božjim oltarjem sta si podarila srca.
Za slovo smo obiskali čedno oskrbovano pokopališče v Cairnsu. Rajni so še vedno naši sopotniki. V prošnji molitvi jim moramo praviti “Na svidenje!” Z žalujočo družino Bregantičevo in tolažilno Marijo Pomagaj smo postali na preranem grobu Mirkota, vzornega študenta, ki mu je prometna nesreča pretrgala nit mladega življenja. Strte nade? Božje tajne! Prisluhnil sem skrivnemu glasu — v sebi, iz groba, iz večnosti? Naj bo v tolažbo vsem ob preranih grobovih žalujočim:
Atek, ko te mama sprašuje:
“Kam je naš Mirko odšel?”
Ji povej: “Pri Bogu domuje,
Tam naš Mirko čaka vesel!”
■Mmor.lAV BHCCAHTIC-
Dr. Janez Evangelist Krek
Ob stoletnici rojstva 27. novembra. Dr. Anton Kacin
1	“DR. JANEZA EV. KREKA sem menda prvič videl 1. 1896 ali 1897 na nekem delavskem shodu sredi množice, ki se je pripravljala na medsebojen pretep. Med teisti in ateisti, med “rdečimi” in “belimi” socialisti delavci se je sukal nekdo v črni duhovniški obleki. Ko je stopil na oder, so mu nekateri zaploskali, drugi pa so piskali — množica pa je vreščala. Kmalu po njegovih privih besedah je nastal mir. Z močnim, komaj za spoznanje jecljajočim glasom je krepko oblikoval svoje misii, na medklice je odgovarjal s pikrim humorjem — mož je obvladal razburjene, na pretep pripravljene ljudi. Bil je srednje velik, širokopleč, nekoliko usločen; pod visokim čelom so se blesketali naočniki v zlatem okviru. Živahno je gestikuliral z rokami in hudo grešil zoper pisano demostensko etiketo. Kakor da vleče misli z roko na dolgi niti iz glave — tako se mi je zdelo. To je bil dr. Krek, tedaj še malo znano, malo upoštevano bojno ime. Pobijal je materializem, slikal ga je kot grob proizvod človeškega razuma, ki je zmoten že zato, ker je v nasprotstvu s srcem in čustvom; polemiziral je z revolucionarnim socializmom, kakor so si ga zamislili Marx, Engels, Lassalle, razlagal je svoja načela, ki so jih ugotovili v spisih baron Vo-gelsang, škof Ketteler in drugi krščanski filozofi novejše, socialne dobe. Pobijal je revolucionarne nauke francoskih blankistov, ruskih bakunincev, Marxovo materialistično razlogo zgodovine, Lassal-love “židovske” domislice — vse je šlo pod kritičen nož; rezal je in razkosaval, primerjal, hvalil, grajal, obsojal — zdravje je kipelo iz njega. Ne
vem, ali je bil tisti lepi večer pridobil kaj pristašev, to pa vem, da je množica onemela pod pomirljivim vtisom njegovega mnogostranskega znanja. Njegov načelni nasprotnik Etbin Kristan je bil nadarjen in nagel debater, izveden v socialnih teorijah, in debata se je zavlekla pozno v noč. Množica je mirno vztrajala in se naslajala ob umskem boju. To ni več navaden politični shod, to je bila kulturna vzgoja načelno nejasne množice. Prenaglo so ji hitele ure v noč. Nepobotana, razprta v dva tabora, fanatična in vendar zadovoljna se je naposled razšla v zavesti, da to, kar je slišal* od obeh strani, ni bilo glotno žito, kakršno se j' je navadno podajalo.” (1)
Mož, ki ga je socialno-demokratski publicist Albin Prepeluh — Abditus tako simpatično in' nazorno predstavil, ko je bil šele na začetku svoje javne poti, je bil zares izredna, enkratna postava v' slovenski politični in socialni zgodovini. Pojavil se je v času, ko se je slovenski narod v svojih zgornjih plasteh že zavedal svoje narodne individualnosti in pravice do svojstvenega narodnega obstoja in razvoja. Le delavski in kmečki stan, ki sW tvorila široki temelj naroda, se še nista bila izmotala iz spon fevdalne preteklosti. Prebujenje slo* venskega naroda je bilo treba dokončati v širin0 in globino, do zadnjega slovenskega človeka. delo je odlično opravil dr. Janez Ev. Krek. S ten> zgodovinskim dejanjem je bil zaključen preporod slovenskega naroda, ki se je bil začel ob duhovnem botrovanju barona Žige Zoisa dobrih sto let P°" prej. Takrat se je iskra narodne zavesti vžgala, resda šele v glavah redkih posameznikov, a ugasnil* ni potem nikoli več.
Po rojstnem kraju — rodil se je 27. novembri 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico — in po materi je bil Dolenjec, po očetu, ki ga je bila učiteljska služba zanesla tja, pa Gorenjec. Po prezgodnji očetovi smrti se je mati z vso številno dužin11 peselila v Selca nad Škofjo Loko. Janeza je posl*' la študirat v Ljubljano. Po dovršeni gimnaziji vstopil v bogoslovje. Novo mašo je daroval n# Brezjah. Tisto jesen potem ga je škof Missia posl*1
1) Albin Prepeluh: Nekaj spominov na dr. JaneZ* Ev. Kreka. Ljublj. zvon. 1918 str. 14.
na Dunaj na univerzo. V štirih letih se je pripravil za doktorat iz bogoslovja. Na Dunaju je stanoval v zavodu Avguštineju. Tam so bili bogoslovci in duhovniki vseh avstrijskih narodnosti. V občevanju z njimi ter iz knjig in časopisov se je Krek naučil češčine, poljščine in ukrajinščine; srbohrvaščino je govoril kot rojen Srb ali Hrvat. Krek je razumel sploh vse slovanske jezike, italijanščino, francoščino in madžarščino. Na Dunaju se je poglobil v socialno ekonomijo, študiral je zlahka in neverjetno veliko. Za doktorja je bil promoviran' 7. maja 1892.
Po doktoratu je bil nekaj mesecev kaplan v Kibnici, nato pa stolni vikar v Ljubljani. Jeseni 1892 je začel predavati v semenišču filozofijo; ne-aJ let pozneje (1895) je postal profesor funda-^nentalne teologije in filozofije. Umrl je 8. oktobra 1" v št. Janžu na Dolenjskem. Njegova smrt je Pomenila pravo narodno nesrečo.
Od konca študij do smrti je preteklo skoraj natančno 25 let, polnih javnega dela. Svoje veli-anske umstvene sile, neizčrpljiv idealizem in živ-Jenjski opitimizem ter neizmerno srčno dobroto zastavil v socialnem delu, zadružništvu, politiki,
1	eraturi, znanosti in časnikarstvu. Po analitični Pot' je njegovo delo sploh nemogoče zajeti. Videli . Posamezna drevesa, gozda ne. Kongenialno ga Je označil Oton Župančič.
Mož, preprost in dober kakor vsakdanji kruh genij širokih mas ... Ti edini med nami si Uniel Podati narodu ideal v prijernljivi, skorajda m»terialni obliki njegovih koristi; pokazati narod-® svobodo kot rešenico slednjemu delavcu, zadnji '‘■"oti. Nisi bil zaman svečenik, ki uživa v vidni v 'ki kruha in vina največjo svetost, zakrament 'vljenja. Ta skrivnostna transsubstancija snov-* °it ** V '^e^0 •*e sl°ven*kemu človeku tako po duši, ° domača, vsakdanja in praznična hkrati, kakor *vonovi, oltarji, monštrance in sveti obredi; zato u ni bilo težko slediti do zadnjega možu, ki jo je
•	. . Naš centralni duh, srce v sredini!”
Z vsakim utripom svojega srca, z vsako mi-^Jo svojega duha je bil dr. Krek človek javnosti, morda kak homo politicus ululans, temveč po ^oersterjevi definiciji politike, ki jo je osvojil tu-°n — delavec za javno blaginjo.
^ fti-ju Janezu Ev. Kreku. Ljublj. zvon, 1917 str. 610.
V	ožjo javnost je stopil Krek zelo zgodaj, kot učenec tretje gimnazije, ko mu je bilo trinajst let. Začel je namreč sodelovati pri “Domačih vajah”, rokopisnem listu gojencev v ljubljanskem Alojzijevišču. Vanj je pisal pesmi in prozo. Tri leta pozneje je izšel njegov prvi tiskan spis “Dva prijatelja” in sicer v “Vrtcu”, listu za otroke (1881). Takrat je imel šestnajst let. Ko je bil na univerzi, je vstopil med dominsvetovce. V Domu in svetu je takrat in pozneje objavljal pesmi in povesti. V tem časopisu je izšla tudi njegova daljša povest “Iz nove dobe” (1893). Povesti je pisal tudi v Mohorjev koledar. Pozneje je spisal ali priredil sedem ljudskih iger; zlasti so znane “Tri sestre” (1910), ki so jih mnogokrat igrali, “Turški križ” (1910), “Ob vojski” (natisnjena po njegovi smrti 1918). Več njegovih pesmi je uglasbenih. Pesmi je tudi prevajal: posebno mu je bila všeč pesnica Ada Negri. Imel je oster posluh za lepoto vezane besede.
Naravnost nepregledno je njegovo časnikarsko delo. Političnih člankov njegovih računajo na več tisoč (do šest tisoč); dopisoval je tudi v nemške in češke časopise. Prva njegova samostojna knjiga so “črne bukve kmečkega stanu” (1895 — psevdonim J. Sovran). V njih razgrinja sliko socialne bede na deželi, a stavi tudi predloge za rešitev. še danes je koristno in pomembno delo “Socializem” (1901), to je okoli 600 strani debela knjiga, ki podaja, zgodovino socialnih idej in prizadevanj od starega veka dalje do njegovega časa. Krek preprosto in jasno razlaga tudi temeljne pojme o družbi in organizaciji. V tem delu se kaže njegovo velikansko znanje; navaja namreč nešte-vilno nemških, francoskih, angleških in drugih pisateljev, ki so se bavili s socialnim vprašanjem. Knjiga je še danes sveža in vredna, branja. Lahko so poznejši sociologi napisali obširnejše, znanstveno še bolj dognane knjige, a tako z življenjskimi sokovi prepojene in deloma z umetniškim navdihom oblikovane gotovo niso.
Po smrti dr. Franceta Lampeta (1900) je prevzel nadaljevanje “Zgodb svetega pisma”, ki jih je v poljudni izdaji in velikem formatu zalagala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Končal je stari zakon in pripravil ves novi zakon. Med prvo svetovno vojno je izšla njegova informativna knjižica “Die Slowenen” (1916), in sicer v Jeni v Nemčiji. V Avstriji jo je cenzura prepovedala. Krek je pisal tudi znanstvene razprave v revijah “Katoliški obzornik” in “čas”. Ljubljanski bogoslovci so ste-nografirali in dali razmnožiti v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani njegova predavanja o psihologiji, kozmologiji, etiki, narodni ekonomiji in dostavke h knjigi “Socializem”. Tako je nastalo pet knjig.
(Konec str. 349)
PISMO UREDNIKU
Stanko Andrejašič
O	POUKU IN VZGOJI
SPOŠTOVANI P. UREDNIK: — Vedno znova mi prihaja na misel vaš članek v MISLIH, november 1964, pod zaglavjem Mož & Žena. Bilo je o vprašanju šole ter šolske in verske vzgoje.
Tam omenjate poskus v mestu Fairport, USA, kjer je župnik opustil farno šolo. Proti koncu pišete: Morda bo tudi Avstralija začela kaj podobnega.
Če opazujete dogajanja v Avstraliji, boste videli, da prav nič ne kaže, da bi Avstralija začeia kaj podobnega. In to kljub temu, da se v Avstraliji
—	drugače kot v Ameriki — poučuje nekaj krščanskega nauka tudi v javnih šolah in kljub temu, da vzdrževanje farnih šol pomeni ogromne napore in materialne izdatke.
Gotovo morajo imeti za to dobre razloge. Vzgoja in pouk, ki jo dajeje starši, je res važna a nezadostna. Od nekaterih staršev se lahko nekaj pričakuje, od drugih zelo malo, ker njihova lastna šola in vzgoja ni bila zadostna. Pri Slovencih vidimo vse preveč zanašanja na tradicijo, ki je je komaj še kaj ostalo, ali pa je preplitka. Prav je imel nadškof 0’Hara, ki je zapisal: “Vsako generacijo je treba znova spreobrniti, sicer se vera sprevrže v praznoverje.” Pri tem je temeljita šolska vzgoja sredstvo, za katero ni najti enakovrednega nadomestila.
Omenjate v dotičnem članku vaš lastni poskus v fari sv. Jurija, So. Chicago. Tam ste začeli s poukom katekizma podobno kot je storil oni župnik v Pairportu. Pišete, da je taka uredba lahko dobra, prav dobra. Važno vprašanje pri tem pa je, ali je taka uredba ne samo dobra ali prav dobra, ampak če je tudi njboljša? Morda je samo za silo dobra, ker bodisi drugače res ni mogoče ali pa, recimo, ker župnik ali ne pozna ali pa noče uporabiti metod, s katerimi bi dobil od ljudi finančna sredstva, ki so potrebna za kaj boljšega.
V	primeru kot je Fairport, bi bilo važno vedeti, koliko pouka smatrajo, da je ravno prav, koliko preveč in koliko premalo. Avstralci razlikujejo med poukom in vzgojo. Pouk zahteva toliko in toliko časa, pa je opravljeno, dočim vzgoja zahteva
veliko več — ne samo časa, ampak tudi zgledov in navajanja na prakso. Vse to je potrebno skozi mnogo let in to čim delj. Slovenci pa kot da misli' jo, da zanje še vedno zadostuje nekdanja Slomškova nedeljska šola.
Od “Misli” bi tudi pričakovali, da bodo daja-le več spodbude staršem za čim boljše šolanje otrok. Pričakovali bi, da bo v listu kaj prostora 33 publiciteto, pohvalo in čestitke uspešnim dijakom Ker se o tem nič ne piše, ni čudno, da beremo izpod peresa nekega popotnika v Mohorjevem koledarju na strani 117: “Veliko veselja je užil v družinah, kjer so otroci lepo vzgojeni, ubogljivi in ra' di molijo. Le škoda, da ne gredo v višje šole . . • (Podčrtal ur.)
Tisti zgled v “Mislih” (nov. 64, stran 341): Moj očka pravi, da je človek lahko dober in pošteDj če hodi k maši ali ne” — dokazuje kvečjemu to> da je fant šolo prezgodaj zapustil, sicer bi imel že kako lastno mnenje in se ne bi izgovarjal n» očka.
Naslednji resnični zgled bolje kaže vpliv šole-Slovenska družina v Melbournu pri večerji v pe-tek zvečer. Jedo meso. Sin', ki hodi v 3. ali 4. raZ" red farne šole, se mesa ne dotakne. Na vprašanj5 obiskovalca, zakaj ne, odgovori oče: “On ne pokusil mesa v petek, če ga ubiješ”.
Slovenci se radi smatrajo za zelo “kulturne.’ Radi govore o “prosvetno-kultumem” delovanj* Toda ali more tako delovanje nadomestiti šol®' Gotovo ne, ker tako delovanje zajame le majhen odstotek ljudi in ker pri tistih, ki jih zajame in s® brez primerne šolske izobrazbe, pomeni le nek^ takega, kot našivanje krpe na krpo pri raztrgani'1 hlačah.
še vedno se dogaja, da se Slovenci ponašaj® s tem, da med njimi ni nepismenih. Pred 100 le*'1 je to nekaj pomenilo, danes je tako ponašanje smešno. Tudi če verjamemo, da znajo vsi Slovenj brati, jih je pa masa, ki nikoli nič ne berejo. ^ so komaj kaj na boljšem od nepismenih. O ame" riških črncih slišimo, da so na zelo nizkem kul' turnem nivoju, baje je komaj tretjina dovršil3 “High School.” Slovenci bi se v tej primerjavi 31 slabše odrezali.
Berem včasih tako-le geslo:	“Vsak	zaveden
Slovenec podpira slovenstvo.” Moram priznati, da Urnam jasnih pojmov niti o tem, kaj je zavednost, niti o tem, kaj je slovenstvo in kako naj ga kdo pod-P'ra- Sicer sem bral neko definicijo (Misli junij stran 183), ki pravi, da je slovenstvo neka lastnost, ki jo je treba uporabljati. Vendar to ni sa-m° po sebi razvidno, ampak je treba še veliko utemeljevanja in pojasnjevanja. Treba je povedali kako naj se ta lastnost uporablja in zakaj.
(“Slovenstvo je naša v božje-naravnem redu nam dana lastnost — dar, ki smo ga dolžni uporabljati v Stvarnikovo slavo in našo srečo”. Tako je bilo brati na onem mestu v MISLIH iz govora dr. M>ha Kreka. — Ur.)
Slovenske emigrantske organizacije imajo kot Slavni namen, da prispevajo neki delež k podpi-ranju slovenstva. En način tega podpiranja bi bil, da se sposobna slovenska mladina strokovno izšola lrt Pripravlja na pošiljanje pomoči v domovino po zgledu ameriških Peace Corps ali laičnih misijo-»arjev, ki odhajajo za nekaj let čez morje in tam s strokovnim delom pomagajo, kjer je najbolj potrebno. To zadnje bo razen v Trstu in na Koroškem lzvedljivo šele nekoč v prihodnosti, vendar se priprave lahko začno desetletja vnaprej. Tak program
1	dal neki skupen cilj raznim organizacijam v ®migraciji, ki so sedaj organizacije le po imenu, aj pomaga pisati, da je v severni Ameriki 700,000 ‘°vencev, ko pa ni videti, da bi imeli kak “Cum-'nunity špirit”, kak globok čut za skupnost ali kak s uPen cilj in namen.
Treba je ob vsaki priliki ponavljati, naj mla-ina izkoristi prilike, ki jih ima v Avstraliji ali Kleriki, da se kar najbolje vzgoji in' izšola. Za arse in za narod je to najboljša investicija. Po-n° Potrebni so strokovnjaki v vzgojeslovju. To ,danes najbolj zanemarjena stroka v domovini, riznati pa moramo, da tudi v preteklosti nikoli j'11 bila na višini. Saj Slovenci niti poštenega kate-lznia ne premoremo.
Neprijetno me dirne, kadar berem v MISLIH
*	slavospev šibi. Na primer zadnjič (oktober “Šiba še ni ob vso veljavo”. Ne da bi šibi odel vso veljavo, vendar poudarjanje zgolj šibe šib'C° *"'So^er^1 važnejših problemov ni na mestu.
a ni začetek in konec vzgojne modrosti. (No, Va'a Bogu, MISLI tudi kaj takega zapisale niso. Ur.)
V	avtortativni knjigi, kot je avstralski katekizem, oziroma “My way to God, two Teachers book” beremo na strani 59: “. . . there are some who think that discipline means controlling the child from without . . . But fear does not form cha-racter. When the fear is removed what happens?”
— Ali na strani 318: “The špirit of joy which we infuse into the whole lesson will be our greatest means of drawing their hearts to God.”
Podobno bi lahko citirali na dolgo in' široko.
“Fear does not form character” — strah ne oblikuje značaja — “The špirit of joy” — vzdušje veselja —: to so za Slovence, vključno slovensko duhovščino, popolnoma novi pojmi. Postane nas sram, ali vsaj čutimo neko zadrego, ko se spomnimo na tako slovensko puhlico, kot je: “Šiba novo mašo poje”.
Nekoč je neka nuna, ravnateljica učiteljišča, v Melbournu predavala po radiu o vzgoji. Vse je bilo presenetljivo novo. Spominjam se na primer, da je rekla, naj se starši navadijo, da bodo rekti otrokom “hvala!”, kadar jim otroci kaj pomagajo.
— Ali soglašate, p. urednik?
Še to-le! V slovenski pridigi smo pred meseci slišali: Vzrok, da se ljudje držijo proč od cerkve, nedeljske maše in zakramentov, je v tem, da gazijo v nečistosti. Zmotili bi se le enkrat v tisoč primerih.
Gornje je lahko legitimno teološko mnenje. Dvomim pa, da je modro to mnenje predstavljati kot neizpodbitno resnico. Po tej teoriji se namreč ne da vse razložiti. So pač možni še drugi vzroki. Kaj če ni bilo morda nekoč preveč grožnje, sedaj se pa ljudje čutijo dovolj daleč in velja tisto: “When the fear is removed, what happens?”
Tradicionalna slovenska pridiga je nekam sa-dirčna, grozeča, manihejsko pesimistična ali pretirano sentimentalna. Koristno bi bilo, če se tudi tu uporabi navodilo, ki ga daje že imenovana knjiga na strani 60:	“A špirit of joyful animation
should characterize every religious lesson” — vzdušje veselostne poživitve naj bo vtisnjeno vsakemu verskemu pouku.
Za zaključno premišljevanje naj še citiram zaključek izpraševanja vesti iz knjige za drugi razred osnovne šole “My Way to God” stran 141:
“If I failed I shall not be sad, but make up my mind to try harder” — če mi je spodletelo, se ne bom vdajal žalosti, rajši se bom še bolj potrudil.
ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? KONEC LETA JE PRED VRATI!
SLOVENSKO DRUŠTVO V CANBERRI L E TNP PO RO ČILO
OBČNI ZBOR SMO IMELI DNE 11. oktobra. Ni prinesel sprememb v odboru. Predsednik je ostal dobrodušni in gostobesedni Ivan Urh, ki zna namršiti obrvi, kadar vidi kje napako, kot se za šefa spodobi. Tajnik, duša društva, je Franc Bres-nik, ki s svojo žilavo delavnostjo jamči za stalen napredek. Blagajnik je Cvetko Falež, dober matematik in odličen računar, pa mu ne smemo zameriti, če pritiska na visoko članarino. Vsi ti visoki funkcionarji imajo ob strani namestnike in upamo, da bodo skupno krepko vodili naše društvo. Celokupnemu odboru je pa zagotovljeno zvesto sodelovanje vseh članov in članic društva, čeprav so ostali izven odbora. Saj nazadnje se je treba vsem, izvoljenim in neizvoljenim, tolažiti s starim izrekom: Nehvaležnost je plačilo sveta.
Poročila o delovanju društva v poslovni dobi preteklega leta so bila zelo razveseljiva. Bilo je več dobro uspelih prireditev in družabnih večerov. Odlično se je obneslo Miklavževanje in Silvestrovanje. Udeležba je bila tudi od strani drugih narodnosti in domačinov Avstralcev. Posebno lepo je tudi uspel obisk igralcev iz Sydrieya, ki so nam pokazali igro Razvalina življenja. Bili smo jih veseli in upamo, da tudi oni nas, saj so se sešli tu z raznimi znanci in prijatelji.
Naše društvo je napravilo svoje tudi o priliki zlate maše p. Bernarda, urednika MISLI. Dalo je pobudo za denarno zbirko po zlatomašnikovih namenih in so jo Misli že tudi objavile. Poleg tega je predsednik Ivan Urh jubilantu osebno izročil dar društva — nov pisalni stroj, želimo mu, da bi ga dolgo rabil in tudi nam kaj napisal.
(Srčno rad vam napišem kar na tem mestu javno najlepšo zahvalo in pošiljam vsem iskrene pozdrave. — Ur.)
Novi odbor, bolje rečeno: ponovljeni stari odbor, gleda pogumno v novo delovno leto še posebno zato, ker so njegove finance trdne ob lepi vsoti 1629 funtov na banki. Že na prvi seji je napravil lepe nečrte: imeli bomo še v tem letu Martinovanje, Miklavževanje in Silvestrovanje. Vse te in take prireditve pa spremlja skrb in želja, da bi čim prej prišli do lastnega DOMA in se v njem zbirali pod lastno streho k izobraževanju in' družabnostim. Posebno mislimo na godbo in petje za mladino, za odrasle pa odrske igre. Gre nam za to, da ostanemo živi člani slovenskega naroda in damo
pogum zasužnjenim bratom v domovini, ki trpij0 pod pritiskom raznih kulturnih, gospodarskih in narodnih krivic.
Naša brezbrižnost in narodna nezavest bi bila žalitev težko preizkušanih bratov in sester v domovini in bi pripomogla k narodnemu izumiranju Slovencev, ki so cvet in srce Jugoslavije. Bodimo solidarni s slovenskimi izseljenimi brati na vseb kontinentih, ki poznamo njihovo narodno zavest. Tako bomo ostali na površju in se ne utopili v neki mednarodni mešanici. Glavna skrb pa naj naff bo mladina in otroci! — Član obveščevalec.
SLOV. DRUŠTVO CANBERRA vabi na
MARTINOVANJE
20. novembra — Harmony Club
Yarrabombara Ave., Narrabundah
Vstopnice samo v predprodaji pri članih odbora.
V	NEDELJO 5. DEC. OB 3. P.M.
MIKLAVŽEVANJE
v St. Patrick’* Girl» High School
Otroci pripravljajo presenečenje za vas in za samega Miklavža Darove sprejema odbor
V	SLOVO STAREMU LETU BO
SILVESTROVANJE
31. decembra v Albert Hall-u
(Commonwealth Avenue)
Tudi v pozdrav NOVEMU LETU 1966
Vabimo prijatelje in znance, domačine in izletnike.
ODBOR SLOV. DRUŠTVA CANBERRA
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
prisrčno vabi vse rojake na
TRADICIONALNO MIKLAVŽEVANJE
Z DVAKRATNIM MIKLAVŽEVIM NASTOPOM
©
m
i.
V soboto 4. dec. 1965 ob 8. zvečer ST. FRANCIS HALL, PADDINGTON, OXFORD ST.
II.
V soboto 11. dec. 1965 ob 8. zvečer POLJSKA DVORANA, BAREENA & WEST STREET, CANLEY VALE — CABRAMATTA Da boste lahko “Miklavža” pokazali vsem otrokom, bomo imeli letos kar DVE prireditvi. Obe bosta združeni z zaključkom šolskega leta na Slomškovih šolah, z razdelitvijo spričeval, nagrad, bogatim obdarova njem otrok in razgibano družabno prireditvijo takoj po Miklavževem odhodu. Igral bo provovrsten kontinentalni trio Pridite v čim večjem številu in pravočasno. Miklavžev dan je praznik dobrih otrok in veseJih odraslih DARILA ZA OTROKE (in odrasle, kdor želi) oddajte v kuhinji najpozneje do 8. zvečer Na veselo svidenje kličeta:
VODSTVO Slomškovih šol	AKCIJA	za	DOM
NOVO V SLOVENSKEM TISKU
Založba SLOVENSKE PRAVDE v Londonu je izdala knjigo “NA BRANIKU ZA SOKOLSKE IDEALE.” Ing. Lado Bevc zelo zanimivo opisuje, kako so komunisti sleparili v ljubljanskem Soko-'u in si ga deloma podvrgli.
Knjiga stane samo 6-3 in jo dobite pri ge. Pav-
li	Miladinovič, Ingleburn, NSW.
Slov. Kult. Akcija v Argentini je razposlala sv°jim naročnikom knjigo dr. Milana Komarja: p0T IZ MRTVILA. Vsebuje času primerna razbijanja o sodobnih kulturnih vprašanjih.
V	isti založbi je izšlo in so naročniki dobili MEDDOBJE IX, št. 1-3. Vsebinsko silno bogata knjiga s prispevki samih najbolj znanih slov. literatov v izseljenstvu.
ODPRTI GROBOVI je naslov knjigi (120 strani), ki je izšla v Argentini za 201etnico strahotnega pomora slovenske narodne vojske po komunistih. Prinaša nepobitne dokumente in pričevanja rešencev, ki še danes žive. — Cena 10 žil. brez poštnine.
MARKSISTI IN KATOLIČANI —
KAJ SO Sl POVEDALI V SALZBURGU ?
Pred meseci je naš list prinesel le kratko poročile o skupnem zborovanju marksistov in katoličanov v Salzburgu, ki se je vršilo v dneh po 29. aprilu. Bilo je prvo tako zborovanje, verjetno ne zadnje. Pozneje smo dobili pred oči podrobno poročilo o poteku samem in o vsebini njihovih razgovorov. Nekaj izvlečkov bo zanimalo tudi naše bralce. — Ur.
ZBOROVANJE JE ZAMISLILO IN VABILA RAZPOSLALO mednarodno znanstveno društvo “Paulus”. V društvu so včlanjeni katoličani, luteranci in tudi nekristjani. Pobuda je prišla od papeža Pavla VI., ki je večkrat izrekel željo, naj bi se verni ljudje ne ogibali “dialoga” niti v brezverci.
Vabila so šla na mnoge znane katoliške filozofe in teologe, pa prav tako na ideološke predstavnike marksisma-komunizma na obeh straneh železne zavese. Sprva so skoraj vse komunistične dežele obljubile udeležbo. Po nekem nesporazumu je prišlo do tega, da je bila od vseh komunističnih dežel zastopana po svojih delegatih edino Jugoslavija. Od marksističnih ideologov zapadne Evrope so se aktivno udeleževali zborovanja predvsem Francozi in Italijani. Izmed katoličanov je bil napovedan kot govornik tudi dunajski kardinal Koe-nig, pa je končno izostal. Kjub vsemu je bilo zborovanje kar dosti reprezentativno in udeležba velika, kakih 250.
V	razpravo se postavili troje problemov:
1. človek in nadnaravna vera;
2. bodočnost človeka;
3. možnost ideološke koeksistence.
Za vsemi temi problemi je tičalo napol prikrito vprašanje: Ali je marksizem po svoji naravi brezbožen in mora tak ostati do konca? Posameznim v obeh taborih se je namreč zadnje čase začelo dozdevati, da brezboštvo marksizma ne prihaja od Karla Marksa samega, ampak so ga vanj položili šele njegovi nasledniki. Kaj je na tem?
Zborovanje je odprl priznani katoliški filozof in teolog, profesor Marcel Reding. V svojem predavanju je postavil načelo, da v praktičnem vsa-
kdanjem življenju pač morajo ohraniti mirno sožitje zelo različne ideologije. Vsi ljudje ne moremo enako misliti, moramo pa vseeno živeti drug z drugim, drug ob drugem. Zdi se mu verjetno, da marksizem ni od vsega početka brezbožen, vendar bi bilo treba za to mnenje temeljito preiskati in preštudirati vse Marksove spise. Pa naj že bo tako ali tako, vsaj teoretično naj bi bila možna koeksistenca krščanske in marksistčne ideologije.
Skoraj nobeden pričujočih se ni strinjal s to idejo. Oglasil se je k besedi Italijan Cesare Lu-porini in izjavil, da vse proučevanje Marksovih spisov v smislu Redingovega predloga ne bi vodilo nikamor. Po njegovem mnenju današnji komunizem ni zrasel edino iz Marksove filozofije, ampak ima primesi še od drugod. K tej točki se je oglasil tidi italijanski katoličan Girardi.
Naslednje predavanje je imel Francoz Roger Garaudy, ideolog ondotnega komunizma. Dokazoval je: Kristjani kritizirajo komunizem, češ da je uničil ogromne količine zapadne duhovne tradicije. Po njegovem je pa resnica prav nasprotna. Karl Marx je bil prvi, ki je notranje povezal grško, rimsko in krščansko kulturo in s tem ustvaril novo človeško družbo, v kateri človek najde vse, kar potrebuje. Ni mu treba več brezupno upati na neko negotovo daljno bodočnost.
Glede ateizma je pa Baraudy dejal: Preden se vprašamo, če je ateizem marksizmu nekaj bistvenega, si moramo biti najprej na jasnem, kaj prav za prav ateizem je. Preden se vprašamo, ali je kak Bog, moramo si biti na jasnem, kaj Bog je. Končno se moramo vprašati, zakaj je nekoč v zgodovini človeštva bilo potrebno, da je prišlo do pojma Bog.
Nato je govoril spet Italijan Girardi in izrekel misel, da je še poprej treba biti na jasnem, kaj pomeni beseda svoboda. Vera v Boga ima svoj pomen le, če je človek svoboden. Marksizem trdi 0 sebi, da je za človečansko svobodo, kaj si pa praV za prav predstavlja pod to besedo v materialističnem svetu, je treba šele dognati.
Do besede je prišel Nemec Hans Werhahn, katoličan. Trdil je, da ateizem ni nič drugega kot neko zanikanje, negacija, ki nima nobene prave vsebine in ne nudi nič pozitivnega.
V	debati, ki je sledila, so se oglašali marksisti in krepko pobijali Werhahna. Nasprotno je res, so trdili, ateizem ima v sebi veliko pozitivnega, ke? obrača vso pozornost na človeka na tem svetu in ga osvobaja nadnaravnosti. Ateizem je človečanski-Marksizem ima od vsega začetka v mislih le človeka in njegovo delo. Hoče ustvariti skupnost, v kateri bo vsak človek užival sadove svojega dela-Pri tem svojem stremljenju gladko izpušča misel
na kako nadnaravnost. Tako dela tudi vsa moderna znanost. Marks je z zadovoljstvom opažal, da se znanost in veda sploh ne bavita s kakšno religijo.
Še več je bilo rečeno v odgovor Nemcu. Če je kdo negativen v svojem mišljenju in teženju, je to v prvi vrsti ravno bogoslovec, ki razlaga religijo. Kaže nekam v nadnaravo, pri tem pa pozablja, da človek živi v otipljivem svetu. Uči nekaj o Bogu* pa prav nič pozitivnega. Bog mu je le nekak zamašek, nekako zatočišče, ker brez njega ne more >z svoje miselne stiske. Toda ko bo človek mogel v bodoči socialistični državi sam določati tudi svojo bodočnost, bo sama po sebi minila potreba po Bogu. To se zdi marksistom tako jasno in že vnaprej dognano, da v svoji dialektični filozofiji govore naravnost o “veri v brezverstvo.” Tako bi se skoraj iahko reklo, da je marksizem sam neke vrste religija . .
Mnogi zborovalci so očitali marksističnim predavateljem, da govore iz gole teorije, marksizma
v življenu pa ne poznajo. Prišli so iz svobodnih dežel, zlasti iz Francije in Italije, kako marksizem-komunizem v resnici “dela za narod”, kadar pride na vlado, tega osebno niso doživeli . . .
Naslednje predavanje je imel holandski frančiškan Osmund Schreuder. Govoril je o soočenju verske sociologije z nauki marksizma. Tudi če gledamo na religijo kot zgolj sociološki, družboslovni pojav, moramo priznati, da v družabnem krogu ljudi izpolnjuje nujno potrebno nalogo. Zato naj nihče ne misli, da nima bodočnosti. Nedna-ravna vera, religija, bo ostala do konca sveta. Kakšna bo ta religija, ki bo obstala, o tem ni govoril. Da pa religija kot taka ne bo izginila s sveta zaradi ekonomskih razvojev, jasno priča medsebojno učinkovanje religije in ekonomskih odnosov v naših dneh, zlasti v Ameriki in na Japonskem.
(Zaključek pride)
PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV
(Za izseljensko nedeljo)
ZATO, DRAGI ROJAKI, se radi oklepajte svojih dušnih pastirjev. V tolažbo vam bodi, da slišite iz njihovih ust božjo besedo v domačem Jeziku. Pa tudi, da morete pri njih v domači govorici opraviti spoved. Duhovnikova dolžnost je tudi, da vam v kateri koli stiski pomaga, zakaj tudi za duhovnika velja beseda apostolova: “Vera J*rez del je mrtva.” Če ne izvršujejmo del lju-ezni, nismo Kristusovi učenci.
Mnogi ste bili duhovnikove pomoči že deležni ‘n ste se prepričali, da duhovnik ne živi med va-ITu> da bi mu stregli, ampak da bi stregel. Tako Je rekel o sebi naš Gospod. Tudi duhovnikova živa vera se mora pokazati v nesebični ljubezni do ratov. “Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili”, nas je učil Kristus.
udi tisti, ki pridete v tujino samo za nekaj časa na delo, radi poiščite stik z domačim duhovni-m- Tako boste tudi zunaj domovine ostali stanovitni v veri in si prizadevali za dobra dela ter z’veli p0 Kristusovem nauku.
Prav tako ljubite, dragi rojaki, svoje doma-ce katoliške skupnosti in se jih oklepajte. Kjer vas je več blizu skupaj, se radi shajajte tudi zu-naJ cerkve.
(Celotno pismo pride v decembru ■Misli, November, 1965
Ur.)
BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI
M»gr. Oskar Pahor
mirnski dekan Umrl 22. novembra 1964 Pokojnikova plemenita in zvesta služba v Gospodovem vinogradu naj vžiga v nas plamen žive vere!
Ljubil nas je in mi smo ga ljubili. Ne bomo ga pozabili.
Bivši faran' Lucijan Mozetič
ŠVIGA
IN NJENI OBROČKI
(Iz knjige o živalih)
NA DANSKEM IN V HOLANDIJI so dosti preučevali selitev ptic.
Prek teh dveh dežel pelje nekaj velikih cest, ki vsako pomlad vodijo ptice selivke od juga na sever proti manj vročemu poletju in' vsako jesen od severa na jug proti manj mrzli zimi. Tam se neizmerne jate pogosto ustavljajo na kopnem ali na vodi, da si odpočijejo pred poletom prek morja ali po njem.
V	tistih krajih so najprej nataknili številnim pticam na noge obročke iz aluminija, da bi zvedeli, kam ptice selivke odhajajo.
če bo kjerkoli na svetu kdo ujel ali ubil katero teh popotnic, ali našel kje mrtvo, bo zapazil obroček. Bral bo v kovino vrezani naslov učenjaka, ki jo je zaznamoval, če hoče tak človek pomagati znanosti, bo pisal tistemu učenjaku in mu poslal obroček. Tako so znanstveniki polagoma začeli spoznavati, kam se prav za prav ptice odpravljajo, ko se selijo iz mrzlih dežel v vroče in obratno.
Tak učenjak je bil gospod Trpotec v Holandiji, ki je imel majhno hčerko z imenom Viljemi-na. Na kratko so jo klicali Mina. Očka Trpotec je ob bregu jezera v Holandiji načeloval ptičji opazovalnici. Njegovi pomočniki so z bistroumnimi zankami polovili na tisoče ptic, ki so med poletom na jug tam počivale. Med njimi so bile povodne ptice, čaplje in štorklje, pa tudi take, ki se ne spuščajo v vodo. Gospod Trpotec jim je natikal na noge obročke s svojim naslovom.
Vsako leto je poobročkal na tisoče ptic in vsako leto je dobival na stotine pisem iz vseh mogočih kotičkov sveta. Pisma so mu povedala, kod so njegove poobročkane ptice hodile in letele. Tako je znanost dognala, kam se ptice selijo.
Trpotčeva hčerka Mina je že od zibelke slišale govoriti o pticah in je zrasla v ljubezni do njih. Bila je lahkonoga deklica, zelo živa in ljubka, prava plavolasa ptička.
Ko ji je bilo 12 let, je nekega dne pobrala prav pod svojim oknom mlado lastovičko, ki je bila padla iz gnezda. Takoj je stekla v delavnico k očku, ki je ravno natikal obročke galebom. Zmagoslavno mu je pokazala grdega, skoraj golega mladiča, ki ga je bil sam kljun.
“Viš, očka, kako je nebeško grd!”
Toda gospod Trpotec se je zanimal samo za dolgokrake ptiče in plovce. Ti so mu prinašali sla-vo. Lastovka je ptica, ki jo vsak človek vidi vsak dan. Najmanjši otrok in največji tepec jo dobro poznata, čemu bi se učenjak Trpotec zanjo zanimal?
“Pojdi in deni jo nazaj v gnezdo!”
“Oh, očka, rada bi ji v lepi kletki mehko postlala.”
Toda g. Trpotec ni odmaknil oči od galeba, ki mu je natikal obroček. Rekel je:
“Težavna reč, otrok moj, zelo težavna. hočeš spraviti svojo lastovko na drugi svet, bo to kar pravšna pot. če pa hočeš, da bo živela, jo kar brž nesi nazaj v gnezdo.”
“Če je pa tako, ji najprej natakniva obroček, očka. Tako jo bom poznala, ko bo velika. Morebiti bom tudi zvedela, kam bo hodila prezimovat.” “Se ne izplača, se res ne izplača”, je godrnjal g. Trpotec. “Že dolgo je znano, da lastovke prezimujejo v Senegalu in v Južni Afriki.”
“Pa jaz bi rada vedela, pod katero streho in v kateri hiši se bo nastanila čez zimo.”
“To bi rada? In kaj še drugega bi rada? Zmerom samo rada, rada. Ali ne vidiš, kako sem zaposlen, pa me motiš s svojim rada rada?”
Tako je godrnjal g. Trpotec med delom in odganjal Mino. Bil je videti kar precej nataknjen.
“Ne bodi hud, očka!” je dejala Mina in1 g9 poljubila.
Gospod Trpotec se nikoli ni mogel ustavljati poljubčku plavolase Mine. Smehljaj je ožaril njegov strogi učenjaški obraz. Trenutek nato je že delal prav tisto, kar bi deklica rada — prirejal je obroček za lastovičko.
Vzel je košček traku iz aluminija in vrezoval vanj črke in številke. Z majhnim kladivom je n** rahlo tolkel po dletcu. Ni pa napisal to pot svoje' ga imena, ampak ime svoje hčerke. Dostavil je to-di ime šviga, ki ga je pravkar Mina dala lastovic-ki. Nato je s kleščami naredil obroček iz traku i” ga ovil ptici okoli noge. Na obročku je bilo brati1 “Ime mi je šviga. Pišite Mini Trpotčevi ta naslov . .
Vse je bilo pisano po angleško ,zakaj ta jezik govore skoraj po vsem svetu. Verjetno ga bodo razumeli tudi tam, kamor bo lastovica nekoč odletela prezimovat.
Potem je Mina splezala po lestvi ter narahlo Položila lastovičko nazaj v gnezdo k njenim štirim bratcem in sestricam. Gnezdo je bilo čisto ob robu strehe.
Šviga je rasla in dobivala perje. Naučila se je letati pod Mininim oknom. Poletevala je tam oko-1' vse poletje in- zmerom se je vračala nazaj v gnezdo. Deklica jo je zmerom spoznala po obroč-’ ki se ji je svetil na nogi.
Lepega	jesenskega dne	pa	ni bilo več ne Švige
11	e	drugih lastovk.	Prazno	je	bilo gnezdo, prazno
Je	bilo pod	nebom	nad hišo.	Lastovke so odletele
na	jug . .	.
Vrnila se je pomlad, vrnile so se lastovke.
Med
1 o, takoj ko se je zbudila, je Mina zaslišala ščebe-anje. Planila je k oknu in ga odprla. Resnično, astovke so poletavale pod sinjim nebom. Kmalu Je ena sedla v gnezdo nad oknom in Mina je vi-ela na njeni nogi obroček. Kaj? Dva obročka? a vsaki nogi je bil eden!!
Mina je tekla tekla in poiskala očka.
“Očka, očka, Šviga je nazaj! Samo ne vem, če je res ona, ker ima sedaj dva obročka!”
In je poljubila g. Trpotca, da bi dosegla svoje in bi se očka zavzel za lastovico.
Drugi del prih.
njimi se je vrnila tudi Šviga. Takoj prvo ju-
DOM1SLICA OB ŠPORTU
PREŠEREN OBRNJEN
ZADNJIC SEM ŠEL PO GOZDU. Č.udovito! aksnih trideset metrov visoke smreke so stale ravne kot cerkveni strebri. Nenadoma se zdrznem nekaj prhne pred menoj. Veverica! S tal se je Pognala na smrekovo deblo in navpično šinila na-V,Z?or — kot puščica na sam vrh. Drugega ni bilo ■sati kot škrebljanje krempeljcev po lubju.
Preden sem se prav zavedel, se je že skrila, rniel sem ob njeni spretnosti. Skušal sem oceni-’> koliko časa je potrebovala za ta vzpon'. Naštel * komaj do pet, tako hitro je bila gori. To je 30 jnetrov v 5 sekundah — 6 metrov na sekundo. In 0 živalca, ki meri komaj dobro ped.
bi hoteli biti športniki veverici kos, bi se ^orali povzpeti v 5 sekundah 400 metrov visoko, n to je več kot šmarna gora! Kateri športnik se o mogel kdaj meriti s tem rekordom? Kateri atlet 0 kdaj imel take mišice, taka pljuča?
Športniki, ki se bahajo samo s svojo telesno aPretnostjo, pozabljajo pa na dušo in njene umske ^ožnosti, nam delajo slabe usluge. — (DRUŽI-
PREŠERNOV “MEMENTO MORI” je prišel na misel pisatelju Francu Detelu, ko je pisal svojo povest DELO IN DENAR. In je Prešerna — obrnil.
Peto poglavje povesti opisuje, kako so se dolgočasile gosposke ženske v Javorju, ki so morale živeti nekaj časa na kmetih in ni bilo kar nič prilike za zabavo. Beremo:
Gospoda v Javorju pa ni čutila, da bi se dnevi krajšali. Zdeli so se jim vedno daljši. Naravno! Psa pestovati se človek naveliča, sprehod brez zabavne družbe preseda, branja je kmalu dosti in jesti in piti ne moreš čez neko mero; kaj naj se počenja ves božji dan!
Prvi teden so izpolnila dolgi čas vsaj obiskovanja sosedov. Toda stranko, ki te obišče ali ti vrne obisk, obiraš en dan, dva; potem je zabave konec, in kaj potem! Oh, kratkost življenja našega je dolga!
Dame niso prikrivale svoje nezadovoljnosti.
“Oh, škoda”, je zehala hčerka, “da je človeku odrekla narava zimsko spanje! Kako prijetno bi bilo v Javorju zaspati o Vseh svetih in se prebuditi o veliki noči!”
5L	d	e	k	CU	etrov
ING. VLADIMIR REMEC je umrl v Chicagi ob koncu avgusta v visoki starosti. Bil je begunec izpod komunizma v domovini. Z njim je legel v grob zadnji med člani slovenske vlade po prevratu leta 1918. V njej je zavzemal poverjeništvo za javna dela. Med vojnama se je udejstvoval v raznih vlogah kot javni delavec v katoliških vrstah, iširši slovenski (in do neke meje svetovni) javnosti je bil morda najbolj znan kot lastnik tovarne za upognjeno pohištvo v Duplici pri Kamniku. Komunisti so mu zasegli vse premoženje, nakar se je umaknil v begunstvo z vzo družino, ki je mogla le postopoma za njim v tujino. Naselil se je v Chi-cagi in se kmalu znašel v novem svetu in novem delu. Pokojnikovo krsto so nosili štirje sinovi, ki so v Ameriki vsi dosegli odlično izobrazko in službe.
VELIKI DNEVNIK “NEW YORK TIMES” je
objavil 3. sept. dolg dopis svojega poročevalca v Belgradu, v katerem opisuje stalno padanje splošne izobrazbe v Jugoslaviji in trdi, da tam zelo narašča nepismenost. Dopisnik črpa svoje podatke iz jugoslovanskega komunističnega tiska. Tako navaja poročilo “Komunista”, da je okoli poldrugega milijona napismenih. V samem Beogradu je 80,000 nepismenih. Po večini se najde nepismenost med ženskami, ki v mladih dneh niso hodile v šolo, pozneje pa nimajo časa za pouk, ker morajo poleg skrbi za družino hoditi na delo po osem ur na dan.
“DUNAJSKI VRABČKI” je ime avstrijskemu deškemu zboru na Dunaju, ki je zelo zaslovel in je letos obhajal desetletnico. Pevci tega zbora so stari od osem do petnajst let. Za letošnji jubilej je zbor napravil izlet v Rim. Dečki so zapeli podoknico papežu Pavlu v Castelgandolfu in v Rimu zapeli tudi predsedniku Saragatu. Za širše občinstvo so priredili koncert, videlo in slišalo jih je pa tudi po televiziji in radiu. Za desetletnico je zbor dobil v dar grad Kobersdorf na Gradiščanskem. Tam se bo nastanil in šolal.
V	FRANCOSKI LITERATURI se zadnje čase vedno bolj uveljavljajo črnski pesniki in pisatelji iz Afrike. Njihove dežele so postale neodvisne, jezik izobražencev je pa francoski. V Parizu je najbolj znan pesnik z imenom Aime Cesaire. Velja za najboljšega črnskega pesnika vseh krajev in časov. Sam se predstavlja tako: Moj priimek: Užaljenec. Moje ime: Ponižanec. Moj stan: Upor-
nik. Moja starost: Kamena doba. — Izdal je že šest pesniških zbirk. Neki kritik se je izrazil o njem, da je “blazna zvezda francoske poezije”.
TUDI 95LETNI G. JURIJ TRUNK, ki so o
njem pisale MISLI v septembru, poroča v Amer. Slovencu o zborovanju vernih in nevernih v Salzburgu. Svoje poročilo zaključuje:	V vsakdanje
življenje pride lahko tudi nekaj špasa. Kdo je na boljšem, kristjan ali ateist? Ateist je fiknil kristjana: Ljubi kristjan, kako boš goljufan, če zares m nebes! — Pa je ubrisal kristjan nazaj: Ljubi steist, na kakšen prideš list, če pekel je, bum bum te te!
OD STRAHU BOM UMRLA, če bo to res, je rekla nežna zapadnjakinja, ko je prišla v Indijo in poslušala navodila, kako naj v novi deželi živi Med drugim so ji povedali, da je v Indiji veliko strupenih kač in jih človek dostikrat najde tudi v svojem stanovanju. Še in še je vzklikala: Od strahu bom umrla! Pa so ji mirno odgovorili: Morda res, ko boste prvič srečala kačo v svoji sobi. Potem se boste pa tako privadila nanje, da se še zmenila ne boste več.
KONGRESNIKOM ZA PSICHOLOGIJO ŠPOK-
TA je govoril papež Pavel, ko so ga obiskali' Kongresa so se udeležili zastopniki 34 narodov. Med drugim je papež dejal:	“Cerkev odobrava
športne dejavnosti, ki olajšujejo dobrodejno harmonijo med fizičnim razvojem in umsko ter moralno vzgojo. Seveda pa mora biti pri tem spoštovana prava lestvica vrednot, ohranjena prisrčna povezanost družine, zagotovljena udeležba pri socialnem življenju in spolnjevanju verskih dolžnosti. Če je vse to uresničeno, potem je šport zelo dobra stvar. Ne sme namreč postati samemu sebi namen, le tako je in ostane odlično sredstvo z® službo človeku v njegovem osebnem in družabne^1 življenju”.
“APOSTOLIH” JE DRUGO IME za papeža in to ime rada uporablja DRUŽINA, današnji edini verski list v domovini. V spisih iz časov sv. bratov Cirila in Metoda kar redno nahajamo besedo ApO' stolik za papeža. Videti je, da so se v Sloveniji spet oprijeli tega naziva prav v smislu obnovitve mišljenja in čustvovanja ciril-metodovskih časov.
PAPEŽ JANEZ XXIII JE PISAL nekoč brat« Ksaveriju: “Ljubše kot hvala, voščila in čestitke ljudi mi je usmiljenje Gospodovo, ki me je izvoli'
z& tako veliko nalogo. Moj osebni mir, ki napravlja na svet takšen vtis, je ves v tem, da se držim pokorščine in ne želim živeti delj kot je božja volja. Ne želim, da bi bilo tudi samo en dan preko časa, ko pride angel smrti in me odvede v nebesa, kakor trdno upam.” — Sodijo, da je s temi besedami Papež izdal tisto svojo “skrivnost”, o kateri pišejo, da jo je nekje imel in’ je z njo očaral tako-rekoč ves svet.
VATIKANSKA ZVEZDARNA, ki je zadnje case nastanjena v Castel Gandolfu, papeževi poletni rezidenci, praznuje letos tridesetletnico obstanka. Dosedaj je izvršila mnoga važna znanstvena dela in jih objavila za uporabo drugih zvezdam. Je svetovno priznana kot ena najboljših. Vodijo jo Jezuiti. Sedaj je njen ravnatelj Avstralec. Nekoč je Pa vodil delo v njej svetovno znani zvezdoslovec P- Secchi, ki je umrl leta 1878.
PATRIARHA ATENAGORASA v Carigradu, znanega po osebnem prijateljstvu s papežem, moč-n° napada dnevni tisk v Turčiji. Dolži ga, da na tihem drži s patriarhom Makariosom, državnim Predsednikom na Cipru, in po tej poti dela zo-Per turško državo. Je že bilo na tem, da ga preže-neJo iz Turčije. Patriarh pa samo mirno izjavlja: Sem državljan Turčije, sem v službi domovine, dežjem za njen blagor, želim ostati na svojem mestu. če me pa hoče vlada izgnati, je to njena stvar, ne moja.
Sydney»ki rojaki ob grobu Marije Tavčar-Tamberi iz Dutovlja
G. ALOJZIJ BAZNIK, slovenski Amerikanec,
je župnik pri sv. Vidu v Clevelandu. Med vojno je bil vojni kurat v Evropi in proti koncu vojne z ameriško armado na Goriškem. Tako se je dobro seznanil z razmerami, ki so takrat vladale na Primorskem. V preteklem septembru so ga trije slovenski škofje povabili k sebi v Rim in se z njimi skupaj udeležuje koncilskih zborovanj. Videti je, da se hočejo z njim tudi posvetovati o dušnem pastirstvu med Slovenci v izseljenstvu in še več takega.
NIČ NOVEGA POD SONCEM, je star izrek, ki vedno manj drži. Vzemimo na primer avstralsko stališče glede deržavne podpore privatnim šolam, ki so v glavnem vse katoliške. Še pred malo leti je ves nekatoliški tisk enoglasno kričal zoper vse take poskuse, politične stranke so dokazovale neustavnost takih poskusov, katoličani so bili “vdani v usodo”. Danes pa lahko beremo v čisto posvetnem tisku: Nobena stranka ne more več upati na zmago pri volitvah, če iz svojega programa izključuje državno pomoč privatnim šolam.
“KLIC TRIGLAVA” v LONDONU je zapisal: Smo tudi mi del slovenskega naroda. Kot take nas boli, kar boli Slovence doma. Zabavljamo, ker bi radi zboljšali; čutimo se prizadete (zaradi žalostnih razmer doma), ker smo Slovenci. Morda je naš odnos podoben Cankarjevemu odnosu do domovine, doline Šentflorjanske. Bičal je njene napake, ker jo je ljubil.
SREČO LOVCI 1. Burnik
Mi smo tu nedoločno v čakanju, polni dvomljivih sanj.
Naša onemogla domišljija se leno izgublja v začaranem krogu spoznanj.
Zaprti vase —
Vsi brezbrižni, bedni,
kakor luknjičasta sreča,
iščemo si novih,
vedi si ga Bog, kakšnih le, potov
in dognanj.
KAKO SEM SE NAUČIL
PISATELJEVATI
Svojo pot do pisateljskega uspeha in slave je opisal že marsikateri pisatelj. Vsak tak spis in opis je zanimiv in poučen. To velja tudi o spominih, ki jih je napisal angleški romanopisec Robert Louis Stevenson. Tudi njegove vrstice pričajo, da noben pisatelj ne pade kot tak in neba, ampak se mora na trnovi zemlji s trudom in naporom prikopati do uspehov. Ur.
VSO MOJO MLADOST, KO SEM BIL deček in pozneje mladenič, so me imeli za lenuha. S prstom so kazali name in me oštevali: Glejte ga, postopača! V resnici sem pa bil zmerom zaposlen in sem imel svoje delo. Učil sem se namreč pisateljevati. Zmerom sem imel s seboj v žepu dve knjigi. Eno sem bral, v drugo sem pisal.
Na sprehodih sem si belil glavo, kakšne besede bi uporabil za opis stvari, ki sem jih videl okoli sebe. Potem sem se usedel na rob poti in dalje bral, ali pa si zapisoval v zvezek, kaj se godi v prosti naravi. Včasih sem svoja opazovanja povil v okorne verze. Tako sem lovil besede in se z njimi ukvarjal. Pri tem nisem imel določenega namena, stvar sama na sebi me je veselila.
Prav na tihem nekje je tičala v meni skrita želja, da bi postal pisatelj, to že priznam. Vendar me je v tistih časih v prvi vrsti mikalo, da bi znal za opis vsake stvari najti pravo besedo. Trudil sem se za dovršenost v pisani besedi na podoben način, kakor se drugi trudijo za kaj drugega. Na primer, da bi znali izrezljati iz kosa lesa dovršeno podobo.
Najprej sem se lotil učenja za dosego dovršenih opisov, kar že omenil. Saj kdor ima odprte oči, zmerom najde okoli sebe kaj takega, da zasluži opisovanje. Vsak kraj ali cela pokrajina nudita toliko nalog, da jih nikoli ne moreš izčrpati. Trudil sem se pa še drugače. Odhajal sem na sprehode in moji domači so mi očitali, da se hodim potepat. Jaz sem se pa na sprehodih sam s seboj pogovarjal, kakor sem imel v spominu pogovore iz knjig, ali sem jih pa sam sestavljal in si jih zapisoval. Tako sem se z živo besedo vadil za pisano in pisateljsko.
Vse to je bilo kar dobro zaradi vaje. Danes bi rad spet pogledal v svoje zapiske iz tistih časov, pa jih nimam. Vedno sem jih namreč od časa spet uničil, ker sem ob do časa branju našel v njih preveč samozavesti ali pa potrtosti. Zazdelo se mi je, da s takimi vajami ne bom nikamor prišel, pa sem se lotil drugačnih. Ostajal sem bolj
doma in na skrivnem bral razne knjige. Kadar sem naletel na kaj posebno lepega, da me je živo prijelo, sem zaprl knjigo in skušal isto po svoje povedati v svojem zvezku. Ni se mi dosti posrečilo in tega sem si bil svest. Poskušal sem spet in spet, zadovljilo me ni. Vendar moram priznati, da sem si priboril s takimi vajami nekaj spretnosti glede ritma, skladnosti, zgradbe in razporeditve raznih delov zamišljenje zgodbe. Vendar sem moral sam sebi očitati, da močno posnemam druge znane pisatelje. Ko sem napisal kaj lastnega, se je delu poznalo, da sem udaril pot za tistim pisateljem, ki sem ga malo prej bral . . .
Ko mi je bilo točno trinajst let, sem skušal označiti in preceniti prebivalce glavnega mesta v slogu pisatelja Congreva in njegovega dela “Book of Snobs.” Podobno je bilo z mnogimi drugimi pisatelji. Lahko bi naštel dolgo vrsto svojih prezgodaj rojenih povesti in iger, ki sem jih napisal v tistih časih in se jih še spominjam. Nekaj mojih
MEMENTO MORI
Dr. France Prešeren
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka.
Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetva vsak dan bolj dozori.
Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo: “Memento mori.”
V	sonetu preseneča strog, skoraj pridigarsko priostren izraz, ki pač ni bil pesniku svojstven ifl kakršnega so rabili tedanji duhovniki. Vendar pa pesnik nikjer ne zaide v gol pouk, temveč mojstrsko stopnjuje pesnitev od začetnih ostro upodobljeni!' ugotovitev o neizbežnosti smrti v rahlo opozori'
lo,	naj človek ne naveže srca na “slepoto sveta”> v možnost, da se bo še pred zatonom dneva raZ' legal z mrtvega obličja trenutno veselega pevc# grobni molk, ki bo zadel vsakogar, kakor glas tr»' bente s klicem: Memento mori! (Spominjaj se smrti!) — Anton Slodnjak.
prvorojencev so pozneje drugi zboljšali in eno svojih tragedij pod naslovom “Semiramis” sem nekoč zagledal natisnjeno pod imenom drugega avtorja *n naslov ji je bil “Knez Oto.”
Naj bo tebi ali meni všeč ali ne, taka je pot ao uspešnega pisateljevanja. Učiti se je treba in sPet učiti. To je način, kolikor mi je znano, po katerem so se urili vsi književniki in pisatelji. Celo sam Shakespeare, ki je vendar kralj med pisatelji, Je izšel iz šole posnemanja. Le po temeljitem šolanju je mogoče upati, da se bodo rodili dobri pisatelji, Preden more začetnik vedeti, kaj je zanj najbolj primerno, mora poskusiti vse, kar mu je dostopno, šele po dolgih letih naporne vaje se mo-re mirno usesti k mizi in upati, da bo cel roj misli m besed priletel od nekod na njegov migljej. Te-<faj šele pride do tega, da ne samo poedine besede, ampak kar cele periode in vrste besednih fraz čaka-■l0 na pisateljev poziv in mu polnijo papir. Tedaj končno tudi sam ve, kaj hoče in kako hoče, pa tudi zmore — seveda vedno v tesnih mejah splošne človeške zmožnosti.
Dokler pa ne doseže tega vrhunca, mora učenec neprestano sam sebi ponavljati stari rek: Ne-
uspeh je edina pot, prava široka cesta do uspeha. Ko mislim na to svojo pot neuspehov, se moram \ toliko pohvaliti, da sem bistroumno svoje izdelke drugega za drugim uničeval. Res, sestavljal sem jih z veseljem, ko so bili dovršeni, sem videl, da niso bili kaj prida. Svojim prijateljem sem jih le kdaj pa kdaj pokazal. Ko sem pa nekaj takih prijateljev izbral, najbolj zaupnih pač, so bili do mene popolnoma odkriti. Eden mi je vrnil spis in samo rekel: Mašilo! Drug mi je pisal: Ne morem razumeti, zakaj kuješ tako slabe lirične pesmi. — Jaz sem pa rekel sam pri sebi:	Zato, ker boljših delati ne
znam . . .
Tretji primer: Poslal sem svoj rokopis neki reviji, da bi ga natisnili. Vrnili so mi ga brez pripombe. Kaj sem hotel? Niti presenečen nisem bil, niti užaljen. Sumil sem — kot vsi začetniki — da spisa niso niti pregledali, kaj šele pazljivo prebra-
li.	Kaj zdaj? Če spisa res niso prebrali, ne kaže poskus ponoviti. Če so pa prebrali in kar tako vrnili, pomeni, da pač še nisem zrel za dober spis, zato se moram še in še učiti in spoznavati življenje.
* »->- . ~
rr\
DRUŠTVO SYDNEY
>> > B	>	kj
AKCIJA ZA DOM
Akcija "Domača zabava” v Paddingtonu dne 23. oktobra je obogatila SKLAD ZA DOM ::a S44-10-5.
Dva meseca, ki še preostajata v tem letu, bo-
izredno razgibana kar se tiče raznih prireditev
‘Škrjaneki bodo ponovili koncert v soboto 20. novembra v Auburn Town Hall. — Četrtega decembra pa bo prišel Miklavž v St. Francis Hall, addington, teden pozneje, 11. dec. pa v poljsko ..Vorano v Cabramatti. Tako boste tudi rojaki, ld z>vite v zapadnih predelih Sydneya, imeli Miklavža svoji sredi, ki bo obdaroval vaše otroke, nam starejšim pa bo znova pričaral lepe otroške spomine. Ena 0beh Miklavževih prireditev bo v prid Ak-clJe. Obema pa bo Miklavževemu obdarovanju in otroskemu nastopu sledila zabava s plesom.
V	načrtu je tudi Silvestrovanje na dveh kra-^n. Eno bo v St. Francis dvorani, Paddington,
drugo, pa po vsej verjetnosti v poljski dvorani, tam kot Miklavževanje. Točni podatki bodo objavljeni v decemberski številki.
Sklad za Dom je sedaj £1668-3-7. Naš cilje je: do konca leta dvigniti številko na DVA TISOČKA! Odvisno je od radodarnosti rojakov!
Naslednji rojaki so znova ali prvič darovali v Sklad za Dom:
£ 18.0.0: Franc Valenčič £ 5. 0.0: Ludvik in Zorka Kovačič £ 3. 0.0: Hedviga Stankovič £ 2.10.0: Marija Plesničar
Po £1.0.0: Karel Burjan, Janez Meznarič, Zvonko Velišček.
Iskrena hvala vsem! Želimo jim veliko posne-malcev!
Za odbor Akcije
P. Valerian
“TRIGLAVOVE” BOŽIČNE PLOŠČE
Pevski zbor TRIGLAV v Melbournu je poleg treh drugih plošč izdal tudi eno božično. Sezite po njej!1
Dobi se pri p. Baziliju, v Slov. Domu, na prireditvah in pri Vladu Trampužu, 17 Birchwood Ave., Fawkner, Vic.
V	Sydneyu jo ima v zalogi p. Valerijan, Paddington.
NASE POMLADNO ROMANJE LEPO
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w.
Tel. za p. Valerijana: FA 7044
Službe božje
Nedelja 21. nov. (tretja V mesecu) Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30.
Nedelja 28 nov. (četrta, 1. ADVENTNA):
Sydney, St. Patrick, ob 10:30 Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15
Nedelja 5. dec. (prva v mesecu):
Blacktown (stara cerkev) ob 10:30 Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30
Nedelja 12. dec. (druga v mesecu):
Sydney (St. Patrick) ob 10:30
\VOLLONGONG (katedrala) ob 5. popoldne
NA ADVENTNO POT
Dr. I. Mikula
V	drugi polovici novembra nameravam opraviti dušnopastirski obisk v Andamooki, Coober Pe-dy, Pt. Augusti, Fayalli, S.A. Tam pa sem že na pol poti v Kalgoorlie in Perth V W.A.
Tako bom v prvi polovici decembra skušal izpolniti izsiljeno obljubo predbožičnega obiska za pripravo krščanskega praznovanja Jezusovega rojstva.
Torej na svidenje v S.A. po 17. novembru in v W.A. vsaj za nedeljo, 5. dec., za 8. dec., Marijin praznik, in za 12. december. Podroben spored bom v S.A. in W.A. sporočil pismeno.
Glejte, da bodo vsaj še tedaj vozili vlaki, avtomobili ter — štifletencug. Bog daj srečno pot!
DODATEK: Po dogovoru s p. Bazilijem bom tudi v Adelaidi opravil namesto njega novembrski dušnopastirski obisk. Služba božja kot po navadi v nedeljo 28. novembra. O vsem drugem se bomo poemnili na mestu.
P. Valerijan
Na misijonsko nedeljo 24. oktobra, ki je bila obenem tudi izseljenska nedelja — bil je namreč god svetega Rafaela nadangela — smo se zbral' v ukrajinski cerkvi v Lidcombe. Kar lepo število nas je bilo. Pa bi jih bilo še več, če ne bi nekaterih premotil dež. Ta dež je naše romanje prikrajšal za procesijo, ki bi jo spremljala molitev svetega rožnega venca. Smo pa zato v cerkvi zmoli'1 eno desetko.
— Sledila je molitvena ura (v skrajšani obliki) za zedinjenje z vzhodno Cerkvijo. Nato je S■ dr. Ivan Mikula pridigal o zgodovini vzhodnega razkola in o pomenu misijonskega dela svetih bratov Cirila in Metoda med Slovani. Po pridigi je P' Bernard pristopil k oltarju in opravil slovensk0 peto mašo in obhajal čedno število. Na koru je bil g. Ludvik Klakočer s pevci, ki so peli slovensko liturgično besedilo za peto mašo. To mašo je skoff' poniral g. Marjan Grgič v Londonu. Priredil jo je po motivih staroslovanske liturgije, v kolikor se je ohranila na nekaterih otokih našega Jadral
—	V prvi klopi na listni strani smo opazili lep0 število narodnih noš, večinoma deklice. Med njin" je bilo nekaj novih, ki smo jih prvič videli v javnosti.
Po sveti maši smo šli — hočeš nočeš — v dvorano vedrit, ker je deževalo. Pa sem prepričan, nikomur ni bilo žal, da je šel. Saj smo imeli užitek slišati Jaksetičevega Danny-ja, ki nam na harm»' niko zaigral nekaj slovenskih. Obeta se nam dob«;' harmonikaš za naše prireditve! Potem so nan1 “škrjančki” nudili predokus svojega koncerta. 0^ čašici toplega čaja in drugih dobrot (ki so jih ne' kateri prinesli s seboj), je čas hitro minil; obene"1 se je med tem vreme popravilo, da smo se lahk( veselo razšli.
— Vsem skupaj lepa hvala za udeležbo in k*! kršnokoli pomoč, ki ste jo nudili: pevcem, narod' nim nošam, ministrantom in gospem, ki so pripri vile čaj.
MOLIMO ZA DOMOVINO!
"Marija Pomagaj, Kraljica Slovencev, izpr£>s pri svojem Sinu slovenskemu narodu, da te bo n'1’' gel nemoteno častiti in slaviti!
Prva nedelja v decembru, 5. dan v mesecu, ^ pet vabi k molitvi za domovino v kapelici sv. Fra^ čiška v PaddingtoKu ob 4. popoldne.
SVETI ELIJA NA PLANINI pod MIRNO GORO
Pričujočo zanimivost je napisal v Ameriško Domovino dr. Edi Gobec, ki je pred meseci obiskal domovino iz Amerike. Prav vredna je, da se seznanimo z njo tudi mi v Avstraliji. _ ITr.
V	LJLBLJAN1 SEM SE KAZGOVARJAL z Mnogimi študenti, med njimi tudi s Tončkom Grahkom, starim menda kakih 16 ali 17 let, ki mi je prav krepko stisnil roko. Takoj sem opazil, da niu je koža na dlani trda kot podplat, kar navadno n> značilno za mestne fantiče “Od kod pa ti žulji?” Povprašam Tončka.
“Cerkev popravljamo,” mi odgovori. “Spremenjena je bila v hlev in že se je začela podirati, pa sem zbral nekaj študentov in smo jo šli popravljat. Delo že odrinemo, edino denarja za materijal kar ne moremo dosti zbrati.” Tončku so oči kar syale v mladem zagonu.
“Ali bi hotel prav na kratko kaj napisati o tej Vaši cerkvi in o Vašem delu, Tonček?”
Z veseljem je pritrdil, vzel pero in papir in po nekaj minutah sem imel v rokah tale kratki opis. Čitajte zdaj skupaj z mano, kaj je napisal mladi 'jubljanski študent Tonček!
Cerkev sv. Elije je bila zgrajena okrog 1. 1620. Sedanjo obliko pa je dobila leta 1840. Notranjost je pozni barok. Župljani pred vojno so bili Predvsem Kočevski Nemci. Po vojni so dosti njiho-v'h domov zasedli priseljenci iz Bosne, iz Slovenskega Prekmurja in delno celo cigani. Ta zemlja je Sedaj nacionalizirana ter je v večini last državnih
Posestev.
Župnija Planina je imela šest podružnih cerk-Va> katere so že med vojno razkrili in opustošili.
končani vojni so cerkev sv. Elije najprej spremenili v skladišče za krmo, pozneje pa preuredili v hlev. Vso opremo — oltarje, svetnike, slike, pri-2nico in klopi — so sežgali. Ker vsa ta leta po voj-
111	ni nihče popravljal strehe, je bila v zelo kritičnem stanju in so morali živino preseliti drugam, ^■malu za tem se je obok podrl. Kot slovo so izdrli z zidov še okna in vrata.
Ko sem pred nedavnim zvedel za to ti-agedijo, ®e>n ukrenil vse, kar je bilo mogoče. Na nadško-'Jskem uradu sem uredil vse formalnosti, kakor tudi na občinskem odboru v Črnomlju. Na državni P*'aznik 9. maja sva skupaj s semiškim kaplanom organizirala delovno akcijo iz župnije Semič in Črnomelj. Takrat smo počistili notranjost. 15. ma-Ja sem s pomočjo ljubljanskih študentov začel pre-
del;
27. junija pa je pomagalo pri obnovi še osem ljubljanskih bogoslovcev ter pet bodočih bogoslovcev. Tako smo vzidali okna, prebarvali zvonik, napravili ozemlitev ter delno prezbiterij grobo ometali.
V	tem in prihodnem tednu nameravamo ometati notranjost, napraviti raven lesen strop, zabetonirati tla . . . Potem bi radi opremili notranjost, vsaj najpotrebnejše. Toda stroškov za to ne bomo več zmogli. Vse je odvisno še od božje pomoči in dobrih ljudi.
Za kakršne koli prispevke se že vnaprej priporočamo in zahvaljujemo. Pošiljate jih lahko na naslov:
Piber Vinko, kaplan župnišče SEMIČ Slovenia, YugosIavia.
“Hvala, Tonček,” sem mu rekel. “Tvoje pismo bom skušal objaviti v naših izseljenskih listih. Ne smete pričakovati kakih visokih zneskov, ker se v Ameriki vrsti kar prošnja za prošnjo! Toda ožji rojaki in tudi nekateri drugi dobri ljudje bodo gotovo vsaj s kako malenkostjo priskočili na pomoč.”
“Izročite jim našo zahvalo in pozdrave!” je odvrnil Tonček in mi v pozdrav pomolil svojo trdo, žuljavo roko.
Včeraj je pri meni na domu prečital to Tončkovo pismo prof. dr. Jože Felicijan, štajerski rojak, doma iz celjske okolice. Brez besede je segel v žep in pustil lep dar za idealno delo mladega Tončka in njegovih prostovoljcev. Bo Tonček s svojimi mladimi idealisti iz Semiča, Črnomlja in Ljubljane vesel ali žalosten, opogumljen ali razočaran? če bo med nami še več Jožetov in še več idealistov, bo Tonček gotovo vesel.
Drugič pa še kaj več o drugih srečanjih v naši lepi Sloveniji!
Edi Gobec
avati ostrešje ter smo cerkev pokrili. Od 20. do
MAUSER
“POD BIČEM”
Imamo v zalogi I. in II. del te zname- 'J nite povesti, Cena nevez. 30 šil. s poštnino.
Tretji in zadnji del je v tisku in ga bo- • ■ do kmalu začeli razpošiljati. Vendar k nam + ga ne bo tako kmalu.
“BARAGOV DAN” IN OBČNI ZBOR
BRAGOVE ZVEZE V AMERIKI
V pisarni Baragove Zveze v Marquettu dela zadnje čase tudi slovenski duhovnik g. Jože Godina, ki se je priselil v Marquette iz Clevelanda. Po njegovem dopisu v Amerikanskeni Slovencu posnemamo naslednje poročilo. Ur.
V	TOREK 31. AVGUSTA JE MARQUETTSKA ŠKOFIJA praznovala vsakoletni Baragov dan — “Baraga Day”. Običaj je, da se dan obhaja vsako leto v drugi župniji obširne škofije. Letos se je vršil v kraju Kingsford. Baraga osebno najbrž ni bil nikoli tam, ker v tistih časih ondi ni bilo naselbine. Ima pa kraj to zvezo z Baragom, da je v ondotni cerkvi še v rabi neki star Baragov oltar. Imajo ga za znamenito relikvijo iz Baragovih časov.
Slovesnost se je vršila popoldne z veliko mašo in pridigo domačega župnika. Poleg obilne množice vernikov je bilo prisotnih 45 duhovnikov. Pridigar je poudaril dvoje misli: Baraga je svojemu življenju postavil en sam cilj: oznanjati Kristusa. Druga misel: Slovenski narod je bil tisti, ki je dal krajem okoli Marquetta največjega misijonarja. Zdaj je slovenski narod v stiskah zaradi pomanjkanja svobode, tudi verske, sočutno se ga danes spominjamo in molimo zanj, da bi junaško branil svojo vero.
Po maši je bil letni občni zbor Baragove Zveze. Dosedanji predsednik (Slovenec Msgr. Scherin-ger) in trije drugi odborniki so podali svoja poro-
čila in zbornico je nagovoril tudi škof Noa. Poročila s povedala, kako se širi po vsej Ameriki in izven nje poznanje škofa Baraga in kako se pri" pravlja postopek za njegovo beatifikacijo. Tajnik Fr. Brown je poudarjal zanimanje za Baraga me11 Slovenci. Sam je bil na primer med Slovenci v Clevelandu in lahko priča, da je navdušenje ** Baraga tam na vrhuncu. Kot neko posebnost jc potem poročal o delavnosti za Baragovo beatifr kacijo p. Bernarda Ambrožiča in slovenskih naseljencev v Avstraliji.
Škofijski postulator Megr. Szoka je med drugim poročal, da je bil nedavno na obisku v domc" vini Baragov zgodovinar inženir Jože Gregorič 1* Chicaga, se tam sestal z nadškofom Pogačnikom1 in z njim razpravljal o delu za Baragovo beatifikacijo. Nabral je v domovini tudi lepo zbirko nadaljnjih dokumentov o Baragu, ki bodo dobro sl"' žili pri postopku v Rimu. Končno je zborovanj'1 predstavil g. Jožefa Godina in ga imenoval za uradnega poročevalca slovenski javnosti o vseh Bar»' govih zadevah.
Pri volitvah si je Zveza izbrala novega pred' sednika, ker je prejšnji zaposlen predaleč od središča. Novi je škofijski konzultor Msgr. Pelissief' očitno francoskega pokolenja. Nekoliko se je br»' nil, pa ga je škof Noa “nahrulil”:
“Petnajst let mi že pripoveduješ, kako v vSS’ ki težavi bežiš po pomoč k Baragu in da si vedn* uslišan. Sprejmi predsedniško mesto in še napreJ se zatekaj k Baragu!”
Vse to nam je lep dokaz, kako druge narodnosti častijo našega velikega in svetega rojaka ali naj Slovenci zaostanemo in prepustimo delo ** povišanje Baraga na oltar — zgolj tujcem?
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
in druge namene
£ 1-0-0: Danica McLachlan, Franc Pavlovič, Franc Znidarši , Peter Bizjan, Anton Požar, Miro Penca, Jože Šuster, Jakob Kuhar;
£ 0-10-0: Stana Lovkovič, Franc Kovač, Anton Požar.
ZA KOROTAN ni prišlo ta mesec nič. Dosedanja vsota šestega stotaka znaša £65-10-0. Šesti stotak je namenjen za eno dijaško sobo, ki bo posvečena avstralskim Slovencem. Prosim še nada-lnjih darov. Odpošljem, ko bo stotak cel.
ZA P. PODERŽAJA: £ 5-0-0: Anton Požar; £ 3-0-0: Branko Cvetkovič, Marija Martin; £ 2-0-0:
Alojz Filipič. — Nabrana in še ne odposlana vso*11 je 76. Rad bi za božič poslal misjonarju — st® tak . . .
ZA SLOMŠKOVO ZADEVO. — £4-0-0: J<>ž' Ficko. — Nabrana vsota je £ 22. Rad bi dobil š« t! funte, preden oddam novem namestnemu postu!* torju, ki je p. Valerijan Jenko, iz Rima imenoVS in pooblaščen. On bo poslal v Rim. PRIPOROČA^
P. Bernard.
Za vse zgoraj nevedene darove iskren POVRNI!
JANEZ EV. KREK
(s str. 333)
Eno glavnih njegovih zanimanj je bilo socialno vPrašanje, ki se je pojavilo v Evropi z dotlej nenavadno silo vzporedno z industrializacijo. Reševa-
li	so ga mnogi, vsak na svoj način: Marx z razrednim bojem in revolucijo, Cerkev pa s krščansko pravičnostjo in ljubeznijo ter s socialnimi reformami. V čas Krekovega šolanja padejo prve socialne okrožnice papeža Leona XIII. Že prej na socialne ideje v smislu krščanstva širili Kettler, V°gelsang in' drugi. Okrožnica “Rerum novarum”, je najbolj odmevala po svetu, pa je izšla 15. maja 1891.
Kreku je bilo socialno čutenje prirojeno. Ke* Pa Je bil tudi bistrega, tvornega duha ter je imtl frdno voljo pomagati, zato se je takoj lotil dela. Dano mu je bilo, da je vedno vedel, kje je treba kako stvar prijeti, da se premakne z mrtve točke.
je sedmi ali osmi čut, politični čut. Vedel je tudi, da se brez organizacije nič ne doseže. Začel je otganizirati delavce in kmete. Ustanavljal je za-^ruge, posojilnice in hranilnice ter počasi pripeljal ■tudi do zavesti, kaj pomeni gospodarska neodvisnost. To delo je opravljal na shodih — v 25 letih Je imel okoli tri tisoč govorov, večinoma na shodih "7 ln s tiskom. Pokrenil je štirinajstdnevnik “Glasnik” (1894-1899) z geslom “Krščanski delavci, 2di'užite se!” in pozneje tednik “Naša moč”, glasilo za slovensko delavstvo — 1905-1922). Veliko je Pisal v “Domoljub” in v “Slovenca”.
Reševanje socialnega vprašanja je v modernem času neločljivo povezano s političnim delom. iek je bil političen ljudski človek in se torej pomike ni branil; a tudi če bi mu ne bilo nič do udejstvovanja te vrste, bi se mu ne bil mogel iz-“gniti. Ko mu je bilo 32 let, je bil izvoljen' za davnega poslanca, in sicer v tako zvani peti, to Je delavski kuriji. Avstrijski državni zbor se je te-°aJ počasi presnavljal iz na pol fevdalnega stanov-eSa zastopstva z zelo neenako in ozko volilno kavico v moderni parlament s splošno in enako !°Wno pravico. Peto kurijo so vpeljali 1897, splo-sn° in enako volilno pravico pa deset let pozneje.
V	državnem zboru je Krek kmalu postal ena naJvidnejših osebnosti. Govoril je o najvažnejših ^Prašanjih tedanje države, o proračunih, o svobodi fnanosti proti prof. Masaryku, o bosenski agrarni nki, o zakonu o vodnih prometnih zvezah, o uki-nitvi ustave na Hrvatskem, o kartelih in trustih, Proti madžarskemu imperializmu in za rešitev ju-
žnoslovanskega vprašanja (o tem dne 18. VII. 1907). Bil je član raznih odsekov zbornice. Prav tako delaven je bil v kranjskem deželnem zboru; vedno je ustvarjalno posegal v njegovo delo. Krekova je ideja o majniški deklaraciji, ki so jo slovenski in hrvatski poslanci postavili v državnem zboru dne 30. maja 1917, ko je bil državni zbor med vojno prvič sklican. Deklaracija je izzvala valove nepopisnega navdušenja med vsemi Slovenci ter tvori prav za prav prvi korak k razbitju stare monarhije.
Nikdar ni izpustil izpred oči sedanjosti in podrobnega dela, a pogled je vedno imel uprt v prihodnost. Zato je posvečal veliko skrb in ljubezen učeči se mladini, srednješolcem in zlasti akademikom. Že v prvih letih svojega javnega delovanja je zbiral okoli sebe srednješolce in jih učil filozofije in slovanskih jezikov. Med temi dijaki sta bila tudi Oton Župančič in malo pozneje Ivan Cankar. Tudi goriški duhovnik Jože Abram — Trentar, ki je umrl kot župnik v Pevmi 22. junija 1938, je spadal v ta krog. Abram je prevedel iz ukrajinšči-ne ševčenkovega “Kobzarja” (1907) in “Hajda-make” (1908). Krek je za dijake vsako leto prirejal počitniške socialne tečaje; teh so se kmalu začeli udeleževati tudi hrvatski akademiki.
Rad je zahajal med goriške in tržaške Slovence. Povsod je imel mnogo prijateljev in sodelavcev. Predvojna goriška “mlada struja” je bila vsa krekovska. Starejši duhovniki, ki so se udeleževali javnega dela že pred prvo svetovno vojno, se ga vsi še dobro spominjajo. In goriškemu Slovencu Lojzetu Resu, poznejšemu profesorju na visoki šoli v Benetkah, je Krek v avgustu 1917, torej tik pred smrtjo povedal svojo duhovno oporoko: “Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno . .
(3)
Koder koli je hodil, povsod je sejal v odprte brazde zdravo seme svojih idej in načrtov. In znal je povedati vsakemu človeku pravo misel, to je misel, ki jo je ta razumel in' ohranil in če je mogoče pomagal uresničiti. Zares
“bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav;
Ha, kakor knjige mi ,ljudi je brati znal.”
(Oton Župančič: Maša beseda)
Bil je “eden izmed onih, s katerimi bi se dal dvigniti svet s tečajev ...” (4)
UTRIPI, 1965
3) Dom in svet, 1919 str. 306.
4) Dr. Dragotin Lončar: Ob smrti dr. Jan. Ev. Kreka.Ljublj. zvon, 1917 str. 611.
NEW SOUTH WALES
Fairfield. — Moram napisati, kako je moj mož Rihard tragično izgubil brata Viktorja, stanujočega na Hrušici pri Jesenicah. Bil je strojevodja na Jesenicah in je šel 27. julija zjutraj ob 4.10 na delo. Zadel ga je avto, ki je z vso naglico pridrvel za njim. Zadet je bil v noge, potem ga je vrglo na sam avto in je dobil smrtne poškodbe na glavi. V tistem avtu so bili črnci in so hoteli vse prikriti. Ubitega Viktorja so zavlekli v breg pod neke skale. Tedaj je šel na delo Viktorjev kurjač in' je naletel na njegovo kapo in torbo. Hotel Je pobrati, pa so ga črnci odpodili. On je javil policiji, ko je videl, da Viktorja ni na delo. Policija je vse našla na mestu nesreče. Črnci so se izgovarjali, da se je bil Viktor peljal z njimi v avtu in so se prevrnili. To seveda ni bilo res, saj so ljudje, ki imajo^hiše v bližini, vse videli. Policija je našla v avtu več steklenic žganja, praznih in polnih. Rajni Viktor zapušča ženo in 3 sinove. Isti mesec je umrl tudi Rihardov bratranec Maks, ki je bil učitelj blizu Kranja. Imel je raka. Tako je moj mož izgubil kar dva iz ožjega sorodstva. Prosim, opravite sv. mašo. — Pri romanju v Lidcomb je bilo prav lepo, čeprav je vmes deževalo. Upam, da bomo spet kmalu kam poromali. Lep pozdrav vsem rojakom. — Karla Twrdy.
PRIP. URED. — Iskreno sožalje g. Rihardu v imenu nas vseh.
VICTORIA
\Voodend. — Moram pohvaliti Jaka iz Quuens-landa, ker se je tako imenitno postavil za svojo novo domovino. Taki bi nazadnje morali biti mi vsi: stebri bodočega avstralskega naroda, ne pa le količki v kakem polomljenem plotu. Opažam, da ravno ljudje iz najlepših krajev — iz Gorenjske, Štajerske in Koroške — se najprej asimilirajo in pozabijo na lepo slovensko zemljo, kakor tudi na
slovenska dekleta, ki s hrepenenjem čakajo na svoje ženine, pa se mogoče morajo, pa ne po lastni krivdi, omejiti le na hrepenenje večnih višav. Ljudje s Krasa in raznih drugih hribov pa če le mogoče prihranijo toliko, da gredo spet enkrat pogledat preljube domače skale. — Resnici na ljubo se mora reči, da tukajšnja zemlja ni vredna nič. Jaz se dajem s to nehvaležno zemljo že devet let, pa nisem prišel še nikamor, kajti tu komaj kaj zraste. Pozimi tako ni nič, je kar dosti mraz, saj nam vsako leto popokajo cevi pri vodovodu. Spomladi pa šele v oktobru začne toliko trava rasti, da se krave same preživijo. Konec decembra se spet ustavi vsaka rast vsaj za tri mesece. Seveda je drugače, kjer deluje irigacija, ali za to je treba najprej vode, potem pa kapitala. — Kar človeka še najbolj spravi iz ravnotežja, je to mrzlo avstralsko poletje, ko ti o Božiču krompir in fižol zmrzneta. Potem pa ta grozni ledeni veter! Če ti koso iz rok potegne, ko jo brusiš, se še ne zmeniš toliko, saj se je že doma včasih kaj takega pripetilo. Ampak ko ti sekiro zasuče, da udariš z ušesom po deblu namesto z ostrino, tu se pa že vse neha. Ali pa ko kako tele pobriše veter in ga valja do kake jame ali grma, to tudi ni karsibodi. Najbolje se obnese v takem vetru težak bik, tega ne prevrne tako zlahka in prebrisana žival že gleda, da dobi zavetje. No, tudi tele se počasi znajde. — Ko je pa enkrat ta divjost pri kraju, je pa “bush fire” tu!1 To je šele prijazno, ko ti vse gori okoli hiše, kot se nam je že parkrat zgodilo. Pa če hišo še rešiš, ti pogori vsa trava. Če si tako srečen, da si živino pravočasno stran spodil, ji nimaš vse leto nič dati jesti. — No da, kakorsižebodi in kakor je kdo navdušen za Avstralijo. Gospoda dr. Mikula gotovo ne prekosi nihče. Poglejmo svetopisemske oglednike, ki so šli v deželo Kanaan. Prinesli so po pet kil težke grozde, pa verjetno so precej krajev obleteli, preden so tako težke dobili, in to je bilo na vsak način sveže grozdje. V Avstraliji ti pa en sam grozd da približno toliko rozin! Tako smo brali V Popotni torbi. Ubogi štajerski in dolenjski grozdek, kam so te porinili! Dobro, da se v Avstraliji tehta še na funte, človeka je upravičeno strah, kaj bo. če se bo začelo tehtati na kile. — Janez Pristov.
UREDNIŠTVU MISLI JE PRIJAZEN NAROČNIK poslal spodnji razglas. Zdi se nam, da ne bo veliko zanimanja zanj, zato ga objavljamo kar v angleščini, če kdo od naših bralcev misli, da bi mu utegnil priti prav, ga bo že razvozljal, saj zdaj nam angleščina ni več španska vas.
Kdor bi mislil, da spada med tiste, ki bi lahko kaj izterjali od nemške vlade za škodo, ki so jim Jo napravili nacisti, naj se obrne za bolj natančna Pojasnila in napotke za postopek na naslov:
Mr. Savo Tory Commonwealth Bank (MIS) Corner George & Market Sts.
S y d n e y
Compensation payment to Nazi victims.
In July 1965 the West German Government Passed an amendment to the existing law concem-lng compensation' payment to persons who suffered damages to body and health when being Persecuted by the Nazis for reasons of their na-tionality during world war II.
In accordance with this amendment eligible for compensation payment are ali persons of Non-German nationality who were persecuted, impriso-ned or deported by the Nazis and as a result have suffered damages to their bodies and health to a minimum extent of 25% disablement, providing these persons were Refugees in accordance with the Geneva Convention and registered with the UNRRA, IRO or UNO at the 1. 10. 1953.
Compensation payment will be granted to suc-eessful applicants in the following way:
1. Capital compensation from 1.1.1949 to 31.10. 1953. This amount could be between £500 and £1000.
Sydney. — V četrtek 4. novembra je v St. Vincent bolnici prestala težko operacijo ga. Tončka Maček, soproga poznanega Jožeta iz bli-Z1ne mesta Newcastle. Tja se je družina preselila Pred časom iz Canberre. Bolnica je v oktobru imela nenadno možgansko krvavitev in ta jo je napol Paralizirala. Šele po daljšem času so se zdravniki °dločili za tvegano operacijo. Prinesla je veliko uPanje na ozdravljenje, ki pa utegne zelo počasi napredovati. Bog daj, da bi se napovedi zdravnikov ugodno izpolnile! To iz srca želimo bolnici, soprogu Jožetu in sinčku Gregorju. — Urednik.
2. Lifelong pension.
At present the monthly minimum pension amounts to DM 147,- (about £17) for disablement to the extent of 25% to 39%.
3. Retrospective payment of the life long peif-sion as from 1.11.1953. This will be a considerable amount of money.
4. Refund of ali medical expenses.
This compensation payment has nothing to do with the aplications lodged some time ago with the United Nations High Commissioner for Refugees at Geneva, Switzerland. They were for compensation payable for the time of imprisonment in disregard of human rights.
Persons, who were older when taken into forced labor will receive compensation payment if they have suffered damages to the minimum extent of 50% disablement. In this case life long pension applies as from 1.10.1960 and ali medical expenses will be refunded.
This compensation payment also applies to ali persons, who were taken from their home-lands into forced labor when under the age of 17 years.
ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? KONEC LETA JE PRED VRATI!
OKTOBRSKA KRIŽANKA REŠENA
Vodoravno: 1 jesen — 6 čvrst — 11 arena —
12	ujeti — 13 Krka — 15 vik — 17 osel — 20 Lea
— 21 opal — 23 zr — 25 ako — 26 ak — 27 urada _ 28 maj — 30 OP _ 31 TT - 32 Mira — 33 panj — 34 na — 35 Eol — 37 SA — 38 meja — 39 kot — 40 žreb — 42 AUS — 43 jama — 44 čokat — 47 easel — 50 arija — 51 križi.
Navpično: Jaka — 2 era — 3 se — 4 en — 5 navada — 6 čuk — 7VJ — 8 re — 9 sto — 10 Tisa — 13 klatež — 14 rektor — 16 ila — 18 ekonom — 19 lopata — 21 oris — 22 para — 23 zmaj
— 24 rana — 27 um — 29 J.J. (Josip Jurčič) — 33 pesek — 36 leča — 38 mu — 39 kali — 41 bor
— 42 ata — 43 jež — 45 ki — 46 aj — 48 ar — 49 si.
Rešitev poslali: Peter Bizjan, Jože Grilj, Franc Koren, Franca štibilj, Karla Twrdy.
; ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■
::darilne pošiljke ::
» ►
■i ►
•• živil in tehničnih predmetov (bicikle, moto-.. cikle, mopede, radijske in televizijske aparats, frižiderje itd.)
| ZA SVOJCE V DOMOVINI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY, SA.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA —
SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA
>;
>:
$
%
>;
>;
>;
SLOVENSKEGA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD.
TONE IN REINHILD OBE RMAN
20 Lagoon St., Barrack Point, NSW. Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah.
Razumemo vse jezike okoliških ljudi. Obiščite nas in opozorite na nas vse svoje prijatelje!
>;
>;
ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO?
>:
>:
>:
>:
>]
>
$
>;
>:
$
KONEC LETA JE PRED VRATI!
108 Gertrude Street Fitzroy N. 6, Melbourne, Vic.
(Blizu je Exhibition Building)
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst.
Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni
Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 7. pop.
Ob sobotah in nedeljah od 9. zjutraj do 7. zvečer — TEL: JA 5978
BOŽIČNI PAKETI!
CENIK STANDARD DARILNIH
PAKETOV
NAJSTAREJ5E IN NAJSOLIDNEJŠE SLOVENSKE TVRDKE
Dr. J. KOCE
Gr.P.O. BOX 670, PERTH, W.A.
1. BOŽIČ JE PRED VRATI. VAŠI DRAGI V DOMOVINI BODO POSEBNO LETOS SILNO VESELI VAŠIH POŠILJK. NIKAR JIH NE RAZOČARAJTE!
2. POHITITE Z NAROČILI! GARANTIRAMO, DA VSAK PAKET VSEBUJE SAMO PRVOVRSTNO BLAGO. NAPRAVITE SVOJIM DRAGIM S TEMI POŠILJKAMI TOPLEJŠI BOŽIČ!
3. V CENAH PAKETOV JE VKLJUČENA TUDI CARINA, KI JE V TRSTU VNAPREJ PLAČANA. TAKO BODO VAŠI DOMA DIBILI PAKET V ROKE POPOLNOMA BREZPLAČNO.
Paket *t. 1:
J kg. kave Minas
4	kg. čokolade
1	kg. kakao
2i kg. .......................... £3.0.0
Paket it. 2:
2 kg. kave Minas
1	kg. sladkorja v kockah
3 kg.............................. £3.0.0
Paket it. 3:
J kg. kave Minas “ kg. sladkorja v kockah | kg. čokolade * kg. kakao
Paket it. 7:
1 kg. kave Minas
5 kg. sladkorja kristal 5 kg. makaronov-spagetov, finih
2 kg. riža Zlato Zrno 2 kg. popra v zrnju
i kg. čaja Ceylon
Paket it. 4:
1 kg. sladkorja v kockah
1 kg. mila za pranje 100 gr. toalet, mila (2 kosa)
2 kg. olivnega olja 1 kg. svinjske masti 1 kg. špagetov/makaronov
6.20 kg....................... £4.10.0
Paket it. 5:
1 kg. kave Minas 1 kg. sladkorja, kocke 1 kg. riža Carolina i kg. bonbonov, finih 100 gr. čaja Ceylon 100 gr. popra v zrnju	2	kg.	kave Minaa
3.70 kg........................ £3.0.0	3 kg. sladkorja krstal
5	kg. svinjske masti 7 kg. riža Carolina Ardizzone norveške) 1 kg. rozin (grških sultan)
131 kg.................................. £8.0.0	••
Paket it. 8:
Paket it. 6:
2 kg. polenovke (orig. 1 kg. olivnega olja
3	kg.............................. £3.5.0	3	kg.	   £4.0.0	18	kg........................... £10.10.0	-;
♦♦
Paket It. 9:
1 kg. kave Santos
5 kg. sladkorja kristal
5 kg. makaronov/špagetov, fi'\ih
5 kg. sladkorja kristal
5 kg. riža Zlato Zrno
5 kg. bele moke 00, najfinejše
1 kg. olivnega olja
1 kg. medu
2 kg. svinjske masti
} kg. rozin (grških sultan)
100 gr. čaja Ceylon 100 gr. cimeta 2 stroka vanilije
26 kg.	£13.10.0
Paket it. 10:
1 kg. kave Minas 5 kg. sladkorja kristal 10 kg. bele moke 00, najfinejše 1 kg. rozin (grških sultan)
10 kg. riža Carolina Ardizzone 5 kg. makaronov/špagetov, finih 1 kg. olivnega olja 1 kg. mila za pranje i kg. toalet mila Palmolive i kg. čaja Ceylon
35 kg.
£14.15.0
Paket it. 11:
2 kg. kave Santos 10 kg. sladkorja kristal 5 kg. bele moke 00, naj finejše 1 kg. rozin (grških sultan)
5 kg. špagetov/makaronov, finih 5 kg. riža Zlato Zrno i kg. mlečne čokolade
1 kg. sira Parmezan starega
2 kg. olivnega olja 100 gr. popra v zrnju 100 gr. cimeta
100 gr. čaja Ceylon
200 gr. toalet mila Palmolive
32 kg.
£17.10.0
Paket it. 12:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 7 kg.sladkorja kristal 5 kg. riža Zlato Zrno 2 kg. špagetov/makaronov, finih 2 kg. kave Santos 2 kg. holandskega sira (cel. hi.) 1 kg. olivnega olja
1 kg. rozin (grških sultan)
2 kg. mila za pranje
i kg. toalet mila Palmolive i kg. čaja Ceylon i kg. popra v zrnju
Paket it. 13:
200 Ibs. (dve dvoj. vreči) bele moke 00 ...................... £11.18.0
Paket it. 14:
17 kg. svinjske masti (kanta)
.......................... £7.0.0
Paket it. 15:
100 lbs. (dvojna vreča) bele moke 00 ....................... £5.13.0
Paket it. 16:
4 kg. svežih pomaranč (ali
limon) .................... £3.3.0
Paket it. 17:
9 kg. svežih pomaranč (ali
limon) .................... £5.15.0
Paket it. 18:
3 kg. kave Santos 3 kg. riža Zlato Zrno 3 kg. špagetov Fedelini 3 kg. bele moke 00, najfinejše 3 kg. sladkorja kristal 3 kg. svinjske masti
18	kg.	  £11.10.0
Paket it. 19:
100 lbs. (dvojna vreča) bele moke 00 8 kg. kave Santos
5 kg. riža Carolina Ardizzone
10 kg. sladkorja v kockah
63 kg......................... £18.10.0
Paket it. 20:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 10 kg. sladkorja kristal 10 kg. riža Zlato Zrno
1 kg. rozin (grških sultan)
2 kg. olivnega olja
i kg. finih bonbonov 600 gr. finih keksov
34.10 kg...................... £13.10.0
Paket it. 21:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 10 kg. svinjske masti 10 kg. riža Zlato Zrno 10 kg. sladkorja kristal
5 kg. riža Splendor 1 kg. mlečne čokolade i kg. popra v zrnju i kg. indij, čaja
18 kg. ........................ £14.16.0	J
Paket it. 24:
3 kg. kave Santos 3 kg. sladkorja kristal 3 kg. riža Splendor 1 kg. bele moke 1 kg. makaronov 1 kg. šunke (konzerva) i kg. margarine 5 konz. sardin v olju
13 kg. ........................ £11.10.0	J
Paket it. 25:
1 kg. kave Minas 5 kg. sladkorja, kocke
6 kg....................... £3.15.0
Paket it. 26:
5 kg. kave Santos 5 kg. sladkorja, kocke 5 kg. riža Zlato Zrno 5 kg. špagetov/makaronov i kg. čaja Ceylon 1 kg. popra v zrnju 1 kg. čokolade
20.75 kg..............
Paket it. 27:
2 kg. kave Santos
3 kg. sladkorja
£14.15.0 j
5 kg. .......................... £3.12-0
Paket it. 28:
2 kg. kave Santos
3 kg. sladkorja
1 kg. riža Carolina Ardizzone
6 kg.
£4.0.0
Paket it. 29:
1 kg. kave Santos 3 kg. sladkorja
3 kg. riza Carolina Ardizzone
2 kg. makaronov/špagetov 100 gr. popra v zrnju
9.10 kg................................... £4.0.0
33 kg. ................. £16.15.0
Zastopnik za Vic.:
40 kg. ....................... £15.10.0
Paket it. 22:
4 kg. olivnega olja ........... £3.15.0
Paket it. 23:
5 kg. kave Santos
3 kg. sladkorja kristal 3 kg. sladkorja v kockah
Ostale pošiljke: U kolikor želite poslati domov zdravila, tkanine (štofe), tehnične nredmete kot razne motorje, kolss.i (bicikle) radio aparate, poljedelske stro; je itd., pišite name in poslali Vam bomo potrebna navodila.
Mr. J. KAPUSIN
103 FIFTH AVE., NORTH ALTONA, VIC. Tel. 391-4737
Zastopnik za N.S.W.
Mr. R. OL1P
65 MONCUR STREET, WOOLLAHRA,
Tel. FB 4806 M
SYDNEY, N. S W.