Amerikanski Slovenec
5,534.0
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
m Številka 75.-
JOLIET, ILLINOIS, 18. AVGUSTA 1914
LETNIK XXIII
Japonija se vojni
pridružila zoper Nemčijo.
191< Poslala ultimatum, zahtevajoč umeknitev nemških vojnih ladij iz orienta in izpraznitev Kiau-Chaua. Na predvečeru velikih bitk na evropskih bojiščih.
5*000-' ;>
3,000; •
Avstrijcem se dozdaj še ni posrečilo, navaliti na Srbijo.
Washington, D. C., 13. avg. — Ja- so umeknili iz Muelhausena, nego so Ponija namerava napovedati Nemčiji ( se ubranili proti celemu nemškemu ar-| v°jno in poizkusiti, da zavzame Kiao-Chou. Tozadevno uradno naznanilo dospelo v državni department, ki s«
boji prekrška kitajske nevtralnosti. Bruselj, 13. avg. — "Prvo znameni-
;,ooo ;,ooo
5 uw !° kitko sedanje vojne", ki bo znana jOOQ 0t bitka P" Haelenu", so dobili vče-rai Belgijci proti 5,000 Nemcem v Bel-^'J'- Uradno se naznanja, da je bilo tr' petine Nemcev usmrčenih ali ranje-nih- "Le Soir" pravi, da je bilo 1,000
>,000 ;,oooi ),ogfl ),00d
<.ooo|
>,334 1,384;
notfr
. K note-
i ki.
<d
>emcev usmrčenih in 1,000 ranjenih.
®elgijsko konjištvo je pričelo dane *asIedovati odbitega sovražnika.
Pariz, 13. avg. — Uradno se naznanja, da Belgijci še branijo trdnjavice 'fiesta Liege. Belgijci so razstrelili Mostove v okrožju Landen in pretrgali 2a'aganje Nemcev. Berlin, 13. avg. — Z nemške zemlje 2<laj popolnoma pregnane francoske c«te. Nemške čete so ujele 2,230 Frankov v bojih pri Muelhausenu in bli-Zu Longwyja.
, London, 13. avg. — Velika Britanija
Je danes formalno napovedala Avstriji
T°Jno. Združenih Držav poslanik Page
°skrbuje avstrijske diplomatske kori-
sti v Londonu.
Stockholm, 13. avg. — Rusko bro-
<Wje še brani finske zalive, pravijo
" JdA IZoJavke s Finskega, ali nemške voj lVle_®Jie ladij" 1—------ -1____T
. ,girr Iaai)e križarijo okrog Londsorta, 1 baltiškega otoka.
iblic-
sla
London, 13. avg. — Francosko po-mštvo naznanja, da se Francozi "ni
madnemu voju".
Pariz, 13. avg. — Uradno poročilo o bojih okrog Pont-a-Moussona pravi, da so Francozi odpodili "mnogo večji nemški oddelek", uničili en polk ter ujeli devet častnikov in 1,000 ranjencev.
Dover. Anglija, 13. avg. — Močno streljanje iz topov severovzhodno od Dovera je bilo slišati danes. Trajalo je eno uro.
London, 13. avg. — Admiralstvo je naznanilo danes verjetnost pomorskih bojev v Severnem morju.
London, 13. avg. — Brzojavka iz Pariza poroča, da je Turčija kupila nemški križarki "Goeben" in "Breslau". To ni potrjeno.
Pariz, 13. avg. — Francoska uradna napoved vojne Avstriji je bila objavljena danes.
London, 13. avg. — Večina francoskih vojnih ladij se nahaja baje v Sredozemskem morju. Prekomorska vožnja za britanske in nevtralne ladje je varna, kakor izjavlja admiralstvo.
Peterburg, 13. avg. — Rusi so zavzeli mesto Sokal v avstrijski Galiciji z naskokom ter prizadeli Avstrijcem veliko izgub.
Amsterdam, 13. avg. — Bojevanje se je spet pričelo danes okrog Tongresa, Belgija.
Bruselj, 13. avg. — Uradno naznanilo poroča, da je neki nemški oddelek prodiral proti Eghezeeju, severno od
I *h,
ioto by
Am*rlcan PreM Association. Ko kONJIŠTVO IN BRITANSKI ČASTNIKI, OZIRAJOČI SE
Ne
PO SOVRAŽNIKU.
h ^emikn L
■ staki n„ J,KtV0 ol)SeK:i približno 100 polkov in šteje kacih 70,000 mož. ,<! "a *(ror"*-1J°i *"''CC' sto'e Pokoncu. kadar so konjiki v sedlu. Videti jih 'Hrastniku"" v '' S|)cu,nia *l»ka kaže britanske častnike, ozirajoče je po S'* T1^® ic v •	ima največjo mornarico na svetu, ali njena ar-
Av	^tm
»nii 50«
^V,tro-0VKrHLrVilntm °'!'ru na Petem niestu. Rusija, Nemčija, Francija in ^'r<iein čas m "J^-'V3^0 v imenovanem redu pred Veliko Britanijo. V
mož, in ' Jm* Britanija 254,000 mpl pod orožjem. Pil 2,000<)00m -V°'na moC' 730>m moi' Sposobnih
Reserva znaša 476,-za vojaško službo
Namura, a so ga danes Belgijci odpodili.
London, 13. avg. — Brzojavka iz Basela, Švica, pravi, da je zadnja cenitev nemške izgube v "strašni bitki" pri Muelhausenu 8,000 do 10,000.
Ne vedo, zakaj se bijejo.
Pariz, 13. avg. — Prvi nemški ujetniki so šli mimo Pariza danes na svoji poti v Poitiers. Bili so večinoma u-lanci.
Vlaki, v katerih so bili, so vozili o-krog mesta po pašni železnici, tako da jih je videlo le malo ljudi.
Uradno naznanilo, izdano danes, pravi:
"Nemški ujetniki, ki so bili vprašani, napravljajo vtis, da so potrti na duhu in telesno slabotni vsled gladu. Zdi se, da niso bili obveščeni o vzroku za mobilizacijo, in eden izmed njih je vprašal, zakaj je bila vojna napovedana.
"Po nemškem mnenju: 'das ist nicht ein volkskrieg, das ist ein offiziers-krieg' — to ni narodna vojna, to je častniška vojna."
Avstrijski vojaki uporni?
Rim, 13. avg. — Ljudje, ki so prišli v italijansko glavno mesto iz Bosne, opisujejo avstrijske čete tamkaj, posebno slovanske, češke, italijanske in rumunske, kot neukrotne in uporne.
Potniki zatrjujejo, da čeravno so bili številni uporniki ustreljeni, vendar so polki videti razkrojeni, in da je temu pripisati nedelavnost avstrijske armade ob srbski meji med zadnjimi enajstimi dnevi.
Italijani ob avstrijski meji.
Geneva, 13. avg. — Italija je mobilizirala od 200,000 do 250,000 vojakov ob švicarski in avstrijski meji zaradi varnosti. Vsi visoki prelazi čez Alpe so močno zasedeni.
Italijanske čete ol»~»vicarski meji ne pomenijo grožnje proti Švici, nego o-brambo proti Nemčiji v slučaju, da bi poizkušala naval na Italijo skozi nevtralno Švico, kakor hoče navaliti na Francijo skozi nevtralno Belgijo.
Italijanske čete so tudi razpostavljene ob goriški meji po nižavah severno od Jadranskega morja.
Rusi zavzeli avstrijsko mesto.
Peterburg, 13. avg. — Ruske čete so zavzele mesto Sokal, avstrijska Galicija, z naskokom in prizadele avstrij ski posadki veliko izgubo, kakor pravi poluradno naznanilo.
Avstrijska posadka je obstajala iz dveh pehotnih bataljonov, enega polka ulanov in enega polka huzarjev. Ko jih je pregnalo, je rusko konjištvo zasledovalo Avstrijce čez reko Bug ter razstrelilo dva mosta in en cestovod (viadukt).
Več hiš v Sokalu, ki leži 45 milj severovzhodno od Lvova, so ruske čete zažgale, da so hiše zgorele do tal, ker so civilisti streljali iz istih na Ruse.
Rusi so zaplenili nekaj vojaškega gradiva, pontonov (mostovnih čolnov) in brzojavnih nastrojev.
Nemci pretijo Poljakom.
Po poluradni brzojavki so nemške čete pred Kaliszeni 11a Ruskem Poljskem izdale proglas, po katerem bo vsak deseti prebivavcc v Kaliszu u-streljen v slučaju nadaljnjega odpora.
Maša je bila služeha danes v ruskem finančnem ministrstvu v spomin M. Nikolovu, mestnemu blagajniku v Kaliszu, ki so ga nemške čete ustrelile, ko je bil v svojem uradu.
Veliki knez Konstantin Konstanti-novič je dal slavno marmorno palačo v Peterburgu za bolnišnico.
Bitka pri Haelenu, Belgija. London, 14. avg. — O nadaljevanju bojev ob 150 milj dolgi bojni črti- od Hasselta, Belgija, na severu do Muelhausena, Alzacija, na jugu se je poročalo danes, a podrobnih poročil še ni.
Belgijske čete so se spet spopadle z Nemci pri Haelenu, enajst milj zapad-no od Hasselta, v pokrajini Limburg. z Bruselja brzojavljajo, da se je bila velika bitka, v kateri so bile nemške čete poražene.
Ko so se čez noč odpočili, so Nemci zbrali svoje razpršene vrste in planili nad sovražnika včeraj zarana, toda Belgijci so jih odpodili, nakar so odstranili svoje mrtve in ranjence prejšnjega dne ter pobrali zapuščeno vojno zalogo.
Boj okrog Haelena je trajal ves dan in tvoril prvo znamenito bitko sedanje vojne. Znana bo kot bitka pri Haelenu. Bojevalo se »je 10,000 mož. Nemcev je padlo tri petine. Do 200 mrtvih nemških vojakov je bilo najdenih .na prostoru 50 štirijaškili yardov.
Mina razdejala avstrijsko ladjo. London, 14. avg. — Kakih 150 izmed potnikov in moštva avstrijskega
Lloydovega parnika "Baron Gautsch" je bilo usmrčenih ali je utonilo, ko je ladjo razdejala mina blizu otoka Lo-šinja ob dalmatinski brežini, kakor poroča 'Reuterjeva brzojavka iz Trsta. Na krovu parnika je bilo do 300 potnikov in moštva, od katerih je bilo rešenih 150.
Črnogorci prodrli v Hercegovino.
London, 14. avg. — Posebna časni-
ška brzojavka iz Rima pravi danes, da črnogorske čete, podpirane po pre-bivavcih Hercegovine, uspešno prodirajo v Avstrijo.
Avstrijska blokada črnogorske bre-žine je dejansko prenehala.
2,000,000 Rusov ob mejah.
London, 14. avg. — Brzojavka listu "Central News" iz Rima pravi, da je po zanesljivem obvestilu iz Peterbur-ga Rusija mobilizirala 2,000,000 mož ob nemški in avstrijski meji, pol milijona ob turški in rumunski meji, do-čim ima 3,000,000 mož v reservi.
Nemški zrakoplov zbit.
PROTI VISOKIM CENAM ZA ŽIVILA.
Stric Sam ostro nastopa proti živež-nim špekulantom vsled evropske vojne.
DRAGINJA PO VSEJ DEŽELI.
Mali in veliki trgovci prirejajo shode vsepovsod.
Washington, D. C., 14. avg. — Za-vezno oblastvo namerava napraviti konec izkoriščevalni politiki gotovih domačih trgovcev in špekulantov, ki o-bračajo evropsko vojno v svoj prid, da neprimerno dražijo živila brez tehtnega vzroka.
Zavezni tajni agenti so že pričeli po vsej deželi s tozadevno preiskavo, ki ji utegnejo pozneje slediti obtožbe po
Chau, kjer grmadi zaloge, dočim njene vojne ladje križarijo po morjih vzhodne Azije v veliko škodo trgovini, in da njene križarke lovijo angleške trgovske ladje.
Tako postopanje, je rečeno, naravnost ruši mir vzhodne Azije, in zato je Japonija po javnem dogovoru z Britanijo prisiljena, poslati Nemčiji ultimatum.
Takaaki Kato, japonski minister zunanjih stvari, je po odposlatvi ultima-tuma govoril z ameriškim poslanikom Guthrie, katerega je kot zastopnika Združenih Držav zagotovil, da bodo ameriške koristi na Daljnem Vzhodu varovane in kitajska celovitost vzdržana.
zaveznih velikih porotah. London, 14. avg. -r- Reuterjeva brzo- Washington, D. C., 14. avg. — Troji javka iz Peterburga pravi, da so tam departmenti zavezne vlade so pričeli prejeli iz Vilne poročilo, po katerem danes sodelovati, da se razbije namiš-je bil neki nemški zrakoplov, ki je Ijena zveza v dražitev živil, ki se je opazoval rusko vojaško kretanje v o-1 občutila od enega konca dežele do krožju Suwalski, obstreljen in zbit. 1 drugega med zadnjim tednom. Štirje nemški častniki-zrakoplovci so) Pravosodni department je naročil bili usmrčeni, kakor pravi brzojavka
Osemnajst mesecev?
London, 14. avg. — Ko je bil lord Kitchener, britanski državni vojni tajnik, vprašan snoči pri neki pojedini, kako dolgo bo po njegovih mislih trajala vojna, je odgovoril: "Osemnajst mesecev."
Belgijoi se junaško branijo. London, 15. avg. — Vkljub izporo-čenim ponovnim porazom Nemcev pri Haelenu, so pričeli včeraj odločneje in splošneje prodirati, kakor pravi brzojavka iz Tirlemonta, Belgija.
Po tej brzojavki prodira njihova pehota v bližini Tongresa in St. Tronda v smeri proti Diestu in Aerschotu, severno od Bruselja, kjer se pričakuje vsak hip važen spopad.
Nemške čete prodirajo na fronti, ki se razteza od Tronda do Hasselta.
vsem okrožnim državnim pravdnikom in vsem članom departmentske tajne službe, naj naberejo dokazil za kazenska postopanja.
Trgovinski department je naročil vsem svojim agentom po deželi, naj preiščejo podražitev v prodaji na drob no v svojih okrožjih in takoj izporo-čijo tajniku Redfieldu, kar doženejo.
Poljedelski department je pričel pomočjo tržnega urada razširjati poučilo o primernem načinu trženja.
Zavezna velika porota na delu.
Preiskava se je pričela na mah v mestu Washingtonu. Zavezna velika porota, ki zdaj zaseda tukaj, je danes popoludne pozvala poslovodje vseh veletrštev z mesorfi in grocerijo, da takoj pridejo pred njo povedat, kaj vedo o podražitvi živil.
Tako n. pr. ni prav nobenega vzro-
Njihovo konjištvo je na desni od Has- ka za podražitev sveže zelenjadi m
seltu.	.....- kvarnih pridelkov, kakor izjavlja po
Brzojavka pravi, da Belgijci ne mi- Ijedelski department, slijo na morebiten poraz in se utrjuje-j Sladkor, čaj in kava so se podražili jo z velikimi okopi ter pričakujejo' odkar se je pričela vojna.
ponovitve svojih prejšnjih zmag pri Haelenu.
Skrben pregled vseh brzojavk, prejetih tukaj včeraj in snoči, kaže malo dejanskega bojevanja ob veliki bojni črti, ki se razteza od Hasselta, Belgija, na severu do Muelhausena, Alzacija, na jugu.
Trdnjavice se proslavile. Bruselj, 15. avg. — Semkaj poročajo, da so nemške čete pred trdnjavicami mesta Liege prenehale obstreljevati utrdbe na desnem bregu reke in zbirajo vso svojo moč proti utrdbam zapadno od mesta.
Sedaj naskakovane trdnjavice so Pontisse, Liers, Lantin, Lončen, Hol-logue in Flemalle.
V trdnjavicah je kakih 3,000 belgijskih vojakov. Vseokrog njih so nemške čete, broječe — po celem okrožju — najmanj četrt milijona vojakov.
Do včeraj je nemško topništvo v kratkih prestankih obstreljevalo trdnjavice, a skoro brez vsakega učinka.
Topovi trdnjavic nadzirajo nemško zvezno črto v dolinah rek Meuse in Ourthc, ter še vedno resno ovirajo prodiranje Nemcev proti zapadu. Tudi če bodo trdnjavice zavzete, so storile več nego svojo dolžnost. Zaustavile so nemško prodiranje v tem posebnem okrožju.
Francozi zavzeli štiri mesta. Pariz, 15. avg. — Uradno se naznanja, da so francoske čete z naskokom zavzele mesta Blamont, sedemnajst milj vzhodno od Lunevilla, Circy, še dalje vzhodno, in Avricourt, kjer je bil cel bavarski voj (corps). Nemci da se umikajo, zapustivši mnogo mrtvih, ranjenih in ujetnikov. ' Francozi prodirajo proti Gorenjim Vogezam. V dolenji Alzaciji so zopet zavzeli mesto Thann. General von Deimling, poveljnik nemškega 15. armadnega voja v Thannu, je bil ranjen v vrat med bojem.
Boji med Avstrijci in Srbi. London, 15. avg. — Brzojavka iz Niša na Srbskem pravi, <la se je Avstrijcem po neprestanem streljanju na celi mejili črti ob Savi in Donavi posrečilo, prodreti v Šabac ob Savi, 37 milj zapadno od Belgrada, in v Loz-nico ob reki Drini.
Avstrijci so zopet poizkušali prebroditi Donavo pri Belgradu in drugje, a so bili odbiti.
Rrzojavlja se nadalje, da je 400,000 Avstrijcev ob vsej srbski meji obenem poizkušalo prodreti v Srbijo, a so bili odbiti z velikimi izgubami.
Niš, Srbija, 16. avg. — Avstrijske čete so poizkušale v četrtek ob 11. uri zvečer prebroditi reko Savo pod zaščito svojega topništva a so bile od-gnanc k umeknitvi v neredu po dobro
Chicaški trgovci.
Chicago, 111., 17. avg. — Ostre reso lucije proti izvozu živil v vojskujoče se dežele in proti špekulaciji v živež nih zalogah od strani brezvestnih ve letržcev in borznih mešetarjev bodo te dni gotovo sprejete na velikem shodu malih in velikih trgovcev. Sej trgovinskega odbora se je že vršila in danes se te resolucije predlože izvrše valnemu odboru.
IZ KONVENCIJE K. S. K. J.
Prvo poročilo o prihodu v Milwaukee in drugo.
Milwaukee, Wis., 17. avg. — V nedeljo so se sešli delegati in gl. odborniki iz Illinois, Pennsylvania, Kansas, Colorado, Iowa, v Union postaji Chicago.
Odšli ob 10. uri v Milwaukee po C. M. & St. P. železnici, kjer jih so pričakovali delegatje iz Minn, in Mont. ter od drugih krajev, ki so prišli poprej, istotako člani dr. sv. Janeza Evang. 65 K. S. K. J. in dr. sv. Jožefa 103. S slov. godbo na čelu so odkorakali po National Ave. do So. Side Turner Hall, kjer je predsednik Shneller primerno pozdravil došle gl. uradnike in delegate.
V imenu pripr. odbora je pozdravil delegate in gl. odbornike brat Frank Frančič iz Milwaukee, ki je obenem naznanil, da je ravno nemila smrt u-grabila iz njih srede enega sobrata John Bevec, ki je bil član dr. sv. Janeza Evang. in ker se vrši pogrebna maša ob istem času v slov. cerkvi v West Allis, je predsednik Schneller naznanil, da se delegatje udeleže te maše.
Pred sv. mašo je neki fotograf slikal skupščino.
Duh. vodja Rev. J. Tomsic je daroval slovesno sv. mašo ob asistenci delegatov Rev. Sojarja in Rev. Lesko-vica. Pevski zbor obstoječ iz lepega števila delegatov iz raznih držav je zapel po maši v cerkvi "Blagor mu..." in po molitvah pred cerkvijo "Nad zvezdami". Tudi po maši sta dva fotografa (eden Slovenec—Skok iz West Allisa) slikala udeležence.
Ker je slov. cerkev do 45 blokov od zbor. dvorane, se je zbor. zamudil in gl. predsednik je naznanil, da se otvo-ri konvencija ob pol 2. uri popoldne.
Med delegati vlada vsaj v začetku bratska ljubezen in veje duh slovenski in katoliški.
vzdrževanem srbskem streljanj
j uuuru
u, ki je I
učinkovalo pogubonosno na Avstrijce. Mnogo je bilo ujetih.
Dva broda, polna avstrijskih vojakov, sta bila pogreznjena blizu Belgrada po srbskem topništvu.
Vsi poizkusi avstrijskih vojakov, pro dreti na srbsko ozemlje ob Donavi pri Tekli, blizu stekališča avstrijske, rumunske in srbske meje, so se ponesrečili.
Belgrad je bil močno obstreljevan od 5. do 7. ure snoči, ko je padalo v mesto po šestnajst bomb na minuto. Povzročile so znatno škodo. Srbsko topništvo je učinilo, da so avstrijski topovi utihnili.
Streljanje s topovi se je spet ponovilo davi ob celi fronti od Obre-novaca ob Savi in/tudi ob Donavi.
Mnogo poslopij v Belgradu se je užgalo.
London, 16. avg. — Brzojavka iz Dunaja pravi, da se poluradno nazna nja, da so avstrijske čete navalile na Srbijo na več točkah.
Upor nemških socialistov?
London, 16. avg. — Brzojavka iz Rima pravi: "Begunci, prihajajoči sem kaj iz Berlina, izjavljajo, da se socialisti puntajo po vsej Nemčiji vsled u-smrčenja njihovega vodje, dr. Lieb kneehta."
Bolgarija pričenja vojno.
London, 16. avg. — Uradno naznanilo je bilo izdano danes popoludne ki pravi, da je na Bolgarskem uradno proglašeno vojno stanje.
Japonija v vojni z Nemčijo. Tokio, 16. avg. — Japonija je snoč ob 8. uri poslala Nemčiji ultimatum zahtevajoč umeknitev nemških vojnih ladij iz orienta (vzhoda) in izpraznitev luke Kiau-Chau ob kitajski brežini Nemčija mora zahtevo izpolniti do nedelje, dne 23. avgusta, sicer prične Japonija vojsko, pravi ultimatum.
Tukaj splošno pričakujejo, da bo ultimatumu sledila vojna.
Izražajoč obžalovanje, da ni mogoče vzdržati nevtralnosti, pravijo časopisi, da je Velika Britanija, zaveznica Japonije, prisiljena k svoji obrambi proti nemškim napadom.
Nadalje poudarjajo, da se Nemčija dan in noč pripravlja v luki Kiau-
Reservisti lahko ostanejo tu.
Washington, D. C., 15. avg. — V odgovor na mnoga vprašanja od tujerodnih prebivavcev Združenih Držav iz vseh delov dežele, je tajnik Bryan danes naznanil, da "Združene Države niso pod nobeno pogodbo, po kateri bi se tujerodci, prebivajoči v tej deželi, mogli prisiliti k povratku v njih rojstno domovino za vojaško službo, niti se ne morejo dotične osebe siliti v inozemske armade proti njihovi volji, dokler ostanejo v Združenih Državah."
Vprašanja so prišla od ljudi, ki so naturalizirani, ali ki so izjavili, da nameravajo postati ameriški državljani, in nekatera od takih, ki niso še ničesar ukrenili glede ameriškega državljanstva.
Ameriški potniki v Evropi.
Washington. D. C., 16. avg. — Glede usode ameriških potnikov se že zadnji teden ni bilo ničesar bati. Vsak Američan, ki želi zapustiti Evropo, bo imel priložnost za to v prihodnjih štirinajstih dneh. Najkasneje dne 1. septembra bo Atlantski ocean tako rekoč prenapolnjen s parniki, ki bodo dona-šali "obsedele" Američane nazaj v domovino.
Tz Rima je državni urad iz\4edel, da te dni'zapuste italijanske pristane trije parniki z ameriškimi državljani na krovu. Med "tem se zavezna vlada pridno bavi s tem, da zagotovi povratno vožnje) turistom v Nemčiji, Franciji, Švici in Rusiji.
Tudi v finančnem oziru so ameriški potniki preskrbljeni. Milijoni dolar-" jev so jim na razpolago.
Panamski kanal otvorjen.
Panama, 15. avg. — V kanalskem pasu danes slovesno obhajajo otvoritev kanala; vendar je svečanost le krajevna, in upanje, da bo otvoritev mednaroden dogodek, je šlo po vodi.
Parnik "Ancon", pripadajoč vojnemu departmentu Združenih Držav, je doletela čast, da je smel prepluti kanal kot prva ladja. Nadalje je bila Panamska železnica prepuščena v najem za newyork-colonsko trgovino.
"Ancon" je prevozil kanal od Atlantskega do Pacifiškega morja v 11 urah.
• r_
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek tlovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Vrednik...........Rev. John Kranjec
AMERIKANSKI SLOVENEC. 18. AVGUSTA 1914.
-
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREI.
Dopisi in denarne poiiljatve naj te
pošiljajo na: AMERIKANSKI SL0VEN2C Joliet. Illinoi«.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
Kapsch in smo se veselili po domače,'
kakor da smo doma na Rožancih. Smo tudi Mr. in Mrs. Brozich obiskali in smo ju našli v jako velikem delu na njunem novem lepem domu. Mr. in Mrs. Mantel sta nam napravila dobre čase, ker nas sta prepeljala na avtomobilu okoli po deželi. Tudi smo se sestali z našim sosedom Mr. Martinom Kočevar. Ne smemo pozabiti o-meniti, da smo tudi obiskali Father Buha, kateri nas je jako prijazno sprejel. Vsem se prav lepo zahvaljujemo za dobre čase in postrežbo. Srčen pozdrav od nas; — Mrs. J. Grayhack in hči Elizabeth Grayhack. Mrs. M. Jud-nich.
—	Petdesetletnica. G. Rok Černo-vic, 1312 Elizabeth St., je obhajal vče raj, dne 16. avg., petdesetletnico svoje starosti. Tem povodom se je zbralo v njegovi hiši mnogo prijateljev in znancev, ki so mu čestitali, zato se jim tudi tem potom zahvaljuje. Gostovanje je trajalo v pozno noč. G. Rok Černovic biva v Jolietu že 26 let. Žena mu je umrla pred sedmimi leti ter zapustila petero otrok, ki so zdaj v starosti od 19 do 8 let. Še mnogo let!
—	Na obisku. G. Josip Russ, trgovec iz Puebla in eden izmed tamošnjih delegatov h konvenciji K. S. K. J., je prišel zadnji teden na obisk v Joliet, s svojo gospo soprogo Julijo roj. Hor-wat in hčerko, ki ostaneta nekaj časa tu na počitnicah.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Boja Božo, Kapeš Franc, Rozman Janez, Simonič Jožef, Vorsekovič Štefan.
prosi narod za narodom Boga zmage,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 17. avg. — Danes se je pričelo XII. gl. zborovanje K. S. K. J. v Milwaukee, Wis., kamor so te dni obrnjene oči vseh mnogotisočerih članov in članic naše slavne organizacije. Predzborovanje gl. uradnikov in odbornikov se je vršilo v gl. uradu tukaj v sredo, četrtek, petek in soboto zadnjega tedna. Včeraj (nedelja) zjutraj ob polosmih so se gg. glavni uradniki in odborniki z jolietskimi delegati vred odpeljali skozi Chicago v kraj konvencije. Želimo jim pri težkem delu mnogo sreče!
—G. Simon Šctina, naš dobro znani kamnosek, se je s svojo rodbino povrnil s svojega potovanja v staro domovino nepričakovano hitro, in sicer že v petek zvečer. O tem več prihodnjič v zanimivem dopisu, ki ga že imamo v rokah.
—	G. Josip Grill, 1208 N. Broadway, jc moral pred dobrim tednom v bolnišnico sv. Jožefa v svrho operacije tvora na vratu. Prestal je hude bolečine, a je zdaj izven nevarnosti in se počuti že bolje Eden njegovih sinov je zaposlen v tiskarni Am. SI. že 13 let in sicer zadftja leta kot linotyper, menda najboljši slovenski v Ameriki, to je naš g. Polde; starejši sin, g. Josip Grill, je izučen mesar in zaposlen
v g. Jos. Sitarjevi mesnici, 801 N. Chicago st.
—	Rojenice so prišle dne 3. t. m. na obisk v- g. John Želkotovo hišo, 901 N. Scott St., in so mu prinesle v dar deklico.
—	Pokopana sta bila dne 11. t. m. osemnajst mesecev stari sinček rodbine Kocjančič, N. Bluff st., in Fajni-kov otrok iz Rockdala.
—	Na pogrebu v Minnesoti. Prejeli smo in priobčujemo: Nanagloma smo se morali spraviti na daljno pot v Chisholm, Minn., na pogreb soproge brata Jakoba Stukelna in matere osme-rih otrok. Veliko dobrih prijateljev in znancev ima Mr. Stukel, ki so mu pomagati v tem žalostnem času. Zahvaljujemo se Mr. in Mrs. Schweiger za dobro postrežbo. Smo tudi obiskali Mr. in Mrs. Grzin ter Mr. in Mrs. Grizold, in se prav lepo zahvaljujemo vsem skupaj za dobro prijaznost. — Potem smo se podali naprej v Buhl, Minn Pri Mr. in Mrs. Kajfes smo imeli dobro južino in smo tudi njeno hčer obiskali, Mrs. Vertin v Virginia, Minn. Potem smo šli naprej v Ely, Minn., obiskat naše domače znance in prijatelje. Smo bili pri Mr in Mrs.
Gary, Ind., 27. jul. — Cenjeno urad-ništvo Am. Slovenca! Pošiljam vam $2.00 za naročnino za vaš vrli list Am. Slovenec, katerega naročnik sem že 20 let. Ta je edini slovenski list vreden, da zahaja v vsako pošteno slovensko katoliško hišo in "Ave Maria", ta dva lista jaz priporočam vsem poštenim Slovencem.
S pozdravom vaš 201etni naročnik Matt Braidich,
Gilbert, Minn., 10. avg. — Gospod u-rednik! Vas bi prosil za malo, prostora v našem priljubljenem listu Amer, Slovencu, da se oglasim, kako da se imamo rojaki pri nas. Delavske razmere so tako slabe, da kar naše mesto stoji, še ni bilo tako pomanjkanja dela. Dne 31. julija je Pedet-rudnik zašta-pal; tako je v enem letu 8 šef tov za-štapalo v naši župniji. To je velika zguba dela pri nas, a živež je pa zmerom dražji, tako da človek težko shaja v današnjih dneh. Že marsikatera fa-milija se je že izselila od nas, ne vem kaj še bo zimski čas. No, pa nič ne de, če je pomanjkanje dela, saj naši socijalisti kriče, da pomagajo delav skemu stanu, tako bojo gotovo odprli kakšen rudnik v par dneh, ko bojo ta dopis brali. Morebiti se bojo res u-smilili nas. No, če imajo tako moč, potem se moramo tudi mi v socijališko opico zapisati.	,
Dne 9. avgusta je bilo pri nas prvo sv. obhajilo in je pristopilo 36 Ameri-kančkov, 16 dečkov in 20 deklic. O kako so lepo korakali k angelski mizi. In vsi trije altarji so bili s svežimi cvetlicami okinčani. In s prvoobha-janci je pristopilo tudi 81 oseb, to je lepo za našo župnijo. Vsa čast gre gospodu župniku za ves trud, da bi ga Bog ohranil med nami dolgo let še!
A samo nekaj sem opazil med nami: slovenskih mož je malo videti pri sveti maši in pri svetem obhajilu. Jaz ne vem, kaj je temu vzrok, ali je lenoba, ali je neolikanost, ali je tisti puhli so-cijalizem grdi. Možje, to ni naprednost, ali to je nazadnjaštvo med našim narodom v Ameriki. No, ti oče in mati, kaj vidva mislita o tistem otroku vajinem, če vaju neče slušati? Ali sta ga vesela, ko neče vajine zapovedi spolnovati? Mislim, da ga nista. Tudi Bog nas ni vesel, če nečerno božjih in cerkvenih zapovedi spolnovati. Popravimo, ker dan je kratek, noč bo kmalu prišla.
H koncu mojega pisanja pozdravim rojake in rojakinje po Združenih Državah. Tebi, list, pa veliko sreče. Z Bogom!	Tapravi iz Gilberta.
New York, 10. avg. — V sobotni številki Am. Slov. sem bral dopis iz Kansas City, Kana. in tam budi gospod "Three-X-man" pisca teh vrst. Priznava mi duhovitost v mojih dopisih, česar korporali niso storili, izključuje mogočnost, da sem zagospodaril pod mizo in, ker se o vročih poletnih dnevih črnilo prehitro' suši, me pozivlje v scisto k — pisalni mizi.
Pa — liat voluntas Tua, domine!
In ako Te kdaj v življenju srečam na ahasverskih svojih potih, Ti bom stisnil desnico iti povabil v kak senčnat kotiček, kjer bova kramljala o ameriških slovenskih pijonirjih, o zlati bodočnosti slovenske Amerike, takrat bova izorala še zadnji oni preostali košček ledine do kraja in hvaležni slovenski narod nama bo sezidal veličasten spomenik z bleščičim napisom: "Živela nista zaman, narod ju nosi v srcu od roda do roda!"
Dotlej pa: Bog s Toboni, amice!
V	domovini očetov naših je vzbruh-nil ogenj! Z ognjem in mečem vstajajo narodi drug za drugim, rdeči se nebo, bojna polja pokrivajo telesa za domovino padlih junakov, doma pa pričakuje s hrepenenjem v srcu žena ljubečega moža, mati zalega svojega sinka, hčerka dragega svojega, dete očeta,... a vrnil se ne bo nihče, bogve, kje že trohne njih ljubljenci I —
V	20, novem veku, v dobi miru, pa
in dasi je Krist pred tisočletji učil "Ljubite se med seboj, kakor sem jaz Vas ljubil," se vali kri v potokih. ..
Oholi German je vstal in planil na sanjavega Slovana, vročekrvni Roman pa preži in čaka na dan osvete, dan obračuna. Veliki Napoleon pa živi še danes in prorokovanje njegovo: V sto letih bo ječala Evropa pod rusko na-gajko, ali pa bo zakraljeval po celi oni
zemlji republiški scepter"---se
bliža vresničenju...
Nekdaj so se sešli baje trije vladarji: nemški, angleški in — ruski. Hvalili so junaštvo in inteligenco svojih vojakov. Trdili so, da vsak vojak brezpogojno in takoj rad umre "za svog cara".
A hoteli so se prepričati. — Šli so h globokemu prepadu. V bližini dna so pritrdili močno mrežo. In poklicali so vsak svojega vojaka.
In oglasi se nemški car: "Sinko moj, v imenu mojem, v imenu Tvojega cesarja Ti zapovem, da skočiš takoj v to brezdno!"
Vojak prebledi in pravi: "Veličanstvo, takoj, prosim Te samo ene milosti pred mojo smrtjo! Dovoli mi, da poljubim prej ženo in sina — v slovo!"
Ravno iste milosti je prosil Albio-nov vojak.	-
A ko je ruski car svojemu vojaku zapovedal, skočiti v brezdno, se ta ni za trenutek ni pomišljal. Pognal se je in zakadil v brezdno isti hip. — Pal je seveda na mrežo in začuden se* splazil iz brezdna. Car pa je odšel ponosen z njim in rekel: "Moj vojak ni inteligenten, umira pa rad za me in to je glavno! Sentimentalnih čustev ne najdeš v njegovih prsih..."
Po časopisih mrgoli Hiobovih vesti... posledice tega vnebovpijočega klanja se pojavljajo že na naših svobodnih tleh in temna, črna je bodočnost naša...
A upajmo vendar, da se kmalu zopet zvedre potemneli oblaki in zjasni nebo!
Načrti naše greaternewyorške slovenske naselbine se menda radi evropske vojne ne izjalove... a toliko lepih načrtov imamo!
Naše Slov. pevsko in dramatično društvo "Domovina" (to je edinopravi naslov tega društva) priredi 27. septembra v Arlingtonovi dvorani jesenski koncert z bogatim vsporedom. Prvikrat se poje "Venec Vodnikovih pesmi", zbor spremlja na glasoviru go-spica Mimi Remsova, in vprizori se igra "Rudokop iz Brooklyna". Rudo-kopov oče je naš znani Mike Cegare, g. Ivan Zupan, in ker nam je znan pristen njegov humor, pričakujemo od tega njegovega delca veliko. O drugih pevskih točkah in o detajlih sploh nadaljujem prihodnjič obširno!
In zdaj! Cujte o "Slovenskem domu" v New Yorku. Prošli četrtek se je zbralo okrog 30 delegatov k posvetovanju o tej ideji. Tjekaj sta bila povabljena kot časnikarska poročevalca urednik Gl. Nar., g. Gilbert Potrata, in kot Vaš sotrudnik moja malenkost. —
Gledal sem v znane obraze, videl ljudi, ki so vedno na svojem mestu, če se gre za narodno stvar!
In takim ljudem, ki kljub napornemu dnevnemu delu, kljub znoju, prihajajo od daleč k sejam, takim narodnjakom čast!
Naš newyorški starosta g. Josip Rems je že davno sprožil misel o "Slovenskem domu", pa takrat še ni šlo. A odkar imamo v sredini naši slov. podp. samostojno društvo s par sto člani, postaja misel večja, sigurneja... In lotili so se dela. Oglašali so se klici iz drugega tabora: "Ne bo šlo, stvar ni v pravih * rokah!" — pa ti klici so zamrli...
Tu javno in pri seji sem apeliral na zavest mož: Prenehajmo z vsakim na-sprotstvom! Spoštujmo mnenje drug drugega in ne vdarjajmo po bratu, če ni istega mišljenja. Otresimo se zastarelih nazorov, vrzimo raz sebe vse konservativno mišljenje in čuvstvova-nje, kajti inače kopljemo sami grob vsakršnemu napredku. In če Ti — svet prinese, sprejmi ga, ako je dober, za vseobčo stvar koristen!
Ako bomo govorili dolge govore in se naslajali v bombastičnih frazah, s tem stvari ne bodemo koristili, z dejanji in samo z dejanji na dan!
A ako si zrl v dobrohotno lice našega staroste g. Rcmsa, ako si slušal zlat njegov recitat, da kljub vsemu svojemu optimizmu vseisto trdi, da kri ni voda, da je misel o "Slovenskem domu" izpeljiva, da tu posebnih žrtev ni treba, si si odahnil in mislil: "Zdaj pa pojde, ker iti mora!"
In ako dobimo pri prihodnjem zborovanju, ki se vrši 13. septembra v Vogričevi dvorani v Brooklynu, še par veljakov, ki nam dozdaj manjkajo, je vspeh naš in čast greaternewyorske slov. naselbine rešena!
Vodstvo te akcije so vsi navzoči delegati in delegatinje enoglasno izročili našemu starosti g. Remsu, in ker so tudi ostali odborniki možje na svojih mestih, je upati najbolje.
Na občnem zboru se še le voli defi-nitivni odbor, v čegar rokah bo ležal bodoči "Slovenski dom".
Sklenilo se je tudi enoglasno, da se razpošljejo vabila na vsakega Slovenca in Slovenko, in kdor "janičarski" ne misli, pride tje v Vogričevo dvorano k seji!
V anale greaternewyorske slov. zgodovine bomo prvič zabilježili dejstvo, da so bili tamkaj zbrani vsi duhovi, da so se oduševljevali vsi iz srca m iskreno za eminentno narodno stvar— 13. septembra v Vogričevi dvorani!
Takrat ne bomo reševali drugih vpra šanj, pereče je le vprašanje o "Narod-
nem ,domu". Temu slede združenti pevci v "Domovini", temu sledi samostojno podporno društvo z najmanj petsto člani, sledi slovenska šola in čitalnica!
In vezi, ki so nas ločile desetletja, bodo pretrgane, stali bodemo kot en mož v "Narodnem domu"!
13. septembra pa ostani naš narodni praznik, tega dne slavimo mi in nasledniki naši dan zedinjenja, dan zavesti, da Slovenci v greaternewyorški naselbini niso spali in niso pozabili, kaj in koliko dolgujejo slovenski svoji — časti!	Ivan Adamič.
S. S. Pittsburgh, Pa., 10. avg. — SI. uredništvo Ani. SI.: — Ker mi je potekel čas za naročnino in me vseeno moj stari znanec še vedno obiskuje vsak teden dvakrat, zato Vam pošiljam zdaj spet dva dolarja ($2.00), da bo kot tak imel iz te vsote za celo leto plačan vozni listek do mojega stanovanja.
Res na noben način bi se ne hotel ločiti od mojega tako priljubljenega prijatelja Am. Slovenca, ker on mi ima zmeraj dosti novega povedati od naših rojakov širom Amerike, kakor tudi iz stare domovine prinaša vedno novih vesti.
Posebno rad prebiram dopise iz moje Adlešičke fare, kateri se pogostokrat vidijo v Am. Slovencu. Ker mi je gospod I. Šašelj kot dopisnik iz Aa-lešič dobro znan, zato se mu prav lepo zahvaljujem, ter ga obenem prosim, da bi še vnaprej razne novosti iz naše Belokrajine dopisoval v Am. Slovenca.
Kakor je znano vsem čitateljem tega lista, prinaša nam Amer. Slov. lepih in zanimivih zgodovinskih povesti, kot na pr. "Salomonovi rudniki", "Krmar Milanovič" in "Junaštvo in zvestoba", katerih slednja je sedaj kon čana. Pričakujemo pa, da bo tudi nova povest zanimiva, katera bo izhajala pod imenom "Espiritu Santo".
Zato priporočam vsem vrlim katoliškim Slovencem, da kateri še nimajo naj si takoj naročijo na Am. Slovenca, ker le-ta je pravi slov. katoliški list v Ameriki, kateri prinaša toliko zabavnega in poučnega čtiva med nas Slovence.
Kar se tiče delavskih razmer, morem reči, da, kakor povsod, je tudi pri nas bolj na slabem, čeprav se nam o-betajo vsak dan boljši časi.
K sklepu dopisa pozdravljam vse čitatelje(ice) Am. Slov. tukaj in v stari domovini.
Tebi pa, moj stari prijatelj Am. Slovenec, želim, da bi že enkrat zahajal v vsako pošteno slovensko hišo!
Tvoj stari naročnik
Anton Skube, 1306 Muriel St.
Sheboygan, Wis., 12. avg. — Cenjeno uredništvo Am. SI.! Prosim za par vrstic prostora v nam priljubljenem listu glede odgovora v št. 72 Am. SI. proti dopisu v št. 68 t. lista. Primo-ran sem vprašati cerkvene pevce slov. župne cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis., sledeče: Kateri pevec oziroma pevka mi more dokazati, da Vas jaz podpisani sramim in blatim? Ali niste dobro ubrani, ali morem jaz to reči? Če pa kje kaj slišite, pa ne obračajte krivde name, ali ako imate kaj med seboj, pustite le mene pri miru. Drugič in slednjič pa vprašam, kedaj sem jaz bil od slov. župne cerkve odslovljen? Ali ste cenjeni pevci pozabili, da sem se sam zahvalil? Toliko v pojasnilo.
Pozdravljam vse dobro misleče rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, vrli list^ želim pa mnogo naročnikov in predplačnikov.	J. A. K.
Valley, Wash., 11. avg. — Cenjeni g. urednik: — Zopet se oglašam iz naše male slovenske naselbine. Novice Vam je sporočila "Naročnica" iz Valley, Wash., za katere se ji jaz izvrstno zahvalim, in Bog plačaj "Naročniči-no" skrb, da ni pozabila vseh novic.
Dežja bi potrebovali. Pritiska nas prava saharska vročina. Višek vro čine dosedaj je bil 96 stopinj. Polje in vrtovi, vse je žejno in vzdiha po pohlevnem dežju. Upamo, da nam ga bode ljubi Bog poslal v kratkem.
Letina tukaj pri nas je bolj srednja. Ozimno pšenico jc skoraj povsod nekoliko posinodila slana takrat, ko je bila v najlepšem cvetju. Sena jc bilo dosti. Druge zelenjave hi bile pa tudi boljše, ako bi nam Bog poslal dež.
Ob Sv. Rešujem Telesu smo tudi pri nas imeli procesijo. 7.a velikonočno spoved smo mislili, da nas bode prišel obiskat Rev. Mlinar, pa mu ni bilo mogoče. Zelo bi radi videli vsi tukajšnji Slovenci, ako bi nam bilo enkrat dano slišati božjo besedo v pravem mater-nem jeziku. Ako bi nas mogel priti enkrat kak slovenski duhovnik obiskat, bili bi mu zelo hvaležni.
Sedaj pa pozdravim vse Slovence in Slovenke širom Združenih Držav ter kličem: Pozdravljeni!
Marija Torker.
West A His, Wis., 10. avg. — Včeraj je bilo v tukajšnji slovenski cerkvi M. foni. Kristjanov prvo sv. obhajilo za sloven>ko mladino, »padajočo k tej fari. Popoldan tega dne pa je mil. g. škof iz Milwaukee v tej cerkvi podelil mnogoštevilnim dečkom in deklicam zakrament sv. birme. G. škof »e je prav pohvalno izrazil o lepoti naše cerkve in obenem tudi prijazno pohvalil našega g. župnika M. Pakiža, kar mož tudi po vsej pravici zasluži. Nadalje je g škof nam podal krasen govor o pomenu sv. birme. Dal Bog, da bi te lepe besede obrodile mnogo dobrega sadu v srcih tukajšnjih Slovencev. Po končanem opravilu je pa bila prav priprosta domača zabava v spod-
njih cerkvenih prostorih v korist cerkve. Ali žalibog, ko je bilo ljudstvo pri najboljši volji, pa se nenadoma zgodi nekaj nepričakovanega, kar nam je napravil tukaj dobro znani rojak Mr. F. B. in je zelo obžalovanja vredno, ker s tem je najbrže odpravljena ta zabava enkrat za vselej.
Ant. Kralj.
Nekaj posebnega.
A,:	"Včeraj sem se prvič pogovarjal z ženo, odkar sva se vzela."
B.:	"O čem pa?"
A.: "Kam bi djala denar, če bi ga imela."
i	Urada telefon Chicago 100	i
T	Stanovanja telefon Chicago 3347
i	JOSIP KLEPEC	i
i	JAVNI NOTAR	4
t	100« N. Chicago St. JOLIET, ILL.	1
•	T uradu Rvečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12	9 •■'»■•■■♦»•'■•'»•'»•'»•■■•»••"•"i
Geo. Svctlecich
!S«fi!£SiSffiB3ffi!fi5fi!fi!ii!fi!«i s PRVI SALUN £ 5fi ONKRAJ MOSTA S MžfiSiHiHiHiffiffiffiSHSSSi
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
DOBRODOŠLI!
Oscar Weinbrod
BUFFET
321 RUBY ST.	JOLIET, ILL.
Chicago Phone 349.
Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAP
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State St«. Joliet, IV
JOHN
N. W. Phone 348
§TEFANICH
.:Slovenska Gostilna:
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, ? Tu dobite najboljši CEMENT, A?' NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO.
Vsaka ia ii soba rai
SCREEN DOORS AND WINDOWS
(reietca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih priprt*
j. w. love
CARPENTER
ssS sk
kc bt
204 Scott St., poleg italijanske cerfc*
Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS.
Chicago Phone 225.
W. J. BRAD
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja poaerf iu
sk
508-9 Joliet National Bank Buil<0 ^ JOLIET, ILL.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE $ NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko StedioniC
U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, na S. Crkvenici, Delnicama, Djak«*1 Kraljeviči, Novem Vinodolu,
OsM
Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Ve'1^ Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju-Delniška glavnica in pričuv«
K 16.250,000.	^
Nasvete in navodila pošljemo zaJ'^ Pc
■
tu ft; be ča
zli
Bray-eva Lekarni
Se priporoča dovenakemu
r Jolietu. Velika calogs.
Niske cene.	J
1M Jefferaon St, bllxujmoiita^*^
Buchanan-Daley Co
Je ca st še
Desplaines and Allen Sta. JOLIET
, ILLINOI*
Vi
8. il;
P< si
I
C ni <i,
Les za Stavbe in Premoli
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
in
ni k,
d, ti;
t, p, »<
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
U«tanovl]eu L 1893.


lil II
i
'MMkiŠ
Anton Nemanich in SI*1
lil'
1002 N. Chicago Street Konjušnlica na 205-207 Ohio St., Joliet,
Priporoča davnemu občin, t tu avoj zavod, ki Je edem me«tu; ima laitao taaebno atnbulanco, ki je aajlepia v Joliet« " tvaike vozov« ia kočije.
Na posire ae poiluži v»ak ča« ponoči hi pedaevm.	a .
Kadar rabite kaj t naii »troki le oglat«* ali telefoaajte. toL 2575 la H. W. 344.
Naii koMiaii ia v*i delavci eo Sloreac'.
*MHmmn tLOTwnw is. AVGUSTA 1914.
a
no,
r. a?'
:ko, tef
◦0.
KRANJSKO
rii
dp*
cert*
D1
uildW niC
Broj iako" »sij«1? Vel' cnj*
IV«
ait«* iio^
1 (
10*
of
oi

— Šest novih mostov dobi Ljubljana z regulacijo Ljubljanice, šentpeter-ski, frančiškanski, čevljarski in šentjakobski most se podere, namesto teh bodo sezidali štiri nove. Poleg teh pa Postavijo še dva druga, katerih sedaj ni bilo, in sicer pri vojaškem oskrbo-vališču in koncem Opekarske ceste. Šentjakobski most že stavijo in bo do-žotovljen še to leto. Za most pri vojaškem oskrbovališču so začeli kopati temelj. Šentpeterski most je zaprt za yozni promet in se bo v najkrajšem casu začel zidati nov. Tudi frančiškanski most bodo podrli, dasi je najmočnejši izmed vseh ljubljanskih mostov. Ima le to napako, da ovira njegov srednji podstavek odtok vode. Zato mora pasti. Čevljarski ali Hradecke-8a most sicer ne ovira vode v njenem 'eku, toda temelj obrežnih zidov je Preslab in bi ne mogel nositi mostu, ko bodo poglobili strugo Ljubljanice; 'udi njega je nadomestiti z drugim.
Deželne elektrarne na Završnici. ' dne 21. jul. poročajo: Zgradba centrale je toliko napredovala, da se že stavi turbina. Cevi, po katerih bo padala voda, v dolgosti blizu 1000 me-*r°v, so montirane in so razven na krajih že zvezane. Če ne bo kakega fcvanrednega zadržka, bo na Bledu die 18. avgusta, na rojstni dan cesar-zasvetila deželna elektrika.
. — Vodovod na Bledu. Z dne 21. ,ul. poročajo: Vodovod za Bled in blej sko okolico gre hitro od rok. Položnih je že 23 km vodovodnih cevi. Napeljana je voda na Bled, v vse vasi pkoli jezera in Spodnje in Gornje Gorje- Na Bledu je inštalacija že v 60 hi-fah gotova. Vodovodne naprave se izvršujejo še za Ribno, Koritno, Selo ln Podhom.
. ~7 Potres v Novem mestu. Dne 22. Ju'ija ob 11. uri 55 minut se je čutil n'očan več časa trajajoč potresni su-V sobah so steklenice zažven-ttale in se je tresla oprava.
~~ Ribnica. Shod, ki ga je priredila tukajšnja Dekliška zveza pri Novi Šti-tl> se je bil razvil v prelep dekliški ta-or. Udeležba je bila proti vsem pri-cakovanjem velika, udeležene so bile ^asti naše dekliške Marijine družbe, JJekliške zveze iz Ribnice in Loškega Potoka z znaki; zastopana je bila Dekliška zveza iz Cerknice, veliko deklet p. ž^na iz cele dekanije, posebno iz Ribnice, Sodražice, Dolenje vasi, Lo-eSa potoka, Gora itd.
. —; Stari Kot. Na sv. Petra in Pavla Je bilo, ko je oživela spet naša cerkvica naše vasi in se napolnila ravan pod . aro lip0 p0ieg na§e cerkvice. Pri-Je bil naš stari prijatelj dež. po-v.^n?c č. g. K. Škulj in več naših no-1 znancev iz Loškega potoka. Po & £unavadi smo v cerkev, kjer je r kulj imel bodrilen cerkven govor,
Dn/rPa pete "tanije- cerkve pa * a »Po na shod. Zbralo se je vse 8a°K d° 2adnjeKa iz Starega in Novemu d3 V cerkvi in nat0 vse na sho" b . Predsedoval mu je g. Val. Turk.
ne ' Poslanec g. Škulj oriše v poljudni ?°voru del° naž'h poslancev lom -0ru ~ šolski zakon, razloži de-ditev T .ol)stoječi cestni zakon in ureter '|V ,e'n'b denarnih zadev, po ka-" je tudi nam davek uredil. O-nikd tU.di del° ''^eralcev, ki dejansko L" "'S0 in ne bodo ljubili trpečega dom 'n delavcev. Nato obravnava najuace zadeve in potrebe, posebno tf>oka-CeSt0" Zanim'vo nain na dejstvih tCj . Z.e' kako z nami delajo posebno v iiSo° ,! naži Kočevci; še Hrvatje na-x>n; j.' Kredo nam več na roko nego "as pSo Poklicani, da skrbe tudi za točitj .?Znamo (lelo g. poslanca v tej ' ' se trudi že štiri leta, njemu delo da se enkrat izvrši tudi to ''ens'k ' J° za ua*e vas' naravnost živijo *e važnosti. Naravnost pretresaj '.a Jc bil nadaljni del shoda, ko 8cdai,C ® P°slanec v pretresujočih be->n bia kal u,r,or prestolonaslednika i p ,,nje8°ve soproge, vsa množica
bC^kr,la in ih«e "" "'
^an?,?k0jnika- 'zrazila
a m ihte molila za visoka -natiost • ,ll<a' izrazila se jc največja i« *aklju-MSarski hili" Prelepi shod se 'c Pool Z izjavo zaupanja in zahva-n« Sk, ?ncem S- L- S., ter navzočemu j za "jegov trud in skrb za krlje 0 zadnjih let tako zapuščene
l>v^°nkurzi- Nad Jože Arkotom, Ufz- V R,bnici- se je otvoril kon-r j« D,r!ac Gruntar- notar v Ribnici,
r je Si J T "P?vitelja- -Ko"
( novan i- lrebnJem pri sodišču , dl I>roti radl devastacije, kjer teče l«. njemu nr^islro.,,,	i..:
Proti i devastacije, kjer tcč< % ^ i n,fmu Preiskava zaradi kri-rS j. K°,nku,ri	Planinšek v
Se« odklo,,ien, ker je premo-
^MPrema,cnkostno °d » J-r0(lal in ... ROri omenjeni veliko
n v CoL° " od okraineera sodi-
>.ra- KolZTob,ojtn ,,a Pc.' dni
h,""'"- JCaHl " Ol,sojen na pet ( U Pu.ft K " Premoienja, se
t sm Ka "prav,ja dal'c
btf4 v 35 i-V. Mojsicr Martin ;>r)a g0'C;Viar"Sti' - V branju
drzavni lju,uJ-,barja- c' kr. učitelja *oli v Tridentu, v
35. letu starosti. Pokojniea je prišla pred nekaj dnevi v Kran^ na počitnice. — Na Dunaju je nirfrla rodoljubnemu gospodu Vinku Krušiču star. njegova 91etna hčerka Vida, učenka 3. razreda ljudske šole.
—	Hiša jetike. Na Prevojah pri Brdu na Gorenjskem je neka hiša "pri Lojzovem Štefanu". V tej hiši je jedka doma. Skoro v poldrugem letu je umrlo za jetiko kar pet oseb. Najprej je šla mlajša hči, potem stara mati, za to mlada dva, mož in žena. Žena je še ležala na mrtvaškem odru, ko je u-mrl mož na postelji. Naposled je u-mrla pretekli teden starejša hči. Ostali so trije otroci, o katerih se je tudi bati, da bi podlegli jetiki. Tretja hči že vzdihuje, da jo bole noge in jo mori suh kašelj. Hiša bi se morala na vsak način razkužiti, da bib se jetične kali zatrle, da se vsaj drugi ljudje ne okužijo.
—Roko je odtrgalo tovarniškemu delavcu v papirnici v Goricah dne 23. jul. zvečer. Osemnajstletni Franc Žleb nik je hotel dejati jerman na kolo. Ko je na vrv obešeni jermen odvezal, ga je kolo prijelo in ga navilo nase. Vrtelo ga je tako dolgo, da se je do koščka vsa obleka raztrgala in se odtrgala pod komolcem desnica. Tedaj je šele od-Ietel s kolesa. Našli so ga vsega golega, brez desnice v mlaki krvi — toda pri popolni zavesti. Dobil je poškodbe tudi na glavi in rebrih. Ponoči so ga odpeljali v bolnico.
—	Izpred deželnega sodišča. Dne 18. julija je bil obsojen 161etni mizarski pomočnik Karel Sitar na štiri tedne ječe, ker je odobraval umor prestolonaslednika z besedami: "Prav je, ker ga je! Ta je tisti, ki je naš sokolski zlet prepovedal!" Sodišče mu je prisodilo milejšo kazen radi tega, ker je takoj, ko je bil opozorjen, kaj govori, obžaloval izgovorjeno besedo. — Dne 23. jul se je radi istega pregreška zagovarjal Adolf Perko, ki je rekel z o-zirom na sarajevski zločin: "Je že vedel, zakaj ga je! Prav je!" Klical je tudi: "Eviva Italija! in Evica republika!" Sodišče mu je prisodilo 14 mesecev navadne ječe. — 64 let stari Matevž Kepic pa je bil tudi obsojen na dve meseca ječe, ker je odobraval umor pokojnega prestolonaslednika ter rabil nedostojne besede.
—	Smrt vsled oetove .esence. Dne 16. julija je Neža Novak v Njivicah pri Radečah pospravljala jedilno shrambo. Pri tem je postavila na mizo več steklenic, med temi eno z oetovo esenco. Ko se je nekoliko oddaljila, je prinesla njena osemletna hči šest mesecev starega otroka k mizi, ki se je začel igrati s steklenicami. Pri tem se je z ustmi dotaknil steklenice z oetovo kislino, ki se je izlila v otrokova usta. Otroka so takoj odpeljali v Radeče, vendar pa je navzlic zdravniški pomoči umrl.
—	Mirna peč. V Gornjem Globo-dolu pri Mirni peči je bila ukradena zlata ura, zistem "Illinois-Compagnie" z dvojnim pokrovom na notranji strani pokrova vžgana. Vredna 160 K in xive denarnici, v vrednosti 17 K. Pred nakupom se svari.
—	Ubegla prisiljenca. Dne 24. jul. sta pobegla od poglobljevalnih del v Ljubljanici dva prisiljenca, znana cigana. Prvi je Janez Brajdič, rojen 27. januarja leta 1888. v Šmihclu—Stopiče, pristojen v Dobravo na Dolenjskem, drugi je pa Gregor Hudorovič, rojen v Dobravi 12. maja leta 1895., pristojen v Dobernič. To sta onadva cigana, ki sta letos že pobegnila iz zaporov o-krajnega sodišča v Žužemberku.
—	Ujel se je. Pred kratkim smo poročali, da sta v zaporni čevljarski delavnici pri tukajšnjem okrajnem sodišču znana potepuha Anton Novak in Leopold Pajsar pokradla več usnja in ščetin ter to ponujala nekemu čevljarju. Ko je o tem izvedela policija, je napravila az njima lov ter Novaka, kateri je dejal, da je usnje dobil v "Betlehemu", ujela in izročila sodišču, Pajsar se jc bil pa za enkrat izmazal. Ker mu jc pa pošel drobiž, je prišel na magistrat in prav ponižno prosil podpore, katero je tudi dobil in bode z njo dalje čase preskrbljen, kakor jc mislil. Ker so na magistratu o tej zadevi nekaj čuli, so se informirali telefonično na državni policiji, katera jc odposlala takoj varnostnega organa, ki jc Paj-sarja aretoval in odvedel na policijsko ravnateljstvo, odkoder so tudi tega poslali za Novakom v "Bctlchem".
—	Na neprostovoljne počitnice v ljubljansko prisilno delavnico so 22. julija pripeljali 311etnega postopača Rudolfa Muellerja iz št. Vida na Koroškem. — 251etno Ivano Kovačevo iz Postojne, kateri delo tudi prav nič ne diši, so pa odpeljali na izpremembo zraka v prisilno delavnico v Lanko-vice na Štajerskem.
—	Nepreviden kolesar. 23. julija zvečer je po državni cesti na Viču nek kolesar tako neprevidno vozil, da je podrl Sletno Kristino Oblakovo ter jo znatno poškodoval. Deklico so stariši prenesli domov, kolesar je pa dirjal dalje.
—Nesreča na železnici. — Čudežno otet. Dne 24. jul. je šel 21Ietni delavec južne železnice Štefan 1'ramuš
po železniškem tiru v bližini postaje Borovnice. Nenadoma je privozil tovorni vlak izza ovinka ter ga podrl na tla. Pramuš je padel tako srečno, da je obležal sredi med tračnicami in je vozil ves tovorni vlak preko njega. Sicer je dobil pri tem poškodbe, vendar pa ne smrtnonevarne ter lahko govori kljub nesreči o sreči. Pripeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Avtomobilska zveza Ptaj—Sv. Jurij ob Ščavnici — Ljutomer. Kakor se poroča, namerava neka družba izvesti med Ptujem, Sv. Jurjem ob Ščavnici in Ljutomerom avtomobilsko zvezo. To bi bilo za te kraje, ki so skoraj popolnoma izločeni od prometa, velike koristi. Nekateri krasni kraji, ki ležijo v tej okolici, so po več ur oddaljeni od železniških postaj.
—	Čemu služi luteranstvo v Mariboru? Na to odgovarja prav odkrito srčno sam luteranski pastor Mahnert v knjigi "Die Hungerglocke", polni najgršega sovraštva do nas Slovencev in do katoliške Cerkve sploh. V tej knjigi pravi: "Svojemu ljudstvu storim najboljšo uslugo s tem, da tu na jezikovni meji v močni evangeljski občini ustvarim trden zid proti slovan-štvu, in Bog bo k temu gotovo dal svoj blagoslov." — To je torej namen Mah-nertovega "čistega" evangelija". Vera mu je čisto postranska reč, "Bollwerk gegen das Slaventum", to je, nacionalna hujskarija proti Slovencem mu je najbolj pri srcu. Treba je namreč vedeti, da "Bollwerk" v vsenemškem žargonu ne pomeni ravno "zid in o-bramba" zoper morebitne krivice — ne, ampak boj in nestrpnost proti Slovencem. Mahnertova strastna gonja "proč od Rima" nima z vero nič opraviti, njemu je luteranstvo bojno sredstvo zoper nas Slovence. Mislimo, da mu k temu Bog pač ne bo dal svojega blagoslova. Bog hoče, da tudi tni Slovenci živimo in postanemo enakopravni z vsemi drugimi narodi v Avstriji. —("Straža".)
—	Brežice. Tu so v zadnjem času med drugimi umrli kmetje Anton Vo-grinc iz Cundrovca in Jožef Petrišič starejši pri kolodvoru, v bolnišnici pa gospa Haider, nekdanja gostilničarka v hotelu "Klembas."—Vodovodna dela se vrše že proti kolodvoru, kjer polagajo cevi, in proti Savi, kjer se gradi kanalizacija; tudi po mestu že v razne hiše napeljujejo cevi.
—	Obsojena nemškutarska podivjanost. Dne 17. julija se je vršila v Konjicah pri tamošnji okrajni sodniji obravnava zoper loškega nemškutarske-ga generala Krautsdorferja, ki je razgrajal na shodu Jugoslovanske Strokovne Zveze dne 29. junija na Zbelo-vera. Krautsdorfer je propadel ter je bil obsojen na pet dni zapora ali 10 kron globe in na plačilo vseh sodnih stroškov. Krautsdorfer še pride v tej zadevi enkrat na vrsto. Tožita ga delavski tajnik Vekoslav Zaje in odvetniški koncipient dr. Andrej Veble. Napram nemškutarjem nobene milosti!
—	Požar. Posestniku Gašparju Potočniku pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je ondan ogenj uničil vsa poslopja. Škoda je prejšnja.
—	Učitelj obtožen trpinčenja otrok. Učitelj Buca je obtožen, da je nečloveško mučil šolske otroke. Ljudsko-šolskega učenca Štefana Hager je tako pretepel, da mu je polomil več reber in da je deček v bolnišnici umrl. Buca taji vsako krivdo, vendar pa je deček še pred svojo smrtjo izpovedal pred posebno komisijo obtežilno zanj.
—	Kadar črešnje obrodijo, se rado pripeti mnogo nesreč. Posebno uso-depolne so bile za 24letncga mladeniča Martina Meško iz Drakšla pri Veliki Nedelji. Padel je z drevesa in si zlomil za pestjo obe Voki; tudi drugače se je notranje poškodoval. Zdravnik mu ni mogel pomagati; odpeljali so ga takoj v Gradec. Bil je izvrsteo goslar; naredil je na Dunaju lani vsprejemni izpit za višjo glasbeno šolo, a ker ni dobil štipendije, se moral vrniti domov, dokler bi si kaj zaslužil. Sedaj pa je vsa nada izgubljena; sploh je malo upanja, da bi še ozdravel.
—	Nesreča. Z nekega drevesa je padel v Drakšljah pri Veliki Nedelji kmečki sin Martin Meško. Zlomil si je obe roki na lakteh. Spravili so ga v bolnišnico v Gradec.
—	Poskusen samoumor pionirja. Na graškem glavnem kolodvoru se je hotel s službeno puško ustreliti pijonir Friderik Tetz iz Ptuja. Težko ranjenega so spravili v graško bolnico.
Rautniku goreti, pri čemur je zgorela hiša in vsa gospodarska poslopja. Poleg tega je pogorela zaloga krme, žito in več svinjskega mesa, cela oprava, dve kravi in 1200 K denarja, tako da znaša škoda, ki jo je povzročil požar, nad 10,000 K. Kakor se je 16. julija dognalo, je podtaknilo ogenj neko 11-letno dekle, in sicer iz hudobnosti in maščevanja. Bila je namreč okrega-na, ker se je štiri dni potepala po okolici, ne da bi se vrnila domov. Ko so jo prijeli, je najprvo tajila svoj zločin, nato pa obdolžila nekega Italijana, češ, da je on zažgal, konečno pa je le priznala svoj zločin. Oddali so 11-letno zločinko sodišču.
PRIMORSKO.
ZD
—	Slovenski in hrvatski odvetniki v Trstu. V Trstu je danes že 25 slovenskih in hrvatskih odvetnikov. Odvetniških kandidatov je preko 30. Večinoma shajajo vsi odvetniki dobro in imajo dosti posla, ker štejejo med svoje klijente tudi mnogo Nemcev in Italijanov. Vendar pa so že danes tudi med slovenskimi odvetniki nekateri, ki komaj životarijo. Zdi se, da smatrajo mladi slovenski juristi, ki se mislijo posvetiti odvetništvu, Trst za nekako obljubljeno deželo. Toda dolgo to pač ne bo moglo več trajati. Seveda je zopet res, da dokler dobijo odvetniški kandidati službe, to dokazuje, da imajo slovanski odvetniki dosti dela. Število slovenskih, oziroma hrvatskih odvetniških kandidatov v Trstu je danes večje kakor ono italijanskih; to pa zato, ker imajo naši odvetniki večinoma po več koncipijentov, dočim se morajo nekateri italijanski odvetniki zadovoljiti z enim samim uradnikom, a kaj še, da bi mislili na koncipjenta. Tu vidimo popolnoma naraven proces, da naš element izpodriva italijanskega in tako bi se godilo tudi v vseh drugih poklicih, ko bi se ne stavljale na pot umetne ovire.
—	Štiri novomašnike imajo letos med beneškimi Slovenci: imenitno število za one razmere! Ti čč. gg. so: Peter Hvalica, Peter Černoja, Anton Ku-folo in iljem Kuletto, vsi štirje zavedni Slovenci, prva dva izmed Šentpeter-skih, druga pa iz Tarčentskih Sloven-
HRVATSKO.
□
Naznanilo.
Vsem cenj. rojakom v Jolietu in o-kolici naznanjam, da sem radi evro-pejske vojne skrajšal moje popotovanje v domovino in se zdrav zopet vrnil nazaj v Joliet, kjer nadaljujem svoj kamnoseški obrt. Vsem onim, ki so spomenike naročili, se zahvaljujem za njih potrpljenje; onim pa, kateri želijo naročiti zadnji dar svojim pokojnim, se pa toplo priporočam. Cenj. čitatelje opozarjam na dopis s potovanja v prihodnji štev. tega lista. Vaš rojak
Simon Šetina, slovenski kamnosek, 1011 N. Chicago St., Joliet, I1L
t
Naznanilo in zahvala.
Tužnih src javljamo, da nam je nemila smrt ugrabila iz naše srede našega edinega sinka, starega 18 mesecev. Umrl je po kratki, a mučni bolezni dne 10. avg. in je bil pokopan 11. t. m.
Vsem darovalcem vencev in vsem, ki so nas tolažili ob tej bridki izgubi ter vsem onim, ki so se vdeležili pogreba izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoča rodbina Kocjančič v Jolietu, I1L
K M S »Hi S K K S S K S K K S S	S
as CENIK MOLITVENIH W S NABOŽNIH, PODUČNIH ffi S IN ZABAVNIH KNJIG &R «	S
SnRKfi katar« te dob« v ifBIBfilfiif, « £
Sfi KNJIGARNI AMER. SLO- £ S VENCA, JOLIET, ILLS. ffi Sfi	£
m a w s s s s s s s » s w » s
—	Samoumor. Na celovškem pokopališču so našli dne 17. jul. nezavestnega 591etncga trgovskega potnika Pavla Rebiča, ki je pil v samorilnem namenu lizol. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je naslednjega dne umrl.
—	Samomor iz nesrečne ljubezni. Iz Beljaka poročajo, da so 17. julija na-ili otroci na neki cesti mrtvo 321etno Julijano Sommercggerjfvo. Samomorilka je bila zelo nervozna oseba in si je vzela življenje najbrže iz nesrečne ljubezni.
—	Enajstletna požigalka. V St. Petru je pričelo 14. julija pri posestniku
—	Zagreb, 24. jul. Tu so aretirali lastnika turške kavarne v Petrinjski ulici, Mitra Davidoviča, ki je naročal od Cabrinovičevega očeta kavo. Včeraj so zaplenili tu: "Hrvata", "Hrvatsko", "Slobodno Riječ" in "Srbobrana'.
—	Nesreča na železnici. V Zagrebu je povozil vlak 521etnega železniškega čuvaja Gjura Gašparoviča, ki zapušča ženo in dvoje otrok. Truplo je vlak popolnoma razmesaril.
—	Minister Bilinski je delal v Bosni na to, da bi se napravila v deželnem zboru zveza med poslanci treh strank, ločenimi po veri v katoliško, turško in srbsko stranko. Pri tem je pa Srbom, da bi jih zadovoljil, večkrat dajal prednost. Ker so visoki krogi sedaj na Srbe nevoljni, se tudi politika Bilinskega več ne odobrava.
—	Prebivalci v Bosni in Hercegovini. Po štetju 1. 1910. je bilo v Bosni in Hercegovini 1,898,044 prebivalcev; ob času okupacije jih je bilo 1. 1879. 1,158,164. Torej jih je zdaj 739,880 več. Od teh je 825,418 (torej skoraj polovica) pravoslavnih Srbov ,434,061 katoliških Hrvatov in 612,137 muslimanov (Slovanov mohamedanske vere).
i. -
V naglici.
Mlad gospodič: "Gospodična, če imate ravno srce pri roki, bi vas prosil za oboje."
NAPRODAJ POHIŠTVO ZA 4 SO be, peči in vse drugo. Mrs. Schwab, 516 N. Hickory St., Joliet. 2t
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866.............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez____20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40?
Cvetke zelene in zvenele za mlade
ia stare .......................25c
ča» je rlato .....................25c
Ciganov« osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovčer ain. — Berač......20c
Erazem Predjamiki. Povest ia pet-
najttega stoletja ...............20c
Evstahij. Poveat .................2Sc
Feldmarial grof Radecki.........20c
Ferdinand ....... ...............25c
Frank baron Trenk, rodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oč« vojakov imenovan .................20e
Godcevtki katekizem; ženitn« ali •vatbin« navade in napitnic«....20«
Gozdarjev (in. Pov«tt............20c
Gozdovnik. Povest is amariikega
življenja, 2 zvezka po...........75e
Grizelda, kmetica in grofica.......20e
Hedvika banditova nevesta. Poveat 20c
ZAHVALA.
Spodaj podpisana se najtoplejše zahvalim naši najstarejši slavni K. S. K. Jednoti za točno izplačilo posmrtnine po mojem pokojnem soprogu. Dne 7. julija smo ga pokopali in 16. julija je bil že denar odposlan iz urada K. S. K. Jednote.
Tem potom jo vsem rojakom in rojakinjam prav toplo priporočamo, kajti ta Jednota prav po materinsko skrbi za dušni in telesni blagor svojih članov in članic. Še enkrat naj prisrčne jša zahvala!
Canonsburg, Pa., 12 avgusta 1914.
MARIJA POTOČAR.
Hitri računar ..................
Hmeljevo cvetja. — Marijina podoba .............................9m
Izdajavec. Zgodovinska povest is
turikih časov..................25*
Izgubljena sreča. Povest.....,...20«
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20»
Izza mladih let, pesmi...........30«
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. češka narodna pravljica..20( /ernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25«
Jozafat, kraljevi sin Indije........29«
Jakoba Aleiovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. det —Doma. — V iolo. — Začne •« nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75«
2.	zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice is povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena.....................50«
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja,—IV. Vrban Sma-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba » Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50«
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Poveat za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest ia 18. stoletja. — IV. Dva brata Resnična povest. Cena..........50«
5.	zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet —■
III.	Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50«
6.	zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja... 50«
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50e
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jaro-ralec. — III. Šest parov klobas.—
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. Že-nitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c.
Katekizem za kat. slov. šole v A-
meriki .........................25«
III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kanarček, Kresnica. — Kapelica ▼
gozdu .........................20c
Kirdžali, podonav. povest ........50«
Kmetijsko gospodarstvo .........75c
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........30«
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c
Koliščina in stepe. Povest........29«
Kraljica Draga, izvirna povest iz
srbskega kr. dvora.............25«
Križem sveta. Zgodovinska povest SOc Kako naj se pišejo zasebna ptsma.50«
Krvna osveta. Povest............20«
Lažnjivi Kljukec ................TOc
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20»
Luraki čudeži ..................$1.00
Lndevit Hrastar.—Golobček......25«
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 2<J5r"
Marica. Povest .................40c
Mali vseznalet — Mali vedež.....25c
Malo življenje. Povest ...........45«
Marija hči polkova, zgod. povest..25« Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila .................50e
Maron, krščanski deček...........25c
Materina žrtev ...................20e
Mati božja dobrega sveta, povest..50c
Mati božja na blejskem jezeru----25c
Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. ToYCSt ..........,.^.,208*
Mirko Poštenjakovič. Povest......20c
Mlada mornarja. Povest .........25c
Mladi samotar. Povest ...........20c
Mladim srcem ...................
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.,,, ,J5č" Medvedji lov. — Čukova gostija..
Močni baron Ravbar.............20c
Mož Simone .....................50«
Mrtvi gostač ....................25e
Na Jutrovem ....................40c
Na preriji. Povest ..............20c
Na divjem zapadu................50c
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20«
Naseljenci. Povest ..............20c
Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20«
Naš Dom .......................20«
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25«
Nikolaj Zrinski ..................25«
Nekaj iz ruske zgodovine.........20«
Nesrečnica. Povest ..............20e
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20«
Od Leona do Pija ...............20«
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ..........................25c
Pesmarica — Slovenska...........50«
Pesmi — Janko Zirovnik..........30c
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25«
Pisana mati.....................,50«
Pisanice, pesmi za mladino........50c
AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. AVGUSTA 1914.
ESPIRITU SANTO.
epovest
Angleški spisala Henrietta D. Skinner.
Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar.
Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers.
(Dalje.)
Daretti je pogledal na svojega spremljevalca, se nasmejal in nekoliko zarudel. "Draga Madame Valor-ge, ali ste že imeli kedaj sinove?"
"Žal mi je, da ne," je odgovorila, "edini moj otrok je bila hči, vnukinje so tudi hčere."
"Bojim se, da ne bodete razumeli," je rekel tiho in vzdihnil.
"Poskusite, da se prepričate," je rekla smeje in si obenem zdela, da bi bila sama blagoslovljena s sinovi.
"Če mi oprostite, vam povem celo resnico." Na njegovi francoščini, katero je govoril z lahkoto, se je poznal tuj naglas. "Vendar pomislite, da vam ne bodem pripovedoval prigodke deklet. Najprej smo vse pospravili po sobi, nato smo plesali, ne sicer kakor plešejo po vaših salonih. Ker nas je bilo premalo, da bi igrali žabo, smo začeli skakati čez stole. Madame, vi se zgražate, konca vam ne bodem pripovedoval."
"Da resnico govorim, pravite še vedno," je rekla Madame in pogledala na izborno pohištvo salona, "da to ni nič, česar ne bi privolila mojim dečkom!"
"Madame", je rekel Daretti, "že vidim, da ste nam popolnoma odpustili. Ni mi treba nadaljevati dogodkov si-nočnjega večera. Od tega trenotka smo vaši sinovi, in upam, da nas ne bodete pozabili, kadar bi rabili našo pomoč."
"Posebno, da bi dražili mirne sosede," je smeje pridejala Madame.
"Madame, kjer se duše tako strinjajo, ko med nami, ni potreba vsega natanko popisovati."
Ramon Disdier je gledal z veseljem na svoje mlade obiskovalce. Minulo je že nekaj let, odkar je bil deček, njegovo življenje je bilo precej pusto v zadnjih letih. Kako si je želel, da bi bil zopet mlad in užival mladost s temi mladeniči. "Brez pomisleka," je rekel sam pri sebi, "moram videti več od teh mladeničev, sem in tja moram iti k njim zvečer, in drugič pridejo k meni. Imamo lep glasovir, zakaj se ne bi igralo na njem, zakaj ne bi prebili nekaj veselih ur skupaj?"
Mladeniča sta sama pri sebi mislila, da se morata sprijazniti s temi ljudmi. "Naš hišni gospodar je gentleman, Madame je jako prijazna. Ne smemo zgubiti časa, moramo se bolje seznaniti."
Tako so bili trije zarotniki zoper enega, in ta zarotnik je bila prijazna dobrosrčna gospa. Končalo se je vse na splošno zadovoljnost. Drug dru-zega so lepo povabili, da se večkrat snidejo skupaj.
"Pri prihodnjem obisku morate pripeljati s seboj vašega brata," je prijazno govorila Madame. "On se mora sprijazniti in seznaniti z našimi deklicami. Do sedaj ga še nisem videla."
"Mogoče ste ga prezrli," je rekel Agostini. "V šoli mu pravijo 'mali', *le Petit' je jako vitek."
"Veselilo bi me, če bi bil pod vašim varstvom," je rekel Daretti. "Imam veliko odgovornost; sicer skušam, da mu je naše stanovanje dom, ali ni tako, če bi imeli mater pri sebi." Ko je -izgovoril besedo mater, se mu je glas tresel. "Življenje šolskih let ni tako lepo za Teodora, kakor je bilo za me."
"Pripeljite mi brata še danes sem," mu je zapovedala Madame. "Sama sebe karam, da ga nisem že preje pohabila. Danes je god naše Lolite. Otroci bodo doma popoludne, nekaj prijateljev in prijateljic jih obišče od sedme ure naprej. Skupaj pride večja družba, gotovo bode vesel večer za vse."
"Lepa hvala za vašo prijaznost. Vsak dan ga počakam pred šolo ob treh popoludne, na to greva na sprehod. Veselilo me bode, če ga smem danes sem pripeljati in ga vam pred-
preljubi Kazimir, sinipatiziraj z menoj, ker sem zaljubljen."
"To mi je znano, saj si mi že včeraj pripovedoval."
"Sedaj sem zaljubljen v drugo."
"Zopet v drugo?"
"Ali nima moje srce prostora z dve, za dvajset ali še več, če bi bilo potreba?"
"Ali smem vprašati, koliko je stara? Tvoja izvoljenka, o kateri si mi pravil včeraj, šteje že šestdeset let, če se ne motim?"
"Nova je približno iste starosti," je vzdihnil Daretti. "To je edina prava starost za me. Kaj naj počnem z vašimi ljubimkami, ki so šestnajst, sedemnajst, ali celo sedemindvajset let stare? Nimajo nobene skušnje v življenju, značaj še ni razvit, se ne ve kakšne da bodo. Pri takih se stavi mnogo na vago. Če je ženska šestdeset stara, se že ve, kakšna je, kaj se ima od nje pričakovati. Začneš življenje z njo z nekakim zaupanjem v
mislil na svoje dolge noge. Na obrazu se mu je poznalo, da je nežnega zdravja. Ni še bil petnajst let star in že je bil nad šest čevljev visok. Približal se je Darettiju, ki mu je položil desnico na ramena.
"Teodor,' ta gospod je pozna! najino mater in je bil pri očetu, ko je umrl pri Mentani."
Deček se je prijazno odkril in obrnil svoj obraz proti marquis, ki ga je meril z očmi od nog do glave in se zadovoljno smejal. Ko je prišel do obraza, se je začel čuditi. Dečkov o-braz je bil jako lep. Obrazne poteze so bile popolne kakor kakšne grške sohe. Okrogla brada, zaokrožene ustnice so bile naravnost fine. Na visoko, jasno čelo so silili kodri temnorujavih las, izpod jasnega čela je gledalo dvoje jasnih, inteligentnih oči. "Kako krasen obraz," si je mislil marquis. "Da bi bila cela postava tako lepa, bi imeli druzega Antinous ali Apollo Belvedere."
Prijel je nerodnega dečka za roko in rekel: "Vaju moram svoji ženi predstaviti. Ni me li že dostikrat slišala govoriti o vajinem očetu? Žena vajinega brata, grofinja d'Usseglio, je hči njene botre, in to duhovno sorodstvo je nam Špancem jako drago. Kakor vidita, nisem popolnoma pozabil sinov vajinega očeta," je dodejal pri jazno in jima kazal pot do kočije, iz katere sta gledala dva vesela dekliška obraza. Obraza sta bila španska, finimi potezami, bistrimi očmi oljkine kože. Glavo-so krasili gosti kodrasti lasje. Hodili sta še v šolo in sta ve
prihodnjost. Sedaj bi bil pripravljen Selo kramljali med seboj. "Otroka, stopiti v zakonski jarem, če mi bi le bilo mogoče pregovoriti Madame Va-lorge in Madame Delepoule."
"Za božjo voljo, ne pregreši se z bigamijo," ga je prosil Kazimir in se izvil iz njegovega objema. "Ne govori budalosti, stopi k meni in preglej ta napev. Nikdar še nisi slišal kaj tace ga — drama in glasba skupaj. Take tragedije še ni bilo, odkar so stari Grki nehali skladati."
"Sledila bode še druga tragedija, če midva ostaneva, da slišiva tvoj 'Tristan in Isolde'," je rekel Daretti. "A-gostini se je dosedaj pošteno obnašal in nočem, da bi se česa nalezel. Pojdi, Saverino mio," pri tem ga je prijel za roke in ga potegnil s seboj, "pojdi k vaji. Ali hočeš iti peš, ali se raje pe-ljaš?" Veselo sta se podala na pot, eden je govoril o svoji violini, drugi o petju.
III. POGLAVJE.
Tistega popoludne so se vrata zavoda sv. Ignacija odprla točno ob treh. Iz poslopja se je vsula množica gojencev vsake starosti in velikosti, osemsto po številu, od dvanajstega do dvajsetega leta. Nosili so uniformo zavoda temno modre barve, vojaške čepice in otonske suknje. Nekaj dečkov je odhajalo v gručah, večina je pa srečala svoje sorodnike, nekateri svoje očete, ki so ravno prihajali od svojega posla, drugi matere, ki so se vračale od popoldanskih obiskov. V Rue de Madrid je čakala dolga vrsta kočij, v katerih so se pripeljale matere ali sestre gojencev. Adriano Daretti, mladi operni pevec, je čakal blizu glavnih vrat z drugimi gospodi. Don Gaspar Montufer ga je spoznal, se mu približal in mu prijazno segel v roko.
"Moja sinova sta se veselo zabavala z vami in z vašim bratom na včerajšnjem sprehejdu. Domov sta prišla čisto navdušena in sta mi pripovedovala godke vašega očeta z nesrečnim cesarjem Maksom v Mehiki."
Reči moram, da sta jako pazljivo poslušala. Upam, da jima dovolite večkrat iti z nama, sta fina sinova
"Z veseljem jima bodem dovolil, če mi obljubite, da ju odslovite, kakor hitro postaneta nadležna."
"Za to ni nobene nevarnosti, jt odgovoril smeje Daretti. Med tem se jima je bližal mlad človek, temnega, ali resnega obraza.
"Don Gaspar," je rekel, "ali mi bodete ustregli, da me predstavite?"
"Z veseljem, knez. Chevalier Da retti ta gospod i se rad seznanil z vami. Ali vam smem predstaviti Don Ltiis de San Roque, Marquis Palafox?'
Oba sta stala po koncu, se odkrila in se drug drugemu priklonila po francoski šegi. Potem je marquis ponudil roko mladeniču.
"Zdi se mi, da bi se morala pozna
staviti. Bojim se le, da ga bodo drugi j ti, gospodič," je rekel. "Nosite imeli za jako boječega."
"To bode kinalo prestal. Se bode kmalo počutil domačega. "Madame Valorge in Senor Disdier sta oba spre mila goste do vrat in jima bila jako prijazna.
Ko sta bila mladeniča zunaj salona, sta tirnih korakov pohitela v svoje stanovanje v četrtem nadstropju.
"Čarobni ljudje," je rekel Agostini navdušeno.
"Da, čarobni in tako inteligentni. Gotovo si zapazil, kako sta mi bila takoj naglonjena. Taka bistroumnost!"
"Zares so veliko s teboj govorili, ali videti bi moral, kako sta mene pogledovala."
"Poglej Ijubosunineža," je rekel Daretti in hitro odprl vrata v svoje stanovanje. Rujavo-bradati Švicar je i-gral glasovih in bil tako zatopljen v igranje, da ju ni slišal, dokler 'nista prihitela <k> njega in ga potegnila iz stola.
"No, otroka, ali sta sklenila mir?" jc vprašal mirno.
"Mir je sklenjen," je odgovoril Agostini, "poleg tega so naju adoptirali kot dolgo izgubljena sinova."
"Tako so se oklenili najinih vratov in so jokali," je rekel Daretti in objel Švicarja. "Carissimo Casimiro, moj
vašega očeta, ki je bil papežev vojak. Ob njegovi strani sem se vojskoval leta 1867."
"Gotovo bi se vas moral spominjati," je vzkliknil Daretti in mu prijazno stisnil roko. "V vaših rokah je umrl, potem ste prišli v Trst in prinesli u-bogi materi njegove papirje."
"Vidim, da me poznate. Prevzel sem žalostno ulogo takrat, ali vendar sem bil vesel, da sem jo smel rešiti. Kdor je poznal vašega očeta, ga je Qioral ljubiti, bil je pravi gentleman, romantičnega in viteškega tempera-jnenta. In tudi vaša mati je bila iste nravi. Dobro se še spominjam, ko sem ji pravil, kakšne heroične smrti je vaš oče umrl, in kako se je izrazil, da umrje z veseljem za domovino in za vero, je sklenila roke in rekla: 'Moja duša poveličuje gospoda'."
Darettiju so prišle solze v oči. Hvaležno je istisnil knezu roko. "Nesreča je hotela, da sem jo zgubil pred tremi leti," je rekel tiho. "Dobro mi dene, če slišim, da jo kdo hvali v tuji deželi.1
V znamenje sočutja mu je knez stisnil roko. Ravno takrat se jima je pridružil mladenič. Bil je visoke ali tenke postave, in jako bojazljiv. Imel je dolge noge in ozka ramena. Premikal se je nerodno, kakor da bi vedno
kje je mati?" je vprašal marquis.
"Poslala naju je same domu, čisto same. Pomisli, papa, kako sva morali biti pridni. Nama je naročila, da vas in Jaime domu pripeljeva. Jaime se mora hitro preobleči, da pride ob času na godovanje Lolite Disdier. Tam prihaja Jaime, ne moremo časa tratiti." Mladenič sedemnajstih let^ črnih oči, se je približal kočiji, pozdravil očeta in sestri, kakor bi jih že najmanj eno leto ne videl, ne pa poldne.
"Gospodje, jako mi je žal, da ni žene tu, kakor je navadno. Gotovo je ne bode veselilo, če izve, da smo je zaman iskali tu. Sicer pa vaju hočem kmalo obiskati in potem se dogovorimo, da pridete enkrat k nam na obisk. Deklici pa, ki se tako vzorno in vz-gledtio obnašata, sta moji hčeri Dona Margarita in Dona Josefa de San Roque."
Obraza deklic sta naenkrat postala resna. Prijazno sta uklonili glavo, potem pa s pogledi druga pri drugi iskale poguma. Jako se jima je mudilo, ali očeta nista hoteli opomniti pred tujci, ker to bi ne bilo olikano. Odleglo jima je pri srcu, ko je oče kmalo tuja gospoda odslovil in dal kočijažu znamenje, da popelje domu.
'Zdi se mi, da je to tisti dečko, komaj da sem ga spoznal," je rekel marquis in se naslonil nazaj v svojem sedežu.
"Kateri dečko?" sta radovedno vprašali hčerki in se pomaknili bliže k očetu.
"Otroci, dostikrat sem vam že pravil o zmagi pri Mentani, o hrabrem dečku, ki je prekoračil bojno polje, da ponese povelje francoski kompaniji, od katerega je odvisela zmaga. Tisti deček je bil gospod Daretti, ki sem ga vam ravno predstavil."
'Teodorjev brat?" je vprašal Jaime. "Zakaj nam niste tega preje povedali?" , -
"Ker ga nisem spoznal. Kdo bi mislil, da je elegantnih po zadnji modi napravljeni gospod oni zamazani, raztrgani, na srcu pobiti boječi se dečko, katerega sem videl pred več ko dvanajstimi leti v dimu in ropotu vojske."
"Papa, zakaj pa pravite boječi, ko ste ravno opisali njegovo junaštvo?"
(Dalje prih.)
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem', ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vae delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN, Telefona st. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Telephone—Hanover 41S2-J.
Joe Windislunan,
saloon in restaurant
483 Virginia St, Milwaukee, Wia.
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 12»
Louis Wise
MO Jackaon St
JOLIET, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMOBKI.
>»WO»0»04C4040»0»<>»0»0»OW>»040»040»B»0>»»»IL53
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
3?i1t© Ells. Brand." pivo
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Union Coal & Transfer Co.
516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving.
Chicago tel. 4313.	Northwestern tel. 411
Ka:
I
ftr; foil
Sobe y sajem ia Laach Room.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
JOLIET, ILL.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott ud Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, ILLIN®!*
Ne pozabite torej obiskati nae v našej mesnici in gr</ccriji na vogalu Broadway and Granite Street*.
Chic. Phone 2768.
9
N. W. Phone 1113.
Driska,
krč v želodcu, poletne pritožbe in črevesne neprilike, kolero morbus in vnetje črev pri odraslih kakor tudi pri o-trocjh hitro odpravi Severovo zdravilo zoper drisko (Severa's Diarrhoea Remedy). Čitajte sledeči dokaz, katerega piše g. Geo. Prolc'op, 251 French St., New Brunswick, N. J.: "Severovo zdravilo zoper drisko je zelo uspešno j učinkovalo. Moj otrok je bil hudo, bolan vsled driske, toda kakor hitro sem dobil Vašo zdravilo sem ga mu dal kakor predpisano v navodilu in v ) petih dneh je bil otrok popolnoma zdrav." — Cena Severovega zdravila zoper drisko je 25 centov v vseh lekarnah. Vprašajte po njem po imenu. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od iuu. VV. F, Severa Co., Cedar Rapids, row a. — Adv. T.	70t4
Chi. Phone: Office 65«, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—« p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovicli
Dentist :: Zobosdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 4S3.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron.
„ Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovičtt j Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za	I
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost' nostne papirje in daje informacije vseh vrst.
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bos"® j in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, SrbU0' Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA-
1
mi S, ob rei Ve Pa di
<ln be
v
se
st;
ko
Pc
>: a
za m
šč L
Res je.
Sin: "Uoča, zekej so pa ribe nuteta-ste?"
Oče: "Vil ga tuempca! Če b' ti ni" guoflo u vuodi, al' bi muogu govorit?
ONION ROOFING CO.
(Zanetti ft Scheuer)
210 RUBY ST. :: JOLIET, ILL. Chicago Phone 2975. Krijemo in popravljamo strehe s papirjem in gravelem in sploh na vse načine.
Z nami se domenite slovenski in hrvatski. Naše cene so najzmernejie-Predno date kriti ali popravljati streho, se oglasiti pri nas, da se po domače domenimo.	*6t4
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
M
E. Porter Brewing Company
MtttMmMS,	S. Uril St., Ml* I