Glasnik SED 48|1,2 2008 93 Knjižna poročila in ocene Kaja Širok zgodovine Italije in slovenske manjšine v času ekspanzije fašisti čnega nasilja nas usmerja v usode posameznikov pred iz- bruhom druge svetovne vojne in po njej. Vendar se zgodbe ne kon čajo s selitvijo v drugo državo, njihovo pot spremljamo tudi med vojno in po njej. Ne spoznava- mo zgolj bole čin, ki so jih slovenskemu prebivalstvu prizadejali Italijani, temve č tudi odnos, ki ga je do njih gojila mati čna država, in jugoslovansko politiko do pri- morskih emigrantov v predvojnem in po- vojnem obdobju. Meja drugih je trenutno med najbolj prodajanimi knjigami v Italiji, ki ni sa- mo brana, temve č se o njej tudi govori. In če smo se na za četku spraševali, kaj bo praz nik spomina prinesel leta 2008, si lahko za leto 2009 želimo ve č podobnih študij in prevod knjige v slovenski in an- gleški jezik. Knjižna poročila in ocene Karmen Medica* Povezanost Reke s sosednjimi slovenski- mi obmo čji sega še v srednji vek in je posledica svojevrstnih okoliš čin, v kate- rih se je mesto oblikovalo skozi stoletja. Odlo čilnega pomena so bile kopenske poti, ki so severnojadransko obalo pove- zovale s srednjeevropskim zaledjem in omogo čale stalno izmenjavo trgovskih in drugih dobrin. Mo čnejše povezovanje se za čenja v 15. stoletju s trgovanjem. Na Reko so se za stalno ali za dolo čen čas priseljeva- li številni slovenski trgovci iz Čedada, Ljubljane, Škofje Loke, Ko čevja. Reka se je intenzivno povezovala s Kranjem, Kamnikom, Celjem, z Ljubljano, s Pla- nino, z Bistrico, Gotnikom, s Premom, Senože čami in z drugimi slovenskimi kraji. V 16. in 17. stoletju so na Reko prihajali trgovci iz Gorenjske (Ljublja- na, Škofja Loka, Kranj), pa tudi iz Do- lenjske (Ko čevje, Metlika, Novo mesto). Romarji iz Kranjske in Štajerske so po- gosto obiskovali romarsko cerkev na re- škem Trsatu. Na Reko se je skozi stoletja priseljevalo tudi mestno prebivalstvo, po rodu iz Kranjske (Carnioli). Prihajali so kot trgovci, podjetniki, uslužbenci, du- hovniki, obrtniki, profesorji, umetniki, delavci, prevozniki, strežaji in predstav- niki drugih poklicev. Razvoj pomorstva in trgovine je privla čil priseljence razli č- nih poklicev in znanj. V 17. stoletju so iz Kranjske, Furlanije, Gorice in Bene čije prihajali tudi umetniki, zdravniki, odvet- niki, lekarnarji idr. Lukeži ćevo delo nam odkriva številne uspešne slovenske trgovce, bankirje, lastnike ladij idr., ki so v pristaniškem mestu dosegali neslutene poslovne in družbene uspehe, kot npr. člani družin Celligoi, Wohinz, Poglayen, Kobler, Jelloushegg, Walluschnig, Premrou. Po zaslugi Matije Gasserja, pomorskega ka- pitana, doma iz Škofje Loke, in Franca Jelovška, veletrgovca iz Vrema pri Po- stojni, je Reka leta 1841 dobila ladjo z imenom Laibach, zaradi česar sta bila oba lastnika po dveh letih imenovana za častna meš čana Ljubljane. Najuspešnejši med njimi je bil bankir, veleposestnik in lastnik ladij Josip Go- rup pl. Slavinski (1834–1912), najbo- gatejši Re čan in Slovenec svojega časa, t. i. »rije čki Rotschild«. Josip Gorup ni bil samo uspešen podjetnik, ampak tudi humanitarec in mecen številnim sloven- skim in hrvaškim kulturnim institucijam, znan tudi kot zaš čitnik kulture in umet- nosti. Nekatere reške patricijske družine, ki so posedovale posestva v Sloveniji (An- drocha, Mordax, Raunacher, Stemberg, Thierry, Tranquilli), so se prištevale h kranjskemu plemstvu. Kulturni stiki naštetih krajev s Slovenijo so bili plodni tudi na literarno-zgodo- vinskem podro čju. Na Reki so delovali mnogi slovenski pisatelji, leksikografi , knjigarnarji, tiskarji in znameniti kul- turni ustvarjalci (Trubar, Čop, Trdina). Primož Trubar se je na Reki šolal in se tam seznanil z glagolico, v kapucinski red je prav tam vstopil Janez Svetokri- ški, v svoji Slavi vojvodine Kranjske Re- ko omenja Valvasor, v 19. st. sta na reški gim naziji službovala Matija Čop in Janez Trdina. Velja tudi obratno, številni reški literati, likovni umetniki, polihistorji in humanisti so delovali na Slovenskem. Knjiga je sestavljena iz dveh tematskih sklopov. V prvem delu avtor predstav- lja družbene, družinske in poslovne re- ško-slovenske vezi (družino Celligoi, Michie le Wohinz, družino Poglayen, trgovsko korespondenco Marka Kobler- ja in Petra Trifi ća (1801–1802), družini Jellouschegg in Wallusching, družino IRVIN LUKEŽIĆ: Fluminensia Slovenica; Izdavački centar Rijeka in Kulturno-prosvetno društvo Bazovica (Biblioteka Fluminensia; 12), Reka 2007, 307 str. * Doc. dr. Karmen Medica, predavateljica na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in raziskovalka v Znanstvenoraziskovalnem središču v Kopru, 5000 Koper, Titov trg 5. E-naslov: karmen.medica@guest.arnes.si Glasnik SED 48|1,2 2008 94 Knjižna poročila in ocene Karmen Medica Corossacz, Josipa Gorupa in Josipa Pre- mroua – v kronološkem zaporedju. V drugem delu se osredoto ča na literarne in kulturne stike: starejše obdobje, de- vetnajsto in dvajseto stoletje, pozabljeno pri čevanje Janeza Trdine o otoku Krku iz leta 1859. Avtor nas že v uvodu opozarja, da je kljub vsej pestrosti stikov, ki so potekala skozi stoletja, pri čujo ča tematika še ved- no premalo raziskana in primerno pred- stavljena ter da je pred nami še vedno terra incognitta. Kot je zapisal, se mu je, potem ko se je najprej nekoliko inten- zivneje ukvarjal s Trdinovim delom, za- zdelo čudno, da se vprašanj ve čstoletnih hrvaško-slovenskih kulturnih stikov že v preteklosti ni natan čneje raziskovalo in da se je o tej temi tako malo pisalo. Lu- keži ćevo delo temelji na pregledu pred- hodno objavljene slovenske in hrvaške literature, analizi arhivskih virov, pred- vsem starih mati čnih knjig, shranjenih v reškem Državnem arhivu, drugih dostop- nih arhivskih virov, kot so npr. registra- cije trgovcev in lastnikov ladij ter osebne zapuš čine. Obsežna monografi ja dr. Irvi- na Lukeži ća, rednega profesorja na reški Filozofski fakulteti vsebuje še povzetka v slovenš čini in italijanš čini, literaturo, ki vklju čuje znanstvena in strokovna de- la, časopisne članke, periodiko, arhivske materiale, leksikone ter kazali osebnih imen in krajev. Indeks slikovnih prilog ponazarja, da je poleg izredno zanimive zgodovinskoliterarne deskripcije knjiga popestrena s številnimi dokumentarnimi ilustracijami, fotografi jami in reproduk- cijami dokumentov. Knjigo lahko ozna čimo kot pomemben prispevek k poznavanju slovenskega izseljenstva, slovensko-hrvaških stikov, Slovencev na Hrvaškem, hkrati pa je Fluminensia Slovenica še ena ponazori- tev ve čkulturne in ve čjezikovne podobe Reke, kot se je skozi stoletja obdržala do današnjih dni. Knjižna poročila in ocene Marko Smole* Konec leta 2007 je v mali obmejni ob čini Čabar v severozahodnem delu Gorskega Kotorja na Hrvaškem izšla vsebinsko in po opremi bogata knjiga z naslovom Povijest čabarskog kraja. V njej je do- ma čin, ljubiteljski zgodovinar, jezikoslo- vec, pisatelj in pesnik Slavko Malnar iz Trstja (Trš će) zbral in obdelal množico informacij iz zgodovine tega relativno majhnega in od drugih centrov lo če- nega obmo čja. Avtor se s pisanjem in z razis kovanjem zgodovine ukvarja od le- ta 1992. Med drugim je pri isti založbi izdal še dve pomembni knjigi: leta 2001 Prezimena u čabarskom kraju kroz sto- lje ča 1488–1997; Povijesna antroponi- mija, v kateri je raziskal izvor priseljen- cev v zad njih petih stoletjih, in Pamejnek – knjigo s slovarjem doma čega nare čja, v kateri je zbral preko 7.500 nare čnih be- sed; knjigo je konec leta 2007 predstavil tudi na ZRC SAZU v Ljubljani. V knjigi Povijest čabarskog kraja avtor obravnava zgodovino ozemlja sedanje (mestne) ob čine Čabar, ki je bila v vsej svoji dokumentirani zgodovini mo č- no povezana s Kranjsko in slovenskimi sosedi. Zgodovino ozemlja za čenja z najstarejšimi domnevami o njeni pose- litvi ter ugotovitvami o sledeh ljudstev pred Rimljani ter opisi ostankov iz rim- ske dobe. Najstarejše upravno središ če obravnavanega obmo čja je bilo naselje Gerovo, sosed starejše župnije Osilnica na slovenski strani ter skupaj z njo neko č del ko čevskega gospostva. Za Slovence je posebno zanimivo poglavje o prvih za- beleženih prebivalcih, v katerem izvemo, da so bili priimki poleg ko čevarskega ve- činoma slovenskega izvora. V e čina prvih zapisanih priimkov v 15. in 16. stoletju je bila povezana z zaledjem na kranjski strani in so se na tem ozemlju kljub te- žavnemu preživljanju ohranila vse do današnjih dni – med njimi Malnar, Čop in Kvaternik. Zelo zanimiva je zgodba o razvoju žele- zarstva, ki se pri čenja že v 15. stoletju v župi Osilnica ter se razcveti sredi 17. stoletja v Čabru. Tam je Peter Zrinjski zgradil železarski obrat, vanj preselil upravni center in takrat obmo čje tudi dokončno priklju čil Hrvaški. Po njego- vi usmrtitvi sta si železarno precej časa podajali Ogrska in Avstrijska gospodar- ska komora. Številni dokumenti, ki jih je avtor raziskal in govorijo o življenju na tem ozemlju, pa se nahajajo v idrijski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, saj je idrijski rudnik upravljal železarno do njenega konca v 18. stoletju. Našteti so fevdalni lastniki obmo čja v zadnjih štirih stoletjih, njegov cerkveni ustroj, politi čno in društveno življenje, posebno poglavje pa je posve čeno na činu preživ- ljanja in iskanju zaslužka ter gospodar- skemu razvoju. Avtor s pomo čjo virov iz obeh sosednjih držav spretno spleta zgodbe tudi na podlagi osebnih izkušenj, ki presegajo marsikdaj tudi v strokovni literaturi strogo vzdrževano državno me- jo, in s knjigo ustvarja bogato zakladni- SLAVKO MALNAR: Povijest čabarskog kraja; Matica hrvatska Ogranak u Čabru, Grad Čabar, 2007, 347 str. * Mag. Marko Smole, univ. dipl. inž. elektr., 1210 Ljubljana - Šentvid, Stanežiče 34b. E-naslov: marko.smole@ibe.si