Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 1. avgusta 1965
V..
1*111

C6JI tornAHo 1 !
PfR {»«*&£*£ ; ■ lOCCUbAZfgtti * * * V'*’.
S^£JK
r I
kr,, i
[\ i

Rasizem
X e komur koli ni bilo jasno, I da gre pri gonji, Ki jo volj dita že več kot en mesec tržaški in videmski dnevnik zgolj za prikrivanje vsem dobro zane stoodstotne rasistične protislovenske mržnje znanih tržaških nacionalistov in šovinistov, pod najbolj čistokrvno zastavo starih in novih fašistov, potem je to postalo bolj kot jasno na petkovih večernih škvadrističnih demonstracijah, med katerimi je drhal ponavljala in prepevala že preperela protislovenska in protijugoslovanska gesla ter napadla tri slovenske ustanove v središču Trsta. Zato je tudi zaman, da glasilo nadškofove Katoliške akcije svojo odločno zagovarjanje stališča novih in starih fašistov ter liberalcev in dela republikancev ter de-jnokristjanskih skrajnih desničarjev, — stališča, s katerim se piti slovenski katoličani ne mo-tejo strinjati in se ne strinjajo — zakriva to stališče z izgovorom, da gre za odpor proti bivšemu odgovornemu uredniku našega dnevnika ter samo zaradi tega, ker je naš dnevnik pred dvajsetimi leti zagovarjal neitalij ansko rešitev tržaškega vprašanja. Že na seji med 22. in 23. julijem tržaškega občinskega sveta smo slišali, da je tako rešitev zagovarjalo z glasovnicami v rokah več kot ena tretjina tržaških volivcev in volivk, ki se jih hoče sedaj s to gonjo postaviti v položaj drugorazrednih državljanov in pribijati na nekakšen sramotni steber, čeprav so največ doprinesli med protifašistično borbo za zmago nad fašizmom in nacizmom ter žrtvovali največ življenj ter največ pretrpeli v taboriščih smrti in zaporih.
Že na omenjeni seji občinskega sveta je bilo povsem razločno dokazano, da je šlo od vsega začetka za gonjo proti Slovencem zaradi tega, ker so Slovenci, ne pa za borbo proti bivšim «titovcem», ker so bili «titovci».
Tako je znano tedensko glasilo «Difesa Adriatica« že takoj ob začetku gonje pisalo o sporazumu o levemu centru: «Podpis in odobritev sporazu-hiov, na podlagi katerih bi se morali — prvič — združiti v Pokrajinski vladi formalno ((demokratični« Slovani, ki pa so v bistvu panslovanski šovinisti — nas silijo, da prenehamo s pridržki, ki bi se lahko slabo razlagali, ter jasno in čvrsto tečemo svoj «ne» glede sklepa, ki ga smatramo za želo nevarnega z vseh vidikov, sklepa, ki predstavlja popuščanje brez Precedensov, ki je takšno, da ko dezorientiralo državljane in da bo podlaga za nadaljnje še H še zastranitve«.
Tudi liberalci so takrat izjavljali: «Ostra je opozicija tržaških liberalcev proti izvolitvi Pokrajinskega odbora levega eentra z njegovo razširitvijo na Slovensko skupnost in s prisotnostjo protidemokratičnih in Protinacionalnih sil v njem«.
Zelo jasno stališče je zavzel MSI, ki se je uprl vsaki mož-n°stt izvolitve pokrajinskega odbornika Slovenske demokratke zveze.
Tum Lega Nazionale je 1. ju-. ja letos objavila sledečo iz-lav°:	«Lega Nazionale mora
kt zaskrbljena spričo vesti, ž se je pojavila v časopisju o ^kljuCitVj v občinski odbor ne-| Pijanskega elementa; prav k° ne more zanemariti gla-.°v Ponižanja in protestov, ki 1 Prihajajo iz vseh slojev mest ®ga prebivalstva«, ital. republikanska stranka a je že 21. januarja letos ob-stališče, ki se glasi: «Vo-*nt pokrajinski in sekcijski Pri so proučili krajevni v^kični položaj in so ugoto-§. l’ da je neprirodno zavezni-v° med KD, PSDI in PSI z
sko nacionalistično intonacijo — brez precedentov v obrambi nacionalnih vrednot Trsta.« Dne 26. junija letos pa je vodstvo PRI zatrjevalo, da nikakor ne nasprotuje vstopu svetovalca Hreščaka v tržaški občinski odbor.
Vse to so dokazi, da so se vsi ti nacionalistični, šovinistični in fašistični krogi šele pozneje spomnili, da ne bi bilo razumno in da je morda celo nemogoče v današnjih razmerah, dvajset let po osvoboditvi, prihajati na dan s starimi popolnoma rasističnimi protislovenskimi gesli, temveč da jih je
V sredo je po tržaških ulicah in na Trgu Unita demonstriralo nad 400 kmetov in spolovinarjev iz Goriške in Furlanije, ki so bili hudo prizadeti zaradi neurja prve dni julija. S kmeti so bili voditelji kmečkih organizacij (Allean-za coltivatori, Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov) in sindikatov CGIL, župan iz Ogleja, podžupan iz Starancana, nekateri
n.rnlni.nl«: ....1  1 • i . •
deželni svetovalci, pokrajinski taj- KS«*®
nik KPI iz Trsta itd.
Demonstranti so nosili transpa. rente z napisi o svojih zahtevah in o škodi, lu so jo utrpeli. Med drugim prizadeti kmetje zahtevajo, da dežela takoj dodeli eno milijardo lir podpore in da poskrbi za ustanovitev solidarnostnega sklada v korist prizadetim po vremenskih neprilikah. Razmere in potrebe prizadetih je predstavnikom dežele obrazložila delegacija, v kateri so bili predstavniki kmetov in omenjenih organizacij. Predstavniki dežele so obljubili vso pomoč in skrb dežele za prizadete kmete.
V četrtek pa so po Trstu manifestirali gradbeni delavci, ki so tudi na Tržaškem stavkali, kakor po vsej državi. Obe manifestaciji sta potekali mirno in brez incidentov.
slov,
strani ter z druge strani
v®nske skupnosti — t. j. sku-6» ki ima jasno panslovan-
treba zakrinkati za «protititov-stvo« in podobne izgovore. Toda krinka je kaj kmalu padla.
Fašisti so na teh stališčih zakrinkanih ali nezakrinkanih našli svoje zaveznike ter nastopili po tržaških ulicah z rasističnimi gesli, ki se začenjajo s «fo-ra i s’ciavi» in končajo z «a morte i s’ciavi», med njimi so teroristični napadi na slovenske ustanove jedro te najnovejše akcije podivjanih škvader.
Dolžnost je odgovornih organov vlade levega centra, da rasistično divjanje temeljito preprečijo.
lllllllllll■lllll1lllllllllllllllllllllulllllllllllllllllllllll1^l■ll■lll^lllllllllllllllluulllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|flumllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||llll||||||||UIllIll1lllllllllllllllllllll|||||||||||||UlllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllu
SENATU IN POSLANSKI ZBORNICI PREDLOŽEN PRORAČUN ZA 1966
Po novem poenostavljenem postopku bo proračun odobren že oktobra
Izjave finančnih ministrov Pieraccinija, Colomba in Tremellonija o proračunu - Nenni predlaga zakonsko ureditev pravice do stavke in sindikalnih svoboščin v okviru členov 39 in 40 ustave
RIM, 31. — Danes so predlo žili senatu in poslanski zbornici proračun za leto 1966, ki ga je včeraj odobril ministrski svet. Po novih določilih mora biti proračun predložen do 31. julija ter sestavljen na osnovi sončnega leta. Senat in poslanska zbornica pa morata proračun odobriti do 31. decembra.
«branimo svobodo vseh narodov .
Sedaj bodo zakonski osnutek, ki je enoten za celotni proračun, predložili najprej komisiji za finance senata, ki bo prva o proračunu razpravljala. Ta komisija mora v roku tridesetih dni izdelati splošno poročilo in ga poslati predsedstvu senata skupno z morebitnimi poročili manjšine.
V bistvu je celoten postopek dokaj poenostavljen, tako da je dolžnost finančne komisije izdelati zaključke in da se v dvorani razpravlja samo o splošnih po-litično-ekonomskih in finančnih vprašanjih. Zato tudi pričakujejo, da bo razprava dokaj kratka in da bo senat pričel z razpravo septembra, končno glasovanje pa bo zaključeno v oktobru. Komisija za finance pa bo nujno sklicana znatno prej. Določili so že poročevalca v tej komisiji in to de-mokristjanska senatorja Lo Giu-dice in Salari.
O proračunu so ministri za proračun Pieraccini, minister za zaklad Colombo in minister za finance Tremelloni zvečer govorili po televiziji. V bistvu so ponovili že znane izjave. Tako je minister za proračun Pieraccini povezal proračun z gospodarskim načrtovanjem. Dejal je, da predvidevajo za prihodnje leto nekoliko počasnejši splošni razvoj, kot je predviden v načrtu. Načrt namreč predvideva zvišanje narodnega dohodka za 5
odstotkov, v proračunu pa so upoštevali 4,5 odstotno zvišanje. Istočasno so morali tudi upoštevati zvišane socialna izdatke za poenotenje plač, pokojnine in podobno. Zaradi tega je ostalo premalo sredstev za investicije in če se bo ta proces nadaljeval, lahko pride v nevarnost obširnejši načrt socialnih reform in investicij, ki so predvidene v prihodnjih petih letih. Pieraccini pa pravi, da so pri razdeljevanju sredstev upoštevali prednostno lestvico, ki izhaja iz načrta.
Minister Colombo pa ugotavlja, da se je deficit sicer povečal od 657 milijard lir iz leta 1965 na predvidenih 892 milijarde lir za leto 1966. Vendar pa treba upoštevati, da morajo prihodnje leto izplačati 206 milijard lir več za plačilo posojil preteklih let. Zato proračun nima inflacionističnega značaja.
Tremelloni je dejal, da bo davčni sistem ostal nespremenjen, čeprav bi želeli pritisk olajšati. Proračun je realističen in predvideva nujno zvišanje izdatkov, istočasno pa tudi realno zvišanje dohodkov.
aAvanti« bo jutri objavil Nenni-jev članek z naslovom «Treba je izpopolniti praznino pri izvajanju svobode stavke«. V članku se ugotavlja, da je pravica do stavke in sindikalne svoboščine zagotovljena s členoma 39 in 40 ustave, vendar pa parlament ni nikoli sprejel izvršilnih zakonov. Tako nekateri sindikalisti kot politiki dvomijo o
primernosti zakonske ureditve in raje prepuščajo ta vprašanja običajem. Zlasti CISL se boji, da bi registriranje sindikatov, ki ga predvideva čl. 39, pomenila ((omejitev neodvisnosti in avtonomije sindikatov«. S tem stališčem pa se ne strinjata CGIL in UIL.
Pri urejevanju pravice do stavke je odsotna zakonodajna oblast, ni pa odsotna sodna oblast, ki je večkrat posegla na osnovi kazenskega zakonika, ki je vedno fašističen. Ministrstvo za pravosodje pripravlja reformo tega zakonika in bo jeseni predložilo zakonski osnutek, kot so že napravili za zakonik o kazenskem postopku. O pravicah stavke je že večkrat razpravljalo in razsojevalo ustavno sodišče, pa tudi kasacijsko sodišče je izdalo razne omejevalne razsodbe. Iz vsega tega pa izhaja, da sodišča avtomatično postopajo brez vladnih posegov in je prišlo do kazenskih postopkov proti železničarjem, ki so stavkali lanskega novembra. Javni tožilci v Milanu in Rimu pa so prijavili sodišču mestne stražnike, ki jih sodišča smatrajo kot javne agente.
V tem «vakumu» zakonodaje prihaja torej do primerov, ko ni zagotovljena pravica do stavke in sindikalnih svoboščin. Vprašanje zakonodaje torej prihaja na dnevni red na osnovi dejstev in ne sme biti praznin, ki jih mora izpopolniti zakonodajna oblast.
Leto XXI. - Št. 181 (6159)
Glasilo MSI
Glavni argument starega fašističnega voditelja in bivšega poslanca v rimskem parlamentu — podobno kot v sredo argument krajevnega voditelja liberalcev — je bilo pisanje tedenskega glasila tržaške Katoliške akcije, s katerim je podprlo stališče združene desnice proti izvolitvi slovenskega so-cialističnega svetovalca v tržaški občinski odbor. Za avtorja tistega pisanja proglašajo desničarski govorniki in njihov tisk samega tržaškega nadškofa. Zato je fašistični voditelj predsinočnjim s posebnim po nosom izjavil, da postaja glasilo Katoliške akcije in nadškofa tudi glasilo tržaške federacije MSI.
Toda med tem glasilom in tajnikom tržaške federacije Krščanske demokracije pa se je vnela polemika, ki je za vso sedanjo desničarsko protislovensko gonjo zelo poučna in dokazuje, kje so tiste sile, ki poskušajo v odločilnem trenutku onemogočiti ne samo kakršen koli korak naprednejših sil v tukajšnji večinski stranki, v kateri so trenutno na vodstvu, temveč tudi povsem demokratične sklepe demokratično izvoljenih političnih predstavnikov in jih podrediti nazadnjaškim silam, ki se jim ob vseh takih priložnostih postavijo na čelo stari in novi fašisti.
Že v samem uvodniku prejšnjo nedeljo smo omenili napad glasila KA na naš dnevnik. Toda prav je, da tokrat navedemo dobesedno še kak važen stavek, saj je tajnik KD predvčerajšnjim v posebnem pismu omenjenemu tedniku na dolgo odgovoril z argumenti iz kato liškega nauka. Toda nadškofovo glasilo je polemiko na kratko odrezalo z očitnim prezirom vseh demokratičnih pravil, ki jih sicer vedno poudarja, in za. htevalo — ob splošnem odobravanju fašistov in njihovih zaveznikov —
»Sedanji voditelji KD v stranki in v občini so pogrešili. Ko se pogreši ,se mora postaviti ob stran... Svetujemo voditeljem, da se umaknejo.«
Nato pa sledi še prav malo prikrita grožnja:
«čimprej bodo to storili, tem manjša bo škoda.«
Sedaj pa si vsaj nekoliko o-glejmo polemiko med obema, ker je v njej pretežni del jedra vsega sedanjega razpihovanja protislovenskega sovraštva v našem mestu.
Nadškofovo glasilo je pred enim tednom zapisalo, potem ko je omenilo, da «Tržačani ne morejo pozabiti italijanskih de. žel, katerih so se polastili jugoslovanski komunisti v nasprotju z vsakršno pravico*:
«Ali sedaj lahko sedi v tržaški vladi tisti, ki ni bil le aktiven, temveč je bil med voditelji in v prvi vrsti vsa tista leta, ki je kot direktor Primorskega dnevnika vodil krivično bitko, ki je bil do včeraj v patrulji sestavljalcev tistega časopisa, ki sovraži dvoje: vero in Italijo (ir.- da se ne bi več prikazal v tistem uredništvu, mu mora pokrajina ustvariti in ponuditi službo).«
List dodaja, da bi zaradi tega Tržačani morali «končno čutiti potrebo, da se podobnim u-kazom uprejo».
Tajnik K D mu odgovarja: «Naš demokratični sistem določa, da določene sklepe... odobrijo tisti, ki jih je ljudstvo izvolilo, druge sklepe pa politične stranke, s tistimi organi, ki jih predvideva statut. Tako je ravnala tudi KD. Pokrajinski odbor stranke je ustrezne sporazume odobril s 24 glasovi za in šestimi vzdržanimi. Preosnova občinskega odbora pa je bila o-dobrena z 18 glasovi proti enaj. stim. Ali naj bi bila »prava demokracija« nadaljevati s tezami enajstih ali s tezami osemnajstih »
In dalje glede Hreščaka:
«...preteklost ni človek, ni ves človek... In Hreščak je socialist (se pravi, da je član tiste vsedržavne stranke, s katero je KD na vladi v vsej državi), ki trdi, da je in da hoče biti lojalen državljan Italijanske republike. Tisto, kar je dejal in storil kot socialist, kot svetovalec večine, je bilo v okviru
politične konvergence in popolnoma lojalno do prevzetih obveznosti... Toda or.> je bil »voditelj« in v «prvi vrsti« v preteklosti, ki nas ločuje, nam pripominjajo; torej — s tem se hoče reči, da ga je treba pustiti ob strani in najti druge, ki nimajo njegove preteklosti. Pravi, edini odgovor je..., da bi se moral proces premagovanja preteklosti in torej tudi proces učinkovitega "iskrenega ravnovesja« v sožitju med Italijani in Slovenci, prenesti na prihodnje generacije: na tiste generacije, ki niso neposredno doživljale tistih mučnih trenutkov naše zgodovine, ki so bili tudi mučni trenutki našega življenja. Ali se lahko mi, ali se lahko naša generacija odpove, začeti to r.alogo, ki jo bodo morali — tega se zavedamo — drugi dokončati? Tisto, kar vsi trdimo, da bo pravično jutri, zakaj ne bi bilo pravično danes?«
Nadškofovo glasilo take demokracije in take logike noče razumeti in odgovarja:
«Najbolj elementarna politična občutljivost bi morala upoštevati ne samo mnenja osemnajstih ali enajstih, ki predstavljajo mogoče 4000 glasov od več kot 70.000 prejetih glede skrajno hudih stvari... Tako so nas učili mojstri demokracije.«
In dalje:
«Ne gre za Slovence in Italijane. Temveč za osebo, ki ima preteklost.«
«Pri politični spremembi, ko gre za preteklost, ki je v ostrem in neposrednem nasprotju z novim stališčem, mora biti ta preteklost odkrito preklicana, če sem spoznal, da sem ravnal slabo, moram povedati z iskrenim obžalovanjem, da sem zgrešil, človek lahko zgreši, toda mora priznati in svojo napako zavreči. In čakati, da se zaupanje počasi povrne. Zaupanje ne samo nekaterih, ki odločajo, temveč vsega mesta s še vtisnjenimi znamenji ran, ki naj se mu vlada.«
In tako preteklost imajo predvsem vsi Slovenc', kot pravi tajnik KD — «vsi pripadniki narodne skupnosti» in vsi tisti, kot je ugotovil v pismu županu bivši ekspert italijanske vlade na pariški mirovni konferenci, ki niso glasovali po letu 1949 za sedanjo rešitev tržaškega vprašanja. Vsi bi morali pasti na kolena in se trkati, da so pogrešili, nato pa čakati, da jim zmesto vrne zaupanje*. O tem, kdaj se bo to zgodilo, pa bodo odločali seveda najprej fašisti, ki so se-vstopu v odbor svetovalca slovenske narodnosti prvi uprli, nato pa liberalci in končno še nadškofovo glasilo.
To glasilo pa je s svojim pristajanjem na fašistične pozicije prišlo v spor ne samo z vodstvom KD, PSDI, PSI in KPI in drugimi, temveč tudi z vsemi štirimi strankami Slovenske skupnosti, od katerih sta dve izrazito katoliški. — In to se ni zgodilo prvič v zgodovini našega ljudstva, ko je n.pr. vladal fašizem, ko ni bilo očitkov zaradi «preteklosti* pa se lekcije o demokraciji in njenih *mojstrih-» niso dajale. Temveč le ukazi, [n ti so bili vedno protislovenski. Dokumentiranih dokazov je na pretek.
In ko že govorimo o dokumentih, bi radi vprašali tiste, ki po več ur na zborovanjih berejo naslove člankov našega dnevnika pred dvajsetimi leti in jih lepijo po zidovih, zakaj ne prebirajo dokumentov o fašističnih in nacističnih zverstvih nad našim ljudstvom, dokumente, ki so v našem dnevniku v tako obilni meri objavljeni. O tisti preteklosti seveda tudi nadškofovo glasilo molči. (Tako se danes dogaja, da predlaga za izključitev tržaškega župana iz Lega nazionale bivši nacistični župan, katerega preteklost seveda ni važna). Lahko pa se zgodi, da nas bodo s svojo protislovensko gonjo prisilili, da bomo Uste dokumente začeli vnovič objavljati. In teh je toliko, da lahko — brez citatov iz tedanjih številk sedanjega dnevnega nositelja te gonje — oblepimo ves Trst.
SENZACIONALNA IZJAVA KALIFORNIJSKEGA GUVERNERJA
Možnost sestanka Johnson - Hočiminh?
v
Številni napadi v bližini Sajgona
Hanojski tisk o Coldbergovem pismu Varnostnemu svetu ■ Haile Selasie bo proučil možnost posredovanja
WASHINOTON, 31. — kalifornijski guverner Edmund Brown Je danes izjavil, da po njegovem mnenju predsednik Johnson lahko vzame v poštev tudi morebitni sestanek s sevemoviet-namaklm predsednikom Hočiminhom, če bi tak razgovor lah-
-j.™ —•
ka bi prišlo v kakšnem nevtralnem kraju Dodal je, da Johnson sicer želi mir, toda v nobenem primeru ne more dovoliti, da bi ameriške čete vrgli iz Vietnama. Nato je izjavil, da bi po njegovem mnenju Johnson tudi osebno obiskal Južni Vietnam, čeprav tega sam ni izjavil. »Mislim, da bi se sestal z vsakomur, da bi dosegel mir, vključno tudi s predstavniki Viet-konga,» je dejal guverner Brovvn. Končno je izjavil, da se je položaj poslabšal in da je takšne vtise odnesel z Johnsonovega sestanka z guvernerji.
Glede pisma stalnega delegata ZDA Goldberga predsedniku Varnostnega sveta OZN Morozovu, se danes poudarja, da je bilo nalašč izročeno prej kot se predsednic Varnostnega sveta zamenja, tako da ga dobi v roke prav stalni sovjetski delegat.
Hkrati pa neki časopis v Hanoju piše, da je dolžnost Združenih narodov predvsem spoštovati ženevske sporazume iz leta 1954. «Ce pa OZN lahko kaj stori za Vietnam, naj takoj prisili ameriško vlado, ki je članica OZN, da spoštuje listino OZN in naj preneha s svojo umazano vojno v Vietnamu,* piše list in dodaja: »Dokler se ne bodo ameriški im-
ViliiiitistiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini
6.000.000. obiskovalka Postojnske jame
POSTOJNA, 31. — Danes dopoldne je obiskal Postojnsko jamo šestmilijonski obiskovalec. To je bila Elfridije Wielnder, 25-letna uslužbenka z Dunaja, ki je trenutno na počitnicah v Opatiji. Petmilijonska obiskovalka Postojnske jame pa je bila pred tremi leti Italijanka Enri-ca Famelli iz Padove. Razen Avstrijke sta bili danes z darili in cvetjem uprave Postojnske jame ter dveh turističnih podjetij obsuti 15-letna Čehinja iz Bratislave Vira Baumova, kot 5.999.999. obiskovalka jame in Američanka slovenskega porekla 12-letna Michel Tpeck, ki se trenutno mudi pri svojih sorodnikih na Rakeku, kot 6.000.001. o-biskovalka.
Uprava Postojnske jame je ob tej priložnosti priredila tiskovno konferenco in novinarje seznanila z bližnjimi preureditve-nimi načrti Postojnske jamef.
stičnemu ravnanju, ne bo mogoče govoriti o miru. Hinavski predlogi za mir ameriških napadalcev ne morejo prikrivati njihovega perfid-nega namena. Ves svet Je na naši strani. Končna zmaga bo naša«.
Iz Zambije poročajo, da bosta Etiopija ln Zambija proučili možnost posredovanja za dosego miru v Vietnamu. V tem smislu se je izrazil etiopski cesar Haile Selasie, ki je na obisku v Zambiji, katere predsednik Kaunda je predlagal, naj b) bila Etiopija «most med ZDA in Kitajsko«.
Mossovska «Izvestja» pa pišejo, da gre v Vietnamu za ameriško rasistično vojno, ki Jo vodijo «bell proti Azijcem«, vojno, ki bo povzročila ameriškemu ljudstvu tisoče žrtev m ki predstavlja nevarnost za splošno vojno«. List trdi dalje, da ZDA ne morejo braniti nikakršnega ugleda v Vietnamu, saj vendar bombardirajo mirna mesta tn vasi v Severnem Vietnamu; vse to pa so metode, ki so znane :z zgodovine kolonializma v 19. stoletju. Kljub temu kitajski tisk napada Sovjetsko . zvezo, da poskuša prepričati južnovletnamsko ljudstvo, naj preneha z odporom proti ameriškemu napadu. Za dokaz navaja, da so sovjetski delegati na svetovnem kongresu za mir v Helsinkih «preveč govorili« o nevarnosti. da se vietnamska vojna spremeni v svetovno atomsko vojno.
Iz Sajgona poročajo, da so tudi prejšnjo noč enote osvobodilne vojske nadaljevale akcije bilzu Sajgona. Napadle so ln uničile neko stražarnico, komaj 6 kilometrov severozahodno od Sajgona. Nato so ponovno napadle neko drugo postojanko ki je oddaljena od mesta deset kilometrov. Danes pa so gverilci pognali v zrak dva dela pol kilometra dolgega mostu 57 kilometrov severovzhodno od Sajgona, tako da bo promet prekinjen najmanj dva tedna. V Blen Hoa so osvobodilne enote Izvršile nekaj akcij okrog oporišča, ki leži 25 kilometrov od Sajgona.
Vladne čete pa napadajo 160 kilometrov zahodno od Sajgona. Američani vodijo že več tednov večjo vojno operacijo 70 kilometrov od Sajgona, vendar pa do spopadov se ni prišlo.
Italijanska pobuda o atomski razorožitvi
ŽENEVA, 31. — Načelnik italijanske delegacije na razorožitve-ni konferenci veleposlanik Fran-cesco Cavalletti je na prošnjo tiska podrobneje obrazložil italijan-
sko stališče, o katerem je na konferenci v četrtek govoril zunanji minister Fanfani. Prav tako je tudi ocenil prvi teden dela konference in ugotovil, da obstajajo optimistične perspektive.
Cavalletti je dejal, da je očitno treba usmeriti vse napore, da se ne razširi možnost uporabe atomskega orožja in da se za to najdejo primerni pravni in politični ukrepi. V tej zvezi so govorili a-meriški, britanski in italijanski delegat. Jasna je bila skupna volja, da je prišel čas za sklenitev pogodbe, ki jo bodo lahko sprejeli vsi in^ ki bo odstranila nevarnost razširitve atomske oborožitve, pri čemer pa bo upoštevala potrebe varnosti vseh držav.
Sedaj ie ni znano uradno stališče sovjetske delegacije, ker sovjetski delegat še ni govoril o stališču vlade in je samo dal nekatere pesimistične izjave tisku. Vendar pa je italijanski predstavnik prepričan, da bo mogoče priti do konstruktivnega razgovora v okviru komisije in na osnovi
resolucije, ki jo je odobrila večina nevezanih držav OZN.
Italija vidi velik pomen v naporih, da se prepreči razširitev atomske oborožitve in gleda na ta vprašanj« realistično. Zato je italijanski minister za zunanje zadeve omenil možnost italijanske pobude, da se na drugačen način doseže delni sporazum. Sporazum naj bi v bistvu predvidel obvezo držav, ki nimajo lastne atomske bombe, da ne bodo same pričele izdelovati ali kupovati take oborožitve. To bi bil izraz dobre volje in bi moral tak sporazum nujno obsegati države, ki lahko same izdelajo atomsko bombo, kot tudi one, ki teh možnosti nimajo.
Taka obveza bi trajala določen čas, ki bi ga bilo treba določiti, ker ne bi smeli opustiti naporov, da se doseže dokončen splošni dogovor. Pobuda bi imela tudi dobre učinke, ker bi vplivala na splošen proces atomske razorožitve, da se neha z nadaljnjim oboroževanjem in prične s postopno razorožitvijo.
VČERAJ V RIMU
Prisrčna Morova zdravica Biaževiču
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ je včeraj vodil razgovore z ministri Matarello, Pieraccinijem in Colombom
RIM. 31. — Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta SFRJ Jakov Blaževlč je danes vodil razgovore z ministrom za zunanjo trgovino Mattarello. Razgovorov se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih jugoslovanskega gospodarstva. Nato je jugoslovanskega državnika sprejel minister za proračun Pieraccini, po razgovoru z njim pa zakladni minister Colombo, kateremu Je Blaževlč obrazložil gospodarsko reformo v Jugoslaviji ter vprašanje morebitno olajšave finančnega značaja s strani Italije v zvezi z doslej odobrenimi krediti.
Predsednik vlade Moro je Jako-vu Biaževiču priredil v palači Ma dama kosilo, ki so se ga udeležil! ministri Arnaudi, Ferrari Aggradi, Oui, Jervollno, Mattarella In Pie-racctnt ter državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Lupiš, načelnik protokola pri predsedstvu republike veleposlanik Corrlas, generalni ravnatelj gospodarskih zadev zu-
...........................■IIHIMIII..................IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIU1IH|||||H|||||III|I|
IZJAVE 0 RAZGOVORIH TIT0-ŠASTRI
Takoj prenehati z bombardiranjem Pred obiski Seku Tureja in Naserja v SFRJ
Oba obiska sta v zveri z aktijo nevezanih držav za ohranitev miru • Drugi Titov razgovor s Harrimanom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Položaj v Vietnamu, ki se bo — kolikor se ne najde ustrezna rešitev — poslabšal še z nedoglednimi posledicami, je bil najvažnejši de! vprašanja razgovora predsednika Tita s predsednikom vlade Sastrijem, ki Je danes po štiridnevnem uradnem obisku -odpotoval z letalom v domovi-
no, O tem vprašanju, kot o o-stalih mednarodnih vprašanjih, imata Indija in Jugoslavija, kot sta poudarila včeraj Tito in ša-stri v svojih zdravicah na Brionih, enake poglede.
Ohranitev miru je glavna skrb državnikov nevezanih držav. Izključuje se možnost, da bodo nevezane države v kratkem podvzele novo pobudo za rešitev zapletenega položaja v jugovzhodni Aziji. Dobro obveščeni krogi so mišljenja, da so sedanji diplomatski stiki državnikov ln voditeljev nevezanih držav, med katere spada šastrijev obisk, napovedani prihod predsednika Gvineje Seku Tureja, ki bo od 2. do 4 avgusta gost maršala Tita, in kasnejši obisk predsednika Naserja, krepko povezani z akcijo nevezanih držav, da bi se svetu ohranil in zagotovil mir.
Položaj v Vietnamu Je bil nedvomno tudi glavna tema današnjega razgovora predsednika Tita z veleposlanikom ZDA Harrlma-
ATLETIKA
PRESENEČENJA V KIJEVU
Dvojna prednost za Sovjetsko zvezo!
Klim 70.36, Boston 8.21, Nev/man 10"1, Thyus 11 T itd.
Končno sta se velikana le sre- ■ videli danes na 5000 m?
Kije ”	" '	‘ J' ‘-’-
čalai Njihove storitve je v vu gledalo kakih 50 tisoč gledalcev, ki so po treh urah tekmovanj popolnoma zadovoljni zapuščali stadion. Videli so dolgo vrsto vrhunskih dosežkov in domača ekipa, predvsem moška, je marsikje presenetila Američane.
Začeli so šprinterji na 100 m. Start je vsem dobro uspel, zmagal pa je skoraj gologlavi New-ttian v 10" 1, letošnji najboljši čas na svetu. Oba Sovjeta sta potrdila odlično formo: Nevvman 10”1, Anderson 10”8, Ozolin 10”4, Kašje-jev 10"4.
Ocena odlično za Davenporta na visokih zaprekah. Američan je b:l malo počasen na startu v drugi polovici pa je nezadržno napredoval in ustavil ure na 13”5. Lisjak Mihailov tokrat n- ponovil podvigov iz preifnjih dvobojev in r«’edel tretje mesto:	Davenport
i:.”5, L nrigren 13”7, Mihailov 13”8, Skomorohov 13”9.
Od skakalcev v daljino je prvi skočil Horn (7 73), sledil je neveljavni skok Ter Ovanesiana, za nj m pa je B"ston poletel do 8 10 Odličen začetek, ki je veliko obe tal Druga serija skokov je bila najboljša in je dala tudi končne rezultate. Horn 7.86. Ter Ovene-s:an (j 02. Boston 8 21 in Barkovssi
8.00	(nad pričakovanjem). Ter O vahesian je tora: ral in zabeležil nekaj neveljavnih skokov, Boston pa je nekajkrat zgrešil zalet
Predstava Sovjetov na 10.000 proti vsem pričakovanjem Za ZDA starta Lindgren, katerega u deležba m bila gotova, manjka pa Mills, ki bi moral biti št. 1. Začetek ni posebno hiter in oba Sovjeta in Lindgren So skupaj do 7 km (drugi Američan je takoj po startu odrezan od borbe za prva mesta). Dutov in Ivanov se menjavata v vodstvu in ritem se precej poživi. Lindgren je v krizi in zaostaja. Sovjetska dvojica vztraja In zadnja 2 km sta zelo hitra. Časa sta odlična:	Dutov
28'22" (tretji rezultat na svetu,. Ivanov 28’24”8, Lindgren 29’00”H Morgan 29’32”. Torej rehabilitacija sovjetskih dolgoprogašev po 4*ljšem stagniranju. Kaj bomo
Veliko obeta tudi tek na 800 m. Začetek Telpa je izreden (400 m v 51”5). Plavolasi Litvanec vodi do 600 m, tu pa ga dohitita Ger-mann in Bulisev. Američan potegne v ravnini in prepričljivo zmaga. Hiter začetek se vsem maščuje in tekači na koncu «hodijo» kot se pravi v atletskem svetu: Germann 1’46”8, Bulišev 1’47", Telp 1'48”,
Predstava Klima v metu kladiva Tretji met 69,44, četrti 70,36 (sovjetski rekord, samo 6 cm od evropskega), peti točno 70 m. V borbi za drugo mesto Kondrašov za 10 cm premaga Burkerja. 67,56 proti 67,46 m.
400 m. Skarnikov in Ovvens star-tata kot raketi, po 300 m pa so tekači skoraj na isti črti. Cassel je najmočnejši, Arhipčuk pa je jasno drugi in Owens komaj obdrži tretje mesto. Časi: 45”9, 46"5, 46"8, 4fi"9
V	metu krogle nič posebnega.
Met 20,27 Matsona ne smemo šteti za dober rezultat, čeprav bi vsan drugi metalec na svetu z njim skakal od veselja. McGrath Je drugi, Lipsnis pa tretji, 2 cm pred Ka-rasjovom. Rezultati:	20,27,	19,u8,
19 00, 18,08.
Skok s palico. Pennel, Chase in Bliznecov enakovredni do 4,90 A-meričana sta zelo nervozna in grešita pri 4,95. Bliznecov v drugem gladko preskoči to višino in za 5 cm premaga favorite Američane
Štafeta 4x100 m. Kuller pridobi ZDA dva metra v prvi predaji, menjava palice Sovjetov pa je odlična in Tujakov Američane dohiti. Ponovno brezhibna predaja SZ In Kašjejev ima že dober meter prednosti. Tudi tretja predaja med Kašjejevim ln Politikom je brezhibna in ZDA so K. O.: 39”3 za Sovjetsko zvezo, za ZDA pa diskvalifikacija!
V	ženski konkurenci premoč rdečih dresov, najboljši rezultat dneva pa ameriški. Wyomla Thyus 11T na 100 m, izenačeni svetovni rekord
Stanje v točkah po prvem dnevu: 58:57 za SZ pri muckih in 29,5:22,5 za SZ pri ženskah.
KOIESAKSTVTL
Po Jugoslaviji etapa za Melihova
V dvanajsti etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji je danes zmagal sovjetski reprezentant Jurij Mell-hov. 122 kilometrov od Beograda do Kragujevca je prevozil v 2 urah, 57”2 in v končnem sprintu premagal 8 drugih kolesarjev. V splošni lestvici vodi še vedno Jugoslovan Boltežar, ki je danes prispel na cilj z glavnino približno 4’30” za zmagovalcem. Neizpremenjena je tudi lestvica za moštveno konkurenco Vodi Jugoslavija pred Italijo.
Danes bodo kolesarji opravili trinajsto etapo od Kragujevca do Niša. v ponedeljek pa bodo najprej tekmovali na progi Niš—Kumano-vo. nato pa na zadnji etapi od Ku-manova do Skopja.
Triestina 2 Ferroviario 2
Pred nabito pulmmi tribunami sta sinoči Triestina in Ferroviario odigrali poviatni mestni derby v okviru državnega prvenstva A lige Tekma je bila zanimiva in borbena, končala pa se je z delitvijo točk. Tudi v prvem srečanju se je mestni derby končal neodločeno 4.4.
BARCELONA, 31. — Španija je že Izlbčila Južno Afriko ;z tekmovanja za Davisov pokal V dana-nji igri dvojic sta Santana tn AriUa premagala dvojico Diepraam tn Me Mallan z 3:1 (9:7, 4:6, 6:4, 6:3) špa mja, ki sedaj vodi z 3:0 bo igrala z zmagovalcem ameriške cone (ZDA ali Mehika).
nom, ki je z letalom prispel na Brione, od koder se Je ponovno vrnil v Beograd. Po sprejemu ln daljšem razgovoru Je Tito zadržal Hanimana in njegovo soprogo na kosilo.
Indija ln Jugoslavija sodita, Je poudaril Sastri na današnji tiskovni konferenci, da je velike važnosti, da pride ClmpreJ do sestanka med zainteresiranimi stranmi in da se takoj preneha z bombardiranjem Severnega Vietnama, kajti samo tako je možno, da druga stran odgovor! na enak način.
Čeprav prvi apel nevezanih držav ni naletel na zadovoljiv odgovor, Indija in Jugoslavija ttodita, da nevezane države lahko dajo svoj prispevek, da bi se rešil in v bodoče ohranil mir. Sastri je dejal, da ne ve, kakšni so nameni Kitajske glede rešitve vietnamskega vprašanja, toda sodi, da je Severni Vietnam najbolj zainteresirana stran v tem konfliktu in da bi bilo potrebno prek posrednikov navezati razgovore s Severnim Vietnamom, da bi se našla srednja rešitev, ki bi zadovoljila glavne zainteresirane strani. Glavna ovira za dosego politične rešitve pa je dejstvo, da nobena od teh strank doslej ni izrazila pripravljenost sestati se z drugo stranjo in da nobena stran ne želi prenehati z ognjem.
Kar se tiče OZN pa Indija in Jugoslavija sodita, da je vsa vprašanja, ki ovirajo normalno delo svetovne organizacije, potrebno rešiti preden se začne zasedanje generalne skupščine. Sastri je izrazil upanje, da bo ta kriza rešena in da bo svetovna organizacija nadaljevala svoje delo kot prej. Izrazil je zadovoljstvo spričo dosedanjega razvoja sodelovanja med Indijo in Jugoslavijo. Obvestil je predstavnike tiska, da je bil med razgovori dosežen sporazum o razširitvi trgovine in da bo za legalizacijo tega sporazuma v kratkem obiskal Jugoslavijo indijski minister za trgovino.
B. B.
predseduje Harmel. Za vlado je glasovalo 131 poslancev, 65 pa je bilo nasprotnih po razpravi, ki je trajala 13 ur, o vladnem programu. Senat bo glasoval prihodnji teden.
Vlado sestavljajo krščansko socialna in socialistična stranka, ki se trudita ublažiti nasprotja med Flamci in Valonci, zaradi česar je tudi prišlo do najdaljše belgijske vladne krize po vojni. Prejšnja vladna koalicija, ki sta jo sestavljali isti stranki, je bila prisiljena odstopiti, ko ni dosegla dvetretjinske večine na volitvah maja meseca, ki je potrebna za sprejetje širših avtonomij posameznim jezikovnim področjem. Glasovanje zaupnice 'Ocenjujejo politični krogi kot pomemben u-speh Harmela, ki predstavlja Va-lonce. Vse je že namreč fcazalo, da bo proti njemu glasdvalo 20 levo usmerjenih Valoncev, ki pa so se zadnji trenutek premislili in je predstavnik skupine Merlot izjavil, da bodo glasovali za vlado, čeprav zahtevajo federalno u-reditev države.
nanjega ministrstva veleposlanik Ortona, diplomatski svetovalec predsednika vlade PompeJ, načelnik kabineta zunanjega ministrstva Marchiori, generalni ravnatelj političnih zadev zunanjega ministrstva Gala, namestnik generalnega tajnika zunanjega ministrstva Ca-talano In generalni ravnatelj ministrstva za zunanjo trgovino Di Falco. Z jugoslovanske strani so se kosila udeležili: veleposlanik Vej-vooa, generalni ravnatelj za finance Matičevič ln drugi člani jugoslovanske delegacije ter člani jugoslovanskega veleposlaništva.
Po kosilu je predsednik vlade izrekel svojemu jugoslovanskemu gostu sledečo zdravico:	»Gospod
podpredsednik! S posebnim zadovoljstvom vas najprisrčneje pozdravljam in ta pozdrav naj doseže jugoslovansko ljudstvo, katerega gospodarski in socialni razvoj zasledujemo s solidarnim zanimanjem Odnosi med nnš)ma državama So intenzivni ne 3amn n« gospodarskem in kulturnem območju, temveč tudi na območju humanih stikov. Milijoni Italijanov in Jugoslovanov, ki vsak dan prehajajo čez mejo v okviru videmskega sporazuma in v okviru normalnih turističnih izmenjav, prispevajo k okrepitvi medsebojnega spoznavanja in k utrditvi povezave, ki po tradiciji združujejo obe sosedni državi. Stvarnost, katere ni moč zanikati, je, da so italijansko - jugoslovanski odnosi v zadnjih letih postali vedno bolj tesni in s tem dokazali možnost, da države z različnimi ureditvami lahko mirno živijo druge pole? drugih ob spoštovanju vzajemnih potreb. Po drugi strani pa sem prepričan, da ni samo v italijansko - jugoslovansko dvostransko korist, temveč tudi v splošno korist miru in sodelovanja mod narodi, da slonijo odnosi tned Italijo in Jugoslavijo na prijateljstvu, in lojalnem razumevanju. V tem duhu smo z naše strani sprejeli delegacijo, ki jo vi vodite in v tem duhu gledamo tudi pogumne ekonomske pobude, ki jih hoče Jugoslavija uresrrčiti. Dvigam čašo, gosnod podpredsednik, na zdravje predsednika Socialistične federativne renublike Jugoslavije, za blaginjo Jugoslovanskega ljudstva in za vašo osebno srečo «
Zapleten položaj v Grčiji
ATENE, 31. — Položaj v Grčiji je izredno zmeden in nič ne kaže, da bi prišlo do končnih odločitev. Novasova vlada, ki je včeraj doživela strahoten ’ poraz v parlamentu, kljub vsemu vztraja, čeprav so vsi politični opazovalci soglasno mnenja, da je obsojena na propad. Vendar pa različni kompromisni predlogi prav tako nimajo resnih možnosti uspeha. Končno pa krali noče pristati na razpustitev parlamenta in nove volitve, kar zahteva Papandreu in kar bi povzročilo nadaljnjo izgubo kraljevega vpliva.
.....................................h
SKLEPI ČETRTEGA PLENUMA POLJSKE PARTIJE
Obsežna reforma sistema načrtovanja in upravljanja
Uveljavili so skupine industrij, gospodarski račun in gibčnejse cene - Nov gospodarski sistem bo stopil v veljavo prihodnje leto
VARŠAVA, 31. — Po zasedanju četrtega plenuma CK Poljske združene delavske stranke je bila objavljena resolucija, ki govori o vrsti ukrepov gospodarskega značaja. Gra za reformo sistema načrtovanja tn upravljanja podjetij. V prvi vrsti so občutno decentralizirali ta sistem ter prenesli pristojnosti ministrstev na »skupine industrij« ter je vsaka »skupina« sestavljena tz industrijskih obratov, ustanov ln organizacij, ki se ukvarjajo z isto vrsto pro-
Zaupnica belgijski vladi
BRUSELJ, 31. - Ponoči je poslanska zbornica izglasovala zaupnico novi belgijski vladi, ki ji
■■liani.........................»m..............n«
<TAMBURICA» V KULTURNEM DOMU
Večer nepozabne vesele prisrčnosti
Prepričani smo, da bodo mladi gostje lahko doma povedali, da so jih tržaški Slovenci navdušeno sprejeli
Ce hočemo, vsaj na kratkio, pisati o včerajšnjem večeru, tedaj moramo poudariti predvsem prisrčnost, ki je vladala skozi vso prireditev: tisto prisrčnost, s katero so znali mladi, zelo mladi <jostje podajati, kar so se — gotovo z nemalim trudom — naučili, in pa tisto prisrčnost v dvorani. s katero je občinstvo sprejemalo, kar so mu mladi umetniki iz daljne Amerike nudili.
Lahko rečemo, da je bil gostom uspeh zagotovljen, komaj so se pojavili na odru. Buren aplavz ie pred začetkom je pač pomenil t-skren pozdrav mladim odposlancem tistih, kt sn pred desetletji zapustili te naše kraje in odi It tja daleč na drugo stran oceana. Motela se niso nikoli več vrnili v domači kroj. pa so zdaj priilt njih vnuki, ki bodo doma povedali, da so bili tudi v Trstu, da so nastopili v tistem Kulturnem domu, ki je zgrajen tudi s prispevki ameriških Š!o>’cnnei). ln povedali bodo najbrž, da so jih tržaiki Slo
VICHY, 31. - Sovjetska zveza re,‘ci iep° lJ3reirli
in Češkoslovaška sta se uvrstili v finale teniškega turnirja za | okal De Calea. Sovjetska zveza je odpravila s 3:2 Italijo, z istim rezultatom pa Češkoslovaška Mad-fersk«.
Ansambel *Tamburica» je v tvo p ne posebno veliki številčnosti vendar zelo raznolik v nastopu nju: igranje na inštrumente, pet je, plet. Program .e nitro zliva, it tačke v točko, teko dn te v
razmeroma kratkem času vendar zelo zgoščen. Razdeljen v posamezne cikluse nudi pesmi in plese jugoslovanskih narodov pa tudi drugih narodov in seveda je na koncu tudi nekaj •domačega», ameriškega programa. Pri vsem tem je treba priznati, da so vsi ti dečki in deklice kar imenitni mojstri, bodisi ko igrajo, pojejo ali plešejo. Seveda je osebnost zase Dolores Ivancich, po rodu s .obanškega, s spojim krasnim in že šolanim sopranom. Priložnost smo imeli ugotoviti, da je odlična pevka tudi Violet j. Ruparcich, ki tudi dirigira. John I Gregu rich, ki je tudi dirigent, pa se nam je predstavil tudi kot praoi virtuoz na inštrumentu. Od samega ansambla bi lahko omenili toliko imen, vendar naj nam drugi ne zamerijo, če omenimo malo. živahno Judith Malevsko, ki se je priljubila s svojim simpatičnim glasom.
In končno, zakaj ne bi rekli še besedo o občinstou, o tako Sterilnem občinstvu, kakor si ga skoraj nismo upali pričakovati Čeprav tredi poletja, je občinstno napolnilo dvorano, kakor da je le komni čakalo, da se snet od-oro vrata Kulturnega doma tn to pot zasluži vso pohvalo tudi ob
IB
w//^///////^///y
NEDELJA, 1. AVGUSTA Radio Trst A
8.30	Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste.. Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Koča strica Toma«; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Avtoradio, pisan glasbeni spored; 15.30 «Noč brez oči«, drama v dveh dejanjih s prologom in epilogom, ki jo je napisal Vitomil Zupan; 16.55 S simfoničnih koncertov v Verdiju;
17.30	Popoldanski ples; 18.30 Jazz party: Trlo Bill Evans, poje John Lee Hocker, orkester Špike Hughes; 19.00 Slovenski oktet; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: Pratika za prvo polovico avgusta«;
21.00	Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele; 21.45 Orkester Johnny Douglas; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Vokalni nokturno.
12.00	Tedenski spored disco.
gira-
Kofjet
izvodnje. Plenum je sklenil, da morajo ministri postopoma prenesti svoje pristojnosti na »skupine« in morajo prepustiti odločitve podjetjem. Skupine bodo sodelovale pri sestavljanju gospodarskih načrtov in bodo skrbele za krepitev avtonomije pri upravi podjetij.
Drugi pomembni korak je uveljavljanje gospodarskega računa pri upravi podjetij. Pri sestavljanju načrtov bodo namreč temeljili na indeksih ekonomičnosti poslovanja, ki bodo sestavljeni na osnovi produktivnosti, plačilnih fondov, zaposlitve itd. Skoro v celoti pa bodo ukinili splošne indekse, ki so jih do sedaj sestavljala ministrstva in ki so jih morala podjetja do podrobnosti upoštevati in ki so točno določala obseg proizvodnje. Osnovni indeks bo torej osnovan na odnosu med dobičkom in stroški proizvodnje. Planiranje pa bo ostalo centralizirano, vendar bo vsaka industrijska »skupina« sodelovala pri sestavljanju načrtov.
Večjo avtonomijo bodo imela posamezna podjetja glede reinve-sticij kapitala. Podjetje, ki bo u-stvarilo večje dobičke, bo lahko del teh dobičkov samo uporabilo za modernizacijo in za razširjeno reprodukcijo. Spremenjena je tudi politika cen, ki morajo gibčno slediti spremembam proizvodnih stroškov in povpraševanju na tržišču. Na cene morajo vplivati tudi modernost, novost In kakovost proizvodov. Na tak način bodo cene vplivale na dobiček. Obseg denarnega fonda, s katerim ra/, polagajo podjetja, bo odvisen od uresničenja indeksa dohodkov. Fondi podjetja bodo razdeljeni, kot se že sedaj dogaja, v skladu s sklepi upravnih svetov delavcev.
Novi ukrepi bodo stopili v veljavo prihodnje leto z uvedbo pet letnega načrta 1966-70. Tajnik poljske partije Gomulka je v ruzpra vi podčrtal, da reforme sistema načrtovani in upravljanja gospodarstva še zdaleč niso dokončno urejene, temveč je četrti plenum ta vprašanja šele načel. V pri hodojih petih letih bo treba upo Stevatl izki>.'nje In sistem iz: opni niti, ker je treba iti naprej.
7.15	Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba in obvestila; 7.45 Jutranja glasba; 8.00 Prenos Rt,;
9.05	Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos Rt;
10.30	Sonce nad njivami; 10.45 Nedeljski gost: Jack Jones; 11.00 Moteli in kampingi v Istri; 11.15 Petnajst minut z orkestrom Cy-rlla Stapletona; 11.30 Današnja melodija; 11.50 Pogovor s poslušalci; 11.55 Glasba po željah;
12.35	Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba in obvestila; 12.55 Glasba po željah;
13.40	Poje Slovenski oktet; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij; 16.00 Prenos Rt;
19.00	Bosa nova z ansamblom Franca Cerrija; 19.30 Prenos Rt;
22.15	Plesna glasba za vse; 22.35 Športna nedelja; 22.45 Plesna glasba za vse.
Nacionalni program
7.15	Jutranji pozdrav; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Nabožna glasba: 13.25 Glasovi proti glasovom:
14.00	Postanek v naravi; 15.15 Zbori z vsega sveta; 16.00 Promenadni koncert; 16.15 Poletni camet; 17.00 Toscaninijeva umetnost; 19.30 Športna oddaja; 19.45 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Š popevkami okoli sveta; 21.20 Koncert pianista Georgeja Alexandrovlcha;
22.05	Najlepša knjiga na svetu; 22.20 Plesna glasba.
II. program
7.45	Jutranja glasba; 8.25 Prijetno potovanje (oddaja za avtomobiliste); 9.00 Ženska oddaja;
9.35	in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Glasovi na odru; 12.10 Plošče tedna; 13.00 Sestanek ob. trinajstih;
13.45	Pensione Carletto; 14.30 Malo tišje; 15.15 Poletna plošča v izložbi; 15.45 Klakson; 16.30 Nedeljski orkestri (vmes prenos kolesarske dirke iz Prata); 17.00 Glasba in šport; 20.00 Srečanje z opero; 21.00 Parada violin; 21.40 Glasba za vaš sen; 22.00 Poltro-nissima.
lil. program
16.30	Claudio Monteverdi; 17.20 Dvodejanka «Non dire nulla«; 19.00 Gian Francesco Malipiero; 19.15 Kulturna oddaja; 19.30 Večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Bela Bartok; 21.20 Opera «Ar-mlde».
Slovenija
6.30-6.35 Napotki za turiste; 7.15 «Zaljubilo se je sonce...«, (spored popularne zborovske in narodne glasbe); 8.05 Mladinska radijska igra; 8.45 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 fte pomnite, tovariši...; 10.20 «Ide Tito preko Romanije...« (partizanske pesmi jugoslovanskih narodov); 10.40-11.45 Lahka glasba; 11.00-11.15 Turistični napotki za tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Za vsakogar nekaj;
15.05	Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna — J. Thurber: Najboljši človek na svetu; 15.50 Deset minut z majhnimi zabavnimi ansambli; 16.00-19.00 Nedeljsko športno Dopoldne; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Mojstrske partiture; 21.00 Športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov: Romunija In Madžarska: 22.10 Plesna glasba; 23.05 Za lahko noč.
Ital. televizija
10.15	Kmetijska oddaja; 17.45 Giostra della Quintana; 18.30 O-troška oddaja; 19.30 Spomin na Napoli contro tutti; 20.10 Šport;
20.30	Dnevnik; 21.00 Mare contro mare; 22.15 Letenje ptic; 22.40 Športna nedelja.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 V Evrovi-ziji iz Kijeva: atletski dvoboj SZ-ZDA; 22.15 Kitara, moja ljubezen.
PONEDELJEK, 2. AVGUSTA Radio Trst A
7.30 Jutranja giasoa in koledar;
11.30	Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: ((Pratika za prvo polovico avgusta«; 12.35 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasbeni kontrasti; 17.00 Za prijeten uvod igra Tipični furlanski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Na vse, toda o vsem;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 13.30 Mojski klasicizma; 18.55 Pianist Freddy Došek;
19.15	Kulturni zakladi naše dežele; 19.25 Sodobni motivi; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Vincenzo Bellini: ((Gusar, opera v dveh dejanjih.
12.05	Popoldanski spored — gl-radisco; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Giannija Safreda; 14.05 Oddaja tržaškega jazzovskega krožka
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Popevke, popevke; 8.30 Otroški pevski zbor Wiener Saengerknaben;
9.00	Pod senčnikom; 10.00 Operni dueti; 10.40 Glasbeni intermezzo;
11.00	Pevci lahke glasbe: 11.30 Glasba, sladka glasba; 11.60 ln 12.55 Glasba po željah; 13.40 O-perna panorama; 15.00 Dalmatinske popevke; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Igra ansambel M-ojmir Sepe; 16.00 Vabilo na opereto; 16.30 Športni ponedeljek;
17.00	Poslušajmo skupaj:	18.00
Prenos RL: 19.00 Orkester Deana Elliota; 19.30 Prenos RL; 22.40 Melodije za lahko noč.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Popevke, popevke: 10.05 Operna antologija; 12.05 Opaldanski prijatelji; 13.25 Novi pevci: 15.15 Ciganska glasba; 16.00 Otroška oddaja; 16.30 Anton Dvorak; 17.55 Zdravniška oddaja; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Natalino Otto poje o Genovi; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.30 L’Ap-prodo.
II program
8.00	Jutranja glasba; 8.25 Prijetno potovanje; 9.35 Via, non drammatizziamo; 10.35 Nove Ital. popevke; 11.00 Poletna plošča v lz'ožbi: 11.35 Zapiski s potovanja: 13.00 Sestanek ob trinajstih; 14 00 Glasovi na odru: 15.35 Miniaturni koncert; 16.38 Vesele harmonike; 16.50 Onemi koncert:
17.45	Rosalinda; 18.35 Kar vam ugaja; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 2140 Ameriške popevke.
III. program
18.30	Kulturna oddaja; 19.00 Od meje do organizirane družbe; 19.30 Večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Gabriel Faurč; 21.20 Louis Spohr; 21.50 Evropa med obema vojnama; 22.45 Enodejanka «Delirio a dne«.
Slovenila
7.15	V svetu lahke In operetne glasbe; 8.05 Ansambel Mihe Dovžana in Trlo Slavka Avsenika;
8.30	Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu;
9.30	Mali jutranji koncert; 10.15 Dvajset minut za pesem; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Trije sovjetski violinisti; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Vlado Golob: Slovenske narodne; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	S poti po deželah onstran Atlantika; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Poje mariborski komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert ob 17.05; Operne melodije; 18.15 ((Signali«, zabavnoglasbena oddaja); 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 RTV Beograd poslušalcem RTV Ljubljana; 20.35 Lepe melodije; 20.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 Popevke se vrstijo; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Po svetu jazza
Ital. televizija
18.30	Otroška oddaja; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canne al vento; 22.15 Osvojitev zemlje;
23.05	Dnevnik.
It. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Film ((Konec pustolovščine«.
Mm
V:
ijk
I
Van Jonsson — glavna oseba filma »Konec pustolov čine*
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 2. Vlil. »0 7. Vlil.
NEDELJA, 1. t.m.
9.00	Kljukec in luna — ponovitev lutk. odd.; 9.30 Kmetijska oddaja; 13.30 Šahovski almanah;
14.00	Kijev:	Atletika SZ - ZDA;
19.00	Rečna ladja — serijski film;
20.00	TV dnevnik; 20.45 Solidarnostno srečanje — nastop ansam bla BalAlajka iz Moskve; 22.30 Ekran na ekranu — filmski festival v Pulju; 23.30 Poročila.
PONEDELJEK, 2. t.m.
18.40	Poročila; 18.45 Film za otroke; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.15 Kaleidoskop; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Solidarnostno srečanje — pesmi in plesi raznih narodov — Skopje; 21.45 TV obzornik; 22.00 VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu.
TOREK, 3. t.m.
NI SPOREDA.
SREDA, 4. t.m.
18.40	Poročila, 18.45 Potujte z nama — oddaja za otroke; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Cikcak;
20.00	TV dnevnik; 20.30 Lirika;
20.40	Danny Kaye vam predstav IJa - serijski film: V 30 TV obzornik; 21.45 Gradovi ob franco-
skih rekah — tranc. kulturni film.
ČETRTEK, 5. t.m.
18.40	Poročila; 18.45 Reportažo;
19.15	Koncert Suzane Ružičkove (čembalo); 19.45 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček; 20.40 Akcija inšpektorja Rukavine — TV igra; 21.40 TV obzornik.
PETEK, 6. t.m.
18.40	Poročila; 18.45 Malo z« vsakogar, nekaj za vse: Nasveti za piknik; 1900 Britanska enciklopedija; 19.15 Narodna glasba;
19.45	TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 »Plašč in bodalo« r~ amer. celovečerni film; 22.00 TV obzornik; 22.15 Komorni koncert
—	oddaja Italijan. TV.
SOBOTA, 7. t.m.
18.40	Poročila; 18.45 Zgode W nezgode — oddaja za otroke, 19 30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 S kamero P® svetu; pribl. Ob 20.55 Sopot: Festival pesmi; 22.20 Taormina: rp* delitev nagrade Davide Donatello najboljšim filmskim ustvarjalo®/0
-	r. nos Ital. TV; 23.00 Poročil«
GLEB ANFILOV
000000000^#4^44#44000C<XXXX>t44#44#4 ♦ OOOOOOOOO
SPREMEMBA NASTROJENJA
Po delu se ml je kdove čemu zahotelo stopiti do Senja Ozorno-va. Spominjam se še, da sem bil tedaj slabe volje. Tako slabe volje, da bolj ne bi mogel biti. Misli so se mi v čudnih klobčičih motale po glavi — o tem, da se že pol leta nikamor ne premaknem s svojo teorijo prapdla (bo sploh kaj iz nje?), o tem, da tudi z Ilo slabo kaže. Nima me rada. In tudi Jaz je ne ljubim. Pa o tem, da v meni ni več stare smotrnosti. V mislih sem se pogledal od' zunaj. Hodi, sklonjene glave, sključena postava. Sključena. In ni moči v njem, da bi se vzravnal. In tudi ne želje.
Peš sem se povzpel v tretje nadstropje. Vrata so bila odprta.
«Sijajno!» je dejal Senja. »Pozdravljen.«
«2ivio,» sem mračno odgovoril in pomislil, da mi je jasno, čemu sem pravzaprav prišel sem.
Potisnil me je v svoj mali kabinet. Očitno je bilo, da tod živi izumitelj. Povsod so žarele elektronke, nekaj je brnelo. Ob oknu so štrlele palice laserskih anten. Ponudil mi je stol in rekel:
«No, izpovej se.»
Dejal sem prvo, kar mi je prišlo na misel:
«Rad bi se pri tebi ozdravil od melanholije.«
«Razumljivo,» je odvrnil.
»Zakaj razumljivo?«
«Prav tebe želim ozdraviti.«
«Ha! Pa si res pravi!«
«Govori!»
Kaj bi, najraje bi se bil zjokal. Fotipal sem po žepu za cigaretami, toda Senja je dejal:
«Prosim, ne kadi, potrpi malo.«
Prav, sem pomislil. Ce želi, naj ne kadim, ne bom. Zadnje čase sem se z marsičem zlahka sprijaznil.
«Torej, kaj se ti je pripetilo?« Je hitel Senja.
Začel sem s tem, kako težavno je pri tridesetih ostati mlad, in potem se je pet minut dolgo odvijala moja bridka izpoved. Ne da bi jo hotel poslušati do konca, mi je Senja začel odvezovati pentlje vezalk.
«Crtnu?» sem vprašal.
«Tako je treba,« je odvrnil Senja in mi sezul desni čevelj. »Govori dalje.«
Levi čevelj sem snel sam. In nadaljeval sem izpoved.1'
((Nogavice!« je ukazal on.
Vedel sem, da moram sezuti nogavice in poslušno sem storil tako ter govoril dalje:
((...svet mi je postal tuj, življenje me več ne zabava, počutim se nepopravljivo praznega. Tako je.» To so bile zadnje besede moje izpovedi.
«Vse je jasno. In zelo ganljivo.« Senja mi je sunil pod bosa stopala aluminijasti plošči, od katerih je tekla voda do ojačevalca, zapestji mi je oprijel z bleščečima obročema in mi na glavo nataknil lahek medeninast obroč. Dejal je:
((Preprosto si pozabil nekatere besede, v možganih so se ti obrabili nekateri znaki in zveze med njimi. Skratka, za malenkost ti bo treba popraviti tvoj model sveta.«
«Pojdl no!« sem dejal. «Sicer pa kar popravljaj. Delaj, kar hočeš.«
Začel je vrteti vzvode na pultu v kotu in na njegovih bledih licih so se pokazale rdeče lise. Skozi sobo je kljub neredu v njej nenadoma zavel neulovljiv dah domačnosti. Stene so postajale čedalje bolj lilaste barve.
((Električna rožnata očala?« sem vprašal in obšel me je rahel ob-
čutek opojne vrtoglavice.
«Nekaj takega. Kako se piše tvoja Ila?»
Vrtoglavica me je minila,,
»Kakor jaz vendar. Zakaj pa?«
»Ne, dekliški priimek. Saj si jo bil pripeljal k meni, ko si bil še svoboden človek!«
«Da, da,» sem z vzdihom odgovoril. »Kruglova. Zakaj?«
«Nič, nič.«
Pomislil sem, da je bilo lepo, kc* je bila Ila še Kruglova. In domislil sem se še, da je Ila kljub vsemu še zmeraj od glave do peta Kruglova. Seveda, Kruglova in samo Kruglova. Vesela, prismojena Kruglova! Cisto razločno sem se domislil, kako sva nekoč davno prišla z njo sem, k Senji, kako čudovito smo se imeli, in kako je Senja, ko smo se poslavljali, vprašal Ilo po priimku — tedaj nisem vedel, čemu...
Medtem ko sem o tem razmišljal, je Senja prislonil k steni knjižnično lestev in se vzpel po njej. To je bilo smešno videti, ker je Senja precej debelušen.
«Police te bodo požgečkale in padel boš!« sem vzkliknil. S takimi duhovitostmi sem se šalil v mladih dneh.
«Pojdi no!« se je zasmejal v odgovor Senja, iztegnil roko, vzel z vrha nekakšno škatlo in nerodno, toda urno skočil na tla.
«Tu je,» je dejal in mi pokazal škatlico, ki jo je vzel z omare.
»Kdo?«
«Tvoja žena.«
«Zakaj?» sem precej neumno vprašal.
«Tu je posnet njen model sveta od pred petih let. Toda dobro je, da je tako star. V njem je mladost.«
«Glej no, glej!« V meni se je zganil črviček ljubosumja.
Vraga — sem pomislil, že dve leti nisem bil zavoljo Ile na nikogar ljubosumen. Celo na Zjabli-ka ne.
«Ko si jo pripeljal k meni, sem jo na skrivaj posnel. Se spomniš, kako si je nadela bakreni diadem in se vrtela pred zrcalom? Diadem pa ni bil kar tako. Od njega so vodile žice semle...«
«Rekel bi, da lažeš,« sem ga ustavil in isti hip pomislil, da ima redkobesedni Senja navado govoriti le čisto resnico. Spomnil sepi se, da sem tedaj tudi jaz brez misli pomerjal tisti diadem.
Senja je odprl škatlico, vzel iz nje srebrnkast krožeč, skrbno zavit v prozorno lolijo, in ga začel previdno odvijati.
«Pazi!» sem zaklical.
«Ne boj se.» Prijel je razvit krožeč in ga vstavil v črno pripravo, podobno poštni skrinjici, na kateri je bil namesto tablice z napisom o časih pobiranja pisem črn steklen zaslon.
Brž so na zaslonu zadrhtele svetle črte in točke.
«To je dvodimenzionalna projekcija spiralnega poteka njenega modela sveta,« je pojasnil Senja. Obrnil je nekaj ob strani poštne skrinjice in črte so začele švigati s kozmično hitrostjo ter se zlile v čuden svetlobni vzorec kakor na zaslonu pokvarjenega televizorja. «Seveda tu ni vsa njena osebnost, toda glavno je. Hitrost reprodukcije sem uravnal na najugodnejšo za sprejem.«
«Zanimivo,» sem pripomnil in se isti hip zbal, da se bo vrgel v razlaganje, zato seta naglo vprašal: «Pa ti razumeš, kaj pomeni ta zmeda?«
«Ne. Do zdaj se mi še ni po-


:::::::::::::::
............'!!!
KRVAVA SVATBA
Pretekli teden smo bili res pri- [ tno presenečeni nad delom «Kr-(Va svatba«, ki jo je napisal F. arcia Lorca, igralo pa jo je na adu Stalno gledališče iz Firenc. Lorca je dramo napisal skoraj 't klasično tragedijo: popolnoma dobni zgodbi (pač v razmerah ‘deželske Andaluzije) je pridal ajo poezijo, ki spominja na an--Pe zbore.
Pohvaliti je treba režiserja Bep-1 Menegattija, prav vse igralce r dekleta in fante. Igralsko so ednjačile ženske:	Paola	Borbo-
■ Lydia Alfonsi, Bianca Galvani druge, pa tudi Gino Susini, O-‘d d o Ruggieri in ostali so bili djri. Pohvalo posebej zasluži pic-"(a Carla Fracci. (Na sliki; na ■l)i sliki: Lydia Alfonsi in Osval-* ««ggieri.)
srečilo razvozlati.«
To je dobro, sem pomislil. Toda Senja je nadaljeval:
((Vendar zadostuje že empirična analiza. Marsikaj, na primer integralne hiperznake razpoloženja, je mogoče izločiti, ojačiti in celo oddajati preko radia.« Dotaknil se je anten ob oknu. «Saj veš, da človek dojema nekatere radijske frekvence?«
«Saj, saj,« sem nedoločno dejal, ker kaj takega dotlej še nisem slišal. In v hipu se mi je zazdelo, da vse spominja na vivisekcijo, pri čemer sva jaz in kopija Iline duševnosti poskusna kunca. Toda kdo ve zakaj se nisem razsrdil, ampak me je, narobe, obšla velikodušnost.
Zares smešno: sedim bos, pod vplivom vrag vedi kakšnih impulzov, z obroči na zapestjih in glavi, ter opazujem, kako v ne-
Bogdan Kršic (Jugoslavija): Priprave za parado
(S VI. mednarodne grafične razstave v Moderni galeriji v Ljubljani)
smiselnih črtah migota pred menoj moja žena, njena duševnost, njen svet, razstavljen na diskretne delce, njena duša, razstavljena na iste integralne delce, duša tiste ženske, s katero sem se pred tednom dni razšel zaradi idiotskega prepira. Zraven mene pa rogovili marljivi Senja Ozornov, režiser te operete.
((Poslušaj, Senja,« sem dejal, ((reci mi, čemu ta bedasti film. In sploh, čemu ti obroči in kontakti?«
«Tako je treba, Zdravim te od melanholije.«
«Ne boš me ozdravil!« sem mu veselo odvrnil.
«Bom, bom. Si že reguliran po odličnem obrazcu tebe samega iz-j>red petih let.« Snel mi je obroče z glave in zapestij in z nogo potisnil k meni čevlje. «Obuj se!«
Obul sem se. Luknjice za vezalke so mi zvijačno pomežiknile.
«Zdaj pojdi. Tja, kjer blodi tvoja Ila. Priklical sem jo s telepatskim oddajnikom.« Potrkal je z dlanjo po poštni skrinjici, v kateri je nekaj pulsiralo in brnelo. «V dani situaciji je to boljše od telefona. Tudi tebe sem tako priklical, ker mi je Zjablik povedal, da si se pogreznil v črna razpoloženja.«
«Prav, prav,« sem dejal. ((Pozdravljen, pa hvala.« Hitro sem mu stisnil roko.
Ko sem odhajal po stopnicah navzdol, mi je od zgoraj zaklical:
»Poslušaj!«
Obstal sem.
«Ce bo tam, mi telefoniraj. Morda bi,» za hip je pomolčal, «kje skupaj povečerjali? Povedal lpi —. razumeš, zdi se, da sem odkril nekaj novega. Vidiš, elektromagnetna restavracija prejšnjih modelov sveta... Razumljivo, če so kopije... Očitno se to zelo dobro ujema z zbranimi izkušnjami...«
«Velja,» sem vzkliknil, ker me je že minevalo potrpljenje. »Se pomeniva, telefoniram ti v vsakem primeru!« In stekel sem na ulico.
...Rahla zmrzal je bila, pršičast sneg, vhojeni pločniki. Ljudi je bilo na cesti malo. Ile ni bilo. Naglo sem stopil do bližnjega majhnega parka, kjer smo sedeli pred petimi leti, tedaj, preden sva šla k Senji Ozornovu. Takrat smo bili trije: Ila, jaz in Zjablik. In prav tisti večer se je Ila odločila zame...
Zdaj je bil park pust. Žive duše nikjer. Z rokavico sem pometel sneg s klopi in sedel. In pomislil, da se me je Senja s svojim za-bojčkom-oddajnikom privoščil. Ne, tega mu ne bi prisodil. Morda zadnje čase ni čisto pri sebi? Prav bolestno zoprna se mi je zazdela vsa ta elektronska mistika.
Avtomatično sem segel po cigareti. Toda zmlel sem jo med prsti. Ni se mi dalo kaditi. Odvrgel sem jo in pomislil, da mi je bilo prav treba začeti kaditi. Držal sem se do tridesetih let, potem pa začel...
Vendar nisem odšel. Nikakor se nisem mogel znebiti občutka pričakovanja. Načrtal sem na sneg pred sabo svojo funkcionalno enačbo in nekaj minut dolgo zrl vanjo. Sinilo mi je v glavo, da bi kazalo porabiti idejo Kolodina o diskretnosti četrtega odvoda. Stop! In rešiti po Brookovi metodi! Razum mi je začel delovati ostro in
jasno. Prav po Brookovi metodi! Vse ostalo lahko opravim potem, glavno je, da ne pozabim. Potegnil sem iz žepa beležnico in zapisal na platnico z velikimi črkami: «Kolodin — diskretnost — Brook«. In že sem videl prve izračune — nekaj mi je pa govorilo, da tam ne bo tiste preklete neskončnosti, ki je zavedla moje delo v slepo ulico... Življenje!
...Ila je prispela s taksijem. Vrata so se zaloputnila, avto je naglo potegnil. Obstala je na robu parka. Stekel sem k njej, jo prijel okoli pasu, privil k sebi. In potem, seveda, dolg poljub. In zatem me je Ila, ne da bi se odmaknila, pogledala v oči, se spet pritisnila k meni, me gladila po obrazu...
((Nekako sem vedela, da si tu.» To je bilo prvo, kar je dejala. Tiho, zelo tiho. In nato še tiše: ((Zahotelo se mi je, da pridem sem, kakor takrat... Se spominjaš?...«
...Zjutraj sem se spomnil, da sem pozabil telefonirati Saši Ozornovu.

Muzej
Gregorčičevi
1	• -v •
hiši
I ^
Pred kratkim so predstavniki občine Tolmin obiskali Gregorčičevo hišo na Vršnem, da bi se s sedanjim lastnikom, pranečakom ((Goriškega slavčka«, Francem in njegovo sestro Pepco Gregorčič dogovorili za odkup stavbe, v kateri nameravajo v kratkem začeti restavracijska dela. Ideja, da bi rojstno hišo Simona Gregorčiča spremenili v muzej in jo etnografsko uredili, sega že v leto 1951, vendar doslej ni bilo sredstev za to akcijo.
Kot je znano, je muzej za Tolminsko pred leti že uredil pesnikovo spominsko izbo in zbral del Gregorčičeve zapuščine in dokumentacije.
Lani je prišlo na Vrsno 1534 obiskovalcev, sodijo pa, da jih je bilo še več, saj se niso vsi podpisali v spominsko knjigo.
Večino Gregorčičevih osebnih stvari, predmetov, duhovniške obleke in podobno hrani goriški muzej. Med njimi so klečalnik, postelja, naslonjač, grelec za noge, rožni venec, večje število knjig in drugo.
Ob dokaj bogati zspuščini, ki je raztresena tudi drugod, je popolnoma utemeljena Akcija na Tolminskem, da se uredi muzej v Gregorčičevi hiši, saj je zanimanje obiskovalcev, zlasti pa še zamejskih Slovencev, vedno večje. Ob pripravljalnih delih za notranjo ureditev rojstne hiše pesnika, je med prebivalci Goriške tudi akcija, kjer zbirajo sredstva za čim boljšo in avtentično ureditev Gregorčičeve domačije. Prispevke zbira narodna banka v Tolminu.
Na sliki: predstavniki organizacij, muzeja in občine pred Gregorčičevo hišo na Vršnem.
T. M.

V tedanjem času so imeli Ljubljančani možnost poznati mnoga Rossinijeva dela, ki jih mi sedaj skoraj ne poznamo
(Na desni; Pred Gregorčičevo rojstno hišo.)
niiiiiiiiiiiiiiii«itiiiiiaa>ii>>iii*iiii**>iii*iBiiBi*>*>iiiii«iiiiiiiiiiiiiiaiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiITtiTiiiiiiiiil|ii«i,iil|iiiii|l|l|l|l|l,f,ll||ia,,ii|llllll|liUIIfeailillalillllllillllillllilil,lilllllllflllllllliailllIIIilir11ll,llll,lllllliailillllliIIIIIIKIIiniai|llflillliailuaiiafltllllfatllll^attavnafRlliatlvaa
'£t:	IZ GLASBENEGA ŽIVLJENJA V LJUBLJANI PRED VEČ KOT STO LETI
Muzikološki zbornik. Urednik	------------------------------------------------------- ■	-------------------------------------------------------------------------------------
Dragotin Cvetko je v uvodu u-
imm Kmalu po nastanku so prihajale
mož Kuret (Slovenski glasbeniki	™	“
v graškem Ferdinandeju), Jože	0	0 0	npr 0	M
sillM;	Rossinijeve opere v Ljubljano
jan Lipovšek (O bachovski tro-	”	t"	™	™
benti), Zmaga Kumer (»Vti viski kakor ta odsgoraj.) in Štefka Bulovec (Prešeren v glasbi). Iz obširnega Sivčevega prispevka ponatiskujemo sledeče odlomke:
Miadi Rossini, ki mu je uspelo, da se Je že v prvih letih svoje glasbenodramat.ske ustvarjalnosti prebil med vodilne italijanske operne skladatelje, se je kaj kmalu po svojih prvih uspehih v Italiji začel uveljavljati izven svoje domovine. Vse od leta 1815, potem ko so bila prvič uprizorjena skladateljeva dela v Barceloni sledimo hitremu vključevanju njegovih oper v evropski gledališki repertoar. Tako se je mladi mojster kmalu razvil v najpomembnejšega Italijanskega opernega skladatelja prve polovice 19. stoletja in prerastel v svetovno pomembno glasbeno osebnost.
Prav 'njemu se mora Italija zahvaliti, da je obdržala na področju opere svojo vodilno vlogo, ko Je že grozilo, da jo bo izgubila in morala prepustiti Franclji.
Leto 1816 predstavlja odločilen prodor Rossinija na sever. To leto so ga namreč prvič spoznali v Nemčiji, ko so v bavarski prestolnici peli njegovo ((Italijanko v Alžiru«. Le nekaj mesecev zatem pa je s svojim «Tancre-dom» že osvojil cesarski Dunaj, še isto leto so izvajali njegove opere tudi v Dresdenu in Darmstadtu. V naslednjih dveh letih pa se je Rossinijev sloves na severu še razširil in utrdil. Leta 1817 so izvedli »Italijanko v Alžiru« v Parizu in «Tancreda» v Pragi in Petrogradu, leta 1818 pa ((Elizabeto« v Londonu. Tako je bila nekako do leta 1820 večina pomembnih evropskih kulturnih središč že seznanjena s kar več operami tega velikega mojstra.
Rossini si Je naglo utiral pot tudi na odre avstrijskega državnega prostora. Za Dunajem (1816) in Prago (1817) so sledila mesta kot Brno (1818), Budimpešta (1819), Gradec (1819) in druga ter med temi kot bomo še nadalje ugotovili, leta 1820 tudi Ljubljana.
Ce torej pretehtamo navedene podatke, vidimo, da se je Rossini pojavil na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani sicer z majhno zamudo, ki pa je utemeljena glede na takratne splošne ekonomske razmere in še posebej možnosti gledališke dejavnosti pri nas.
Avstrija je v dolgotrajnih vojnah s Francijo utrpela težke izgube in doživela leta 1809 j n 1815 popolen finančni bankrot.
Inflacija je povzročila obuboža-nje najširših krogov prebivalstva.
Ta ekonomska izčrpanost države pa se je seveda še vse bolj občutila v že tako gospodarsko šibkejši in bolj eksponirani obrobni pokrajini, kot je bila tedanja Kranjska. Moč stanov je znatno upadla. Denar za vzdrževanje gledališča in gledaliških družb je dotekal v popolnoma nezadostni meri le iz dohodkov hiš gledališkega fonda in plesnih re-dut. Razen tega se je gledališka direkcija postopoma pogrezala v dolgove in je mogla nuditi impresarijem le majhno denarno podporo ali pa niti te ne. V svojem težavnem položaju se je obračala na lastnike lož in prijatelje gledališča s pozivi za prostovoljne prispevke, ki pa niso bili zadostni.
Prav v letih, ko so Rossinijeve opere že začele osvajati evropske odre, Je bila glasbenodramatska dejavnost v Stanovskem gledališču nastopajočih nemških družb le skromna, a se do tehnično zahtevnejših oper, kot so Rossinijeve, sploh ni povzpela. Seveda, ko bi v tem času prišli k nam italijanski operlsti, ki so bili navadno zagovorniki novosti v italijanski operni literaturi, bi imeli Ljubljančani tudi najbrž nekoliko prej priložnost, da se spoznajo z Rossinijem. Toda italijan-
skih gostovanj ni bilo že vse od leta 1812 dalje. Gledališka direkcija je sicer bila leta 1817 v kontaktu z neko italijansko družbo, ki se je ponujala. Vendar pa do gostovanja ni prišlo, ker zaradi finančne šibkosti ni zmogla plačati zahtevanega daru, in ker subskripcija za prostovoljne prispevke ni dala pozitivnega rezUP tata.
In tako so morali Ljubljančani počakati na prvo uprizoritev Rossinija še do sezone 1819/20, ko je v Stanovskem gledališču igrala družba, Carla Waldinger-<jaV(ZM,J ,se ' jp operno življenje ,po .daljši,.-stagnaciji .zopet,.)razmahnilo. čas delovanja Waidin-gerjeve družbe' (1818/20) predstavlja nedvomno prvi vzpon nemške operne reprodukcije v Stanovskem gledališču v 19. stoletju. Glasbeni repertoar, ki je postal prav presenetljivo bogat in pester, je vključeval toliko pomembnih novosti, kot jih, dotlej še nismo zasledili pri nobeni drugi družbi prvih dveh deceni-jev 19. stol.
Prva Rossinijeva opera, ki so jo tedaj Ljubljančani poslušali, je bila «Tancred». Točen datum premiere ni poznan, ker lepak za to predstavo ni ohranjen, medtem ko v časopisju, kot za tisto sezono sploh, tudi ni mogoče odkriti nobene zabeležbe. Vendar pa, kakor je razvidno iz zaporedja listov zbirke gledaliških lepakov v Narodnem muzeju, bi mogla ta biti le 3., 4. ali 5. januarja 1820.
Iz stilizacije naznanila za drugo uprizoritev dne 16. januarja: «Diese mit grosstem Beyfall auf-genommene Oper, wird heute zuiii zweytenmahle... dargestellt werden», bi bilo mogoče sklepati, da je Tancred« naše občinstvo že takoj navdušil. Da je moral biti posebno priljubljen, govori dejstvo, da je dosegel tisto sezono največje število uprizoritev: v sorazmerno kratkem razdobju
dveh in pol mesecev skupno kar pet Naj še nadalje omenim, cla je piav «Tancred» tista Rossinijeva opera, ki jo bomo poslej na programih Stanovskega gledališča najpogosteje srečavali.
Opera «Tancred» spada v vrsto Rossinijevih resnih oper, od katerih se je do danes na reper-toaiju ohranil le ((Viljem Tell«. Seveda je preveč lahkotnemu in nenavadno naglo ustvarjajočemu Rossiniju često manjkalo izrazne globine, ki jo zahteva drama. V svojem veseferh' 'fhfizlciranjfi ;je rad šel mimo'" dramske situacije ali značaja nastp.pajočih oseb. Tako ni mogel ustvariti.- nas,, tieim področju del, ki bi vsaj celota trajno zadovoljila. Vendar pa njegove resne opere z nenavadnim čarom svojih melodij niso navduševale takratne publike nič manj kot komične. Pregled repertoarja Stanovskega gledališča nas tudi privede do zanimive ugotovitve, da je bilo pri nas med Rossinijevimi operami izvedenih več kot polovica resnih.
Naslednjo sezono 1820/21 pa s1 je Rossini svoje pozicije v repertoarju Stanovskega gledališča še nenavadno okrepil. 2e pred koncem leta 1820 je «Vereinigte Schauspieler und Sangergesell-schnf der Catharine Anton unter der Leltung des Carl Waidinger« predstavila dve Rossinijevi novosti: «Othella» (30. XI. in 3. XII.' in ((Seviljskega brivca (21. XII.).
če je bila prva izvedba Rossinijevega dela nekoliko zakasnela. pa se je sedaj Ljubljana časovne glede prvih uprizoritev «Othella» in ((Seviljskega brivca« že v glavnem postavila ob stran vodilnim' evropskim glasbenim centrom, ali pa jih je celo prehitela. Tako je na primer »Othel-lo» doživel prvo izvedbo na Dunaju v Pragi ali Budimpešti leto dm prej, t.j. 1. 1819, a zato drugje zopet pozneje, na primer
v Berlinu in Parizu 1. 1821 ali v Londonu 1. 1822. Podobno časovno razmerje se nam pokaže tudi glede izvedb ((Seviljskega brivca«.
Kc pa so bile leta 1821 svečanosti v zvezi z Ljubljanskim kongresom, ki so se pričele v januarju, so prav Rossinijeve opere prh spe vale levji delež k repertoarju glasbenih predstav. Italijanska družba Antonia Cunibertija je od sedmih del, ki jih je izvedla, predstavila kar pe± Rossinijevih,'' a'med torni razen' ((Seviljskega brivca« samč fidViteteTTe-daj si je torej pridobil ta italijanski »mojster) v * ‘sepeptoarju ljubljanskega Stanovskega gledališča že močno domlninco, Ki jo bo, kot bomo videli, nadalje obdržal še dolgo vrsto let. Toliko njegovih oper kot to leto — vsega skupaj kar šest — pa niso Ljubljančani v teku ene same sezone poslušali nikdar več.
Rossinijeve opere, ki so bile takrat, v Ljubljani prvič uprizor-. jene, so bije: »Srečna prevara« (8. in 14. III,), ((Italijanka v Ai-žiru« (7. IV.), «Pepelka» (5. ih JO. IV.) in ((Edvard in Kristina« (77. V.). Razen tega pa je družba Chatarinove Antonove 26. III. ponovila v nemškem jeziku še »Cthella«.
Takrat imamo tudi prva poročila o izvedbi Rossinijevih oper pri nks. Knez Metternica in njegov spremljevalec publicist Gentz rta se posebej pohvalno izrazila o piedstavi »Pepeike«. (dilvn* sche.-. Blatt« omenja ((Seviljskega brivca«, ((Srečno prevaro« in cPe-peiko« le mimogrede, poslednji predstavi italijanskih operistov, operi ((Edvard in Kristina« pa posveča obsežnejšo kritik). Kot tu beremo, je uprizoritev te opere po sijaju in umetniški popolnosti prekosila vse prejšnje predstave gostovanja in dosegla veliko odobravanje občinstva. Poročevalec pripominja, da kaj takega še ni bilo videti na našem
lllllllllllllllllllllllllll1tlll||||||||ll||1llllll|||||||||||||||UI|llll||||||l||||||||lini|||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||,||„|„|ll|ll||lll||l||lll,||llm|„|||,n||nnmill,m,,,,,,!
Z GRAFIČNE RAZSTAVE V LJUBLJANI
cdru. Vse kaže torej, da so bile izvedbe Rossinija v časi Ljubljanskega kongresa na lenavad-no visoki umetniški ravni in glede na gradivo, ki nam je za poznejša leta na razpolago, sploh najkvalitetnejše, kar jih je ta mojster kdajkoli doživel v Stanovskem gledališču.
če primerjamo - repertoarje nemških in italijanskih družb, ki so igrale v začetku 20. . let 19. stoletja v Stanovskem gledališču, lahko ugotovimo, da je imel Rossini pri enj kot drugih pomembno vlogo. Razlika je- le -ta, da pri Italijanih težišče na Rossiniju izraziio-n-jagtopa že tedaj, medtem ko je to opaziti pri Nemcih Šele nekoliko pozneje. Seveda pa tudi ne gre prezreti značilnega dejstva, da je bila prav nemška družba tista, ki je. prva uvedla Rossinija na ljubljanski oder.
Poslej italijanskih operistov ni bilo vse do leta 1841, in tako so ostaie nemške gledališke družine edini posrednik Rossinijevih s'tva-r.itev. Zdaj se je pomeri/bnost Rossinija na. nemških prpgrftmin znatno povečala. V času-med leti 1825' in 1835 je bila 'predstavljena še cela vrsta mojstrovih no-vostj, v posameznih sezonah pa srečujemo kar po tri, .štiri ali celo , pet njegovih oper. ,,'V
Prva nemška sezona! v znamenju močne Rossinijeve dominan-ce je bila 1. 1825/26, ko je nastopala v Stanovskem, gledališču družba Carla Meyerja, tu' je bila repertoarno -najbogatejša v vsej Drvi Četrtini 19. stoletja. Značilna poteza repertoarja vseh nemških družb, ki so se v večji meri posvečali izvajanju oper, namreč poudarek na italijanskih in francoskih avtorjih, se Je še posebno okrepila. Potem ko je M ye>' prvo sezono (1. 1824/25) svoje en-treprize izvedel ((Tatinsko srako« (26. X. 1824) in ze poznanega »Othella«, je naslednje leto vključil v svoj repertoar kar oet Rossinijevih oper. Od teh sta bi)! dve novi: «Aureliano m Paimi-ra> (20. XII 1825) in «I.a donna del lago» (17.III. 1826). ostale pa so bile uprizorjene že jopif.i; »Tancred«, »Tatinska sraras m ((Italijanka v Alžiru«; slednio so tokrat peli prvič v nemškem Jeziku. Kot torej vidimo iz navedenega sporeda, goji nemški impresarij tako rekoč že kar kult tega italijanskega mojstra.
Po letu 1826 ni' v Ljubljani pbl-na trt leta nobene izvedbe Rossinijevih oper. Stanovsko gledališče je medtem doživelo popolen finančni zlom. Zaradi prevelikega Izostanka plačevanja davkov in dolgov je bila maja 1875 uvedena sekvestracija dohodkov gledališkega fonda. Ker ni imela gledališka direkcija več na razpolago niti teh pičlih sredstev, ni tvegala, da prepusti gledališče kateremukoli od impresarijev, ki so se ponujali. Tako je Ljubljana v sezoni 1826/27 ostala brez poklicne gledališke družbe. Le-to so poskušali nadorhestiti s predstavami diletantov, ki so sicer izvedli več oper, toda presenetljivo niti ene Rossinijeve. Kaj je temu vzrok, ni mogoče odgovoriti. Tehnična nedozorelost diletantov najbrž ne, saj so imeli dokaj zahteven repertoar. Vse, kar zasledimo to sezono na repertoarju Rossinija, je le nekaj odlomkov iz njegovih oper, ki so jih peli med dejanji dramskih iger
Naslednji dve sezoni (1827— 1829) je direkcija dala gledališče Carlu Waidingerju. Vendar pa zaradi finančne šibkosti tega impresarija in nezadostne denarne pomoči, ki Je bila vezana le na prostovoljne prispevke občinstva, uprizarjanje oper ni bilo mogoče.
Jemec Andrej (Jugoslavija)
Pejsaz I lil (Nudaljevanje na 5. strani)

pOOOOOOOODOOOOOOOOO
TOMAŽ AK VINSKI JE VENDARLE IMEL PRAV...
#ooooooooooooooooocx;
Zanimive zgodbe o robotih in avtomatih skozi tisočletja
V'
Ze Grki so namestili v templjih avtomat za prodajo blagoslovljene vode in so poznali nekake «španske čudeže»
Že pred stoletji oziroma tisočletji so ljudje sanjali o tem, da bi so pomagali s tehniko in mnogi raziskovalci so ponovno spodbujali duha iznajdljivosti v vseh časih. Mnogo se nam zdi dandanes novega, kot da se ne bi nikdar zgodilo. Ce pa brskamo po starih spisih, ali pregledujemo srednjeveško literaturo, ali pa če se lotimo celo študija spisov iz starega veka, vedno najdemo mnogo stvari, ki niso nove, niti enkratne, čeprav menimo tako. Pogostoma je bila oblika, oziroma je bil zunanji videz te ali one iznajdbe drugačen, osnovna misel in želja po olajševanju dela s tehniko, pa sta'bila vedno ista.
Dandanes naletimo na avtomat kjerkoli na cesti, v javnem lokalu ali na postaji, vržemo novčič v režo, pritisnemo na gumb in dobimo zaželeno stvar v roke. Vendar ni ta aparat nič novega. V stari Grčiji so imeli v templjih avtomatičen prodajni aparat za blagoslovljeno vodo in to iznajdbo so prevzeli od Grkov Rimljani, jo izboljšali in pripravili samo za določene vrste kovancev. Grški matematik Heron je napisal o tem izčrpno razpravo. Poročal je tudi o sifonski steklenici, ki so jo poznali v Egiptu že pred Cezarjem, pisal je o nategi za tekočine, ki jo še sedaj uporabljajo številni vinogradniki In gostilničarji, in končno je vpeljal začudene čitatelje tudi v skrivnost avtomatičnih vrat številnih starogrških templjev. Svečeniki so pred osupljenimi verniki odpirali in zapirali z «duhovno roko» vrata templjev s tem, da so v prostoru za žrtvenike zakurili ogenj ter a ogrevanjem zraku in njegovim pritiskom na posode z vodo, ki so bile s takrat že znanim škripčevjem povezane s tečaji vrat.--Neki-drug fizik starega veka Filon iz Bizanca poroča 250 let pred Kristusom o žvižgajočih svetilnikih, ki so s pomočjo parnega pritiska povzročali močne glasove ter so s tem opozarjali mornarje pred čermi.
V srednjem veku Je spadalo k dobremu glasu učenjaka, da je znal sestaviti «androina», to je umetnijo, ki je znala posnemati dejavnost človeka ali živali. Tako so takrat izdelali Jokajoče ženske, moške, ki so znali gibati roke in noge, pri čemer so jih uporabljali tudi kot ure in podobno. Poroča se o «letečih golobih« in tudi o kači, ki se je plazila po tleh. To kačo je izdelal iznajdljiv mehanik pred mnogimi stoletji.
Naravnost pustolovski je o-pis nekega človeškega robotka, ki ga je leta 1250 izdelal
Albert Veliki, to je grof Albert von Bollst&dt, eden največjih učenjakov srednjega veka. Ta tehnična čudežna naprava, velikosti človeške postave, ni le odpirala obiskovalcu vrat, marveč se je celo pri-kljanjala in pravijo, da je znala celo govoriti! Pripoveduje se, da je Tomaž Akvinski, veliki cerkveni oče, tako prestrašil, da je razbil temu robotu, ki je stal 30 let dela, glavo in rekel, da je delo hudiča.
Kasneje so se napredni škofi in opati zanimali za take tehnične umetnine in tako je nastala cela vrsta različnih cerkvenih .ur, katere so poganjale številne figure. Med njimi so bili umetni zvonarji, ki so bili ure, ali pa živali, ki so se gibale. V NUmbergu je nastala v 14. stoletju pri Marijini kapeli izredna umetnina, ki so ji rekli «Mannleinlaufen». Cesar je sedel na prestol in
ob 12. uri so korakali mimo njega knezi, pri čemer so močno odmevale pozavne, ter se obračali s celim telesom nasproti njemu. To uro so zadnjič popravili leta 1904, kar dokazuje kako dober je bil uporabljeni material.
Vesoljni genij Leonardo da Vinci je izdelal leta 1509 za francoskega kralja Ludvika XII. leva, ki je ob nekem prazniku v Milanu šel monarhu nasproti, prišel predenj, se u-sedel, odprl z eno šapo prša in pokazal francoski grb. Mehanik Juanelo Turriano iz Cremone je izdelal za avstrij-sko-španskega cesarja Karla V. za časa njegovih zadnjih let življenja nič manj kot 40 takih tehničnih umetnin. Med njimi so bile oborožene pučke na konju, ki so tolkle na boben, pihale v trombe, se borile med seboj itd. Nadalje je izdelal ladje, ki so se lahko neprestano premikale in ki so
iimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimniiimimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRIŽANKA
ABCDEFGH I J K L M N 0
					n	i						
								■				
								■				
			r ’	i	i a		■	H				
	■				i	i					■	
		N										
			m						■			
		i		i	i		■					
				■_				■				
m ‘v*«'*****.	*
-JIODOaAVNd; l povriikvo
stanovanje z več sobami, 2. ime že umrlega ameriškega ffSbajte-ga Igralca Laoda —: glavno mesto balkanske države — grški didaktični pesnik iz obdobja helenizma, 3. poljski pridelek — vrsta projekcije — sloviti brazilski nogometaš, 4. opravnik, zastopnik, trgovski potnik — električno nabit delček atoma — najobsežnejša literarna zvrst, 5. ranocelnik — precej visoka vrtna cvetica, 6. kratica za »avtonomna pokrajina« — ribiška mreža — poseben položaj v šahovski partiji, ki privede do remija — avtomobilska oznaka Valjeva, 7. de! obraza — rimski muzej in katedrala — hčerin mož, 8. del letala — vzdevek, naziv -r del jadrnice, 9. ognjenik na Siciliji — industrijsko mesto na Gorenjskem — reka v Posarju.
NAVPIČNO: A. najdaljše gorovje na slovenskem ozemlju, 2. kijevski knez iz stare ruske zgodovine — pristanišče (angl.), C. risec zemljevidov — moški potomec, D. sladek južni sad — romanski spolnik, E. klada za sekanje drv, F. del tedna — prista-

I M
ntlče v Izraelu^G. 'največja zvezda v ozvezdju Orla — železniška proga, H naziv za Hercegovca ---.nočni pojav, I. mesto v Romuniji blizu jugoslovanske meje — veletok v zahodni Evropi, J. zvesta domača žival — svetovno znane kopališko mesto v Belgiji, K. gora in premogovnik istega imena v vzhodni Srbiji, L. vojaško poročilo — igralna karta, M strah pred nastopom — kratica velike države v Severni A-meriki. N. deklica, punčka — mitologija, O. ižvršiiec napada na politično osebnost.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Istra, 6. tal-mi. 11. starec, 12. egoist, 14. ata-man, 15. Greta. 16. as, 18. nakup. 19. Trani, 20. krt, 21 Anam, 22. trust. 23. vaza. 24. AK, 25. brada, 26. bolan, 27. obresti, 30. Kalin, 31. Rinka, 32. torek, 33. milja, 34. bilijon, 36. sloka, 37. Gamal, 38. Jo, 40. Lane, 41. Poreč, 42. snop. 44. oči, 45. Renis, 46. Štern, 47, nv, 48. butan, 49. Atenka, 50. amater, 52. strina, 53. Araks, 54. kamni.
bile zasedene s sužnji.
Nekaj let kasneje je vzbujal veliko pozornost Tobias Reichel, ki je izdelal gibajoče se kolovrate in muhe, katere so obiskovalci lahko videli še v prvih letih tega stoletja v njegovem rojstnem mestu. Takšna vrsta mehanike in fizike je postala konjiček številnih bogatašev. General de Genes je izdelal 1690. leta pava, ki je lahko sam hodil, ki je pobiral s tal in zobal žito in ga spuščal zopet pri zadnjici iz sebe. Maillard je predložil leta 1733 Pariški akademiji načrte za ptiča, ki bi plaval, za gondolo s figurami in za voz z umetnimi konji. Leta 1738 je izdelal Jacques de Vaucanson svoje slavne avtomate : enega igralca flavte v naravni velikosti, ki je igral 12 kosov in še eno figuro, ki je držala v eni roki pastirsko piščalko, z drugo pa je tolkla po bobnu. Tudi on je izdelal gibajočo se perutnino, ki je zobala žito, ga je požirala in sproti spuščala iz sebe. Celo Goethe je poročal o stvaritvah Vaucansonsa.
Eden iz najbolj znanih avtomatov vseh časov je bil tur- | ški šahovski igralec, imenovan von Wolfgang v. Kempelen, ki je spravil svoje sovrstnike v veliko vznemirjenje, ker je premagal vse svoje partnerje. Proti šahovskemu avtomatu sta izgubila cesar Friderik Pruski in Napoleon, toda že takrat so dvomili o resničnem obstoju čistega, avtomata. Razni šahovski igralci so dokazali, da je bil v aparatu skrit človek, menda znani šahovski i-gralec Mouret. Na vsak način je bila naprava vrat naravnost genialna, kajti pred vsako igro so odprli razna vrata in igralci ter gledalci, so se lahko prepričali o «poštenosti» apkrata. Žttl je^ta veiiita umetnina Kempelensa zeorela v muzeju ’ v Filadelfij 1 in hStfaJJ,-nje raziskave so bile s tem onemogočene.
Roboti, ki niso bili nobena goljufija, marveč čudežni izdelki tehnike, izvirajo od Pier-ra Jaqueta-Droza in njegovega sina Henryja. Oče je izdelal «pisarja» sin pa je leta 1773. izdelal figure, ki so risale, ter orglarko, ki so jo kazali v Parizu. Te robote so ohranili do konca 18. stoletja in so jih lahko vsak trenutek spravili v pogon. Kasneje so izdelali robote, ki so igrali koračnice ali pa so znali igrati v orkestru solo.
Seveda so v teku stoletij izdelali tudi razne ponarejene aparate, kot na primer pritlikavca iz Amerike, ki je opravljal preveč del in si je pozneje odkrilo, da je bil pravi pri-
tlikavec. Ali pa berlinski «Mo-tobay», ki se je obnašal kakor avtomat, potem ko so ga spravili v pogon s tokom, a so kasneje ugotovili, da gre za spretno, lepo mlado deklico.
Pred nekaj meseci so lahko opazovali na Dunaju robota, ki je znal kaditi cigarete, ki jih je sam prižigal in ki je o-pravljal še razne take vragolije.
Sedaj, v stoletju tehnike, je zanimanje javnosti za take konstrukcije popustilo in vojna industrija vseh narodov teži k temu, da bi napravila iz njih čudežno orožje, ki bi ga upravljali brez ljudi in ki bi znalo uničevati sovražnike. Tako bi lahko v bodočnosti robota, ki se je rodil pred mnogimi stoletji ter spravljal ljudi v osuplost in jih zabaval, uporabljali kot morilno orožje. Torej je imel Tomaž Akvinski, ki je pred 700 leti razbil glavo robotu Alberta Velikega, vendarle nekaj prav...
Eno izmed neštetih dvorišč v ogromni palači Aihambra v Granadi, ki so jo zgradili kalifi
IIIIIIMIIIIMIIIIII||lllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ltl||||||||||||||||||||||l|||||||||||||lllllll||||||||ini||||||||llllll|lllllll|ll||||l||||l|||lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||UUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllilllllllllll||||||||||IMIII
S potovanja po pestri Španiji
Potovanje v Španijo je bila že dolgo časa moja skrita želja. Ne vem zakaj, toda Španija me je leot dežela vedno zanimala ter sem si kot fotoreporter želel ogledati znamenite kraje te dežele ter napraviti vrsto slik, ki bi izpopolnile moje zbirke že z drugih potovanj po Angliji, Nemčiji, Turčiji, Grčiji in Skandinavskih deželah. Ze pred letom sem zato zaprosil za vizum, ki so mi ga pa brez kakršnegakoli pojasnila odbili.
Lahko si mislite moje zadovoljstvo, ko je bil pred leti vizum za italijanske državljane odpravljen. Takoj sem napravjl nfe črt. kdaj ih kako se odpravim Via pot. Moj načrt je obsegal sledeča mesta: Barcelono, Valenfcio{ Granado, Malago, Cordbbd; Sevillo, Toledo, Madrid, Burgos in San Sebaštian. Moram reči, da sem se načrta držal in da sem obiskal res vsa mesta, ki so se zdela za spoznavanje te dežele in njenega prebivalstva najbolj važna.
In o tem potovanju vam bom danes v zgoščenih besedah nekaj napisal. Bilo je septembra, ko se pri nas pripravljamo že na jesen, a je v Španiji še vedno vroče poletje. Mejo med Francijo in Španijo smo prešli na bloku v mestecu Le Perthus. Nič preveč dobre volje nisem bil, ker sem se bal. da me na meji ne bodo pustili naprej. Moj potni list je namreč poln jugoslovanskih vizumov, ki bi bili lahko zbodli v oči španske obmejne organe. Pa je šlo vse po sreči. Obmejni stražnik mi je izročil potni list ter me je le z nasmeškom na ustih vprašal: «Senor Maganha, usted viaja mucho?« (Gospod Maganha — spremenili sq mi namreč moj slovenski priimek Maganja kar v španski Maganha, ki se me je držal vse do povratka v Francijo, kjer sem postal monsieur Maganža — vi potujete mnogo?). Nasmejal sem se še jaz in začel svoje potova- j nje proti Barceloni.
Prvi vtis, ki sem ga dobil, je bil ta, da je Španija v bistvu revna dežela. Zemlja je nerodovitna ter nudi prebivalstvu le malo zaslužka. Prebivalstvo v vaseh je revno in zapuščeno. Ob cestah so nas ustavljali delavci, zaposlenih pri gradbenih delih, in nas prosili cigarete. Otroci so nas prosili kruha- in denarja in tudi sicer sem opazil, da sl iščejo Španci na vse načine zaslužka, ki je neredko tedaj zelo skromen ter ne zadostuje za pre-življenje družin, ki so povečini zelo številne.
V nasprotju s podeželjem so španska mesta zelo bogata in polna umetnin, tako da človeka ta kontrast naravnost presune. Tu vsaj na videz ni revščine. Trgovine so bogato založene in tudi sicer Je videti dosti razkošja in elegance. Toda to je le zunanji videz, ki nam ga Je že v kratkem zabrisala podoba drugačnega življenja večine španskega prebivalstva.
Španija je namreč ena izmed tistih dežel, kjer je razlika med življenjem maloštevilnih patricijskih družin, vladnih funkcionarjev ter cerkvenih dostojanstvenikov ter ostalim prebivalstvom zelo velika. Medtem ko uživajo prvi vse privilegije ter živijo ne samo udobno, temveč razkošno življenje, se množica drugih ubija z muko skozi življenje in vedno večje je število brezposelnih Ta kontrast vpliva tudi na razpoloženje ljudi, ki so sicer prijazni, toda do tujcev zelo ne-zaupni, ter se nam niso upali nikoli potožiti. Na vsem potovanju sem naletel le na enega domačina, ki se mi Je upal povedati, da bi v primeru volitev po njegovem najmanj 80 odstotkov prebivalcev izbralo demokratičen režim, medtem ko bi se le 20 )
odstotkov odločilo za diktaturo. Opisal nam je tudi plače in življenjske razmere delavcev. Povprečni delavec ima okrog 500 pesetas plače na teden, kar bi bilo približno 5.000 lir. Stanarina je zelo visoka ter so številne nove zgradbe prazne, ker ni ljudi, ki bi se lahko vanje vselili. Visoke so tudi druge usluge, kot na primer elektrika, plin itd. Cenejša je hrana, z izjemo mesa, ki stane več kot 1.200 lir kg. Draga so tudi oblačila in tako se nismo več čudili, če smo srečali dosti raztrganih in slabo oblečenih ljudi.
Kot sem že* prej, poudaril, so španska mesta zelb lepa. Od vseh
mi je bilo najbolj všeč Cordoba, ki je od .vseh španskih mest ohranilo najbolj'jo- karakteristiko, medtem ko so vsa ostala mesta modernizirana ter se skoraj v ničemer ne razlikujejo od ostalih evropskih mest. Lokali, kjer se pleše «flamenco», so le še vaba za tujce, medtem ko so bikoborbe največja zabava za , Špance.
Cordoba daje vtis velikega mesta, čeprav je stisnjena v ozke ulice in uličice, ki jasno pričajo o njeni zgodovini iz časa Arabcev. Glavna zanimivost Cordobe je katedrala, ki je bila nekoč mošeja. To je bila brez dvoma ena najlepših mošej, ki so jo muslimani zgradili v času kordob-skega kalifata. španski katoliški vladarji so jo še pred stoletji spremenili v katoliško katedralo ter so med njene številne stebre, k: jih je 84, postavili razne oltarje. Notranjost katedrale je res prekrasna. Izdelana je iz mar-mora, oneksa in granita, strop pa jo izrezljan (iz cedra ter je sam zase prava umetnina. Mesto je sicer revno ter si v zadnjih letih pomaga največ s turizmom, ki se je z odpravo vizuma kar precej razvil. Močan vtis pa napravi na •tujca vsiljivost številnih mlade-
ničev in dečkov, ki ponujajo vse — od vezalk, cigaret do južnega sadja; samo, da zaslužijo nekaj denarja.
Granada je bila zadnji arabski kalifat v Španiji. Tudi tu smo zasledili sledove takratne kulture, ki se kaže predvsem v zgradbah, trgih in ulicah. Tu smo si ogledali prekrasno stavbo »Aihambra«, kjer je nekoč živel kalif s svojim dvorom. To je ogromna zgradba s prekrasnimi vrtovi. Nismo vedeli, kaj naj najbolj občudujemo:	velike dvorane s
kipi in slikami, ali pa vrtove Z neštetimi vodometi in Vodnjaki. Pa tudi tu.,smo naleteli na kontrast. V tej palači tolikšno izobilje vodometov in vodnjakov, medtem ko nima prebivalstvo v pred-
doma. V Granadi živijo mnoga plemena Ciganov, ki prebivajo v votlinah, kamor .skušajo izvabiti nevednega tujca z obljubo, da mu bedo- prerokovali' srečo. Marsikateri tujec se od tamkaj vrne razočaran, saj mu je izginila med prerokovanjem denarnica. Ponoči vam nihče ne bo svetoval, da bi šil sami v bližino omenjenih ciganskih naselij.
Niso pa samo Cigani tisti, ki prebivajo v votlinah. Kakih 40 km od Granade je majhno naselje, kjer živi kakih 4.000 prebivalcev v votlinah. Pogled na to revščino je grozen. Napravil sem nekaj slik, ko so me 'domači otroci obsuli s kamenjem. Kasneje sem zvedel, da sprejemajo tako vse tujce, ki si hočejo ogledat to «zanimivost» in da so lokalne oblasti tiste, ki plačujejo in pošiljajo dečke v »borbo«, ker nočejo, da b'i svet zvedel za to revščino
‘Barcelona je bolj poznana po svojih sindikalnih in političnih borbah ter nosi upravičeno ime »Upornica«. Je to lepo mesto z .velikimi tovarnami bombaža in z največjim pristaniščem v Sre-
dozemskem morju. To je mesto muzejev in prekrasnih vrtov, ki se čudno mešajo z industrijskimi in izvoznimi podjetji. Zadostuje, da gre tujec po Ulici Ramblas,' ki vodi iz pristanišča v središče mesta. Po tej ulici se ljudje sprehajajo po cele noči ter je ulica bolj živahna ponoči kot podnevi. Ob levi strani ulice je staro mesto, ki je še sedaj center prostitupije, črnoborzljanstva , in banditizma. Na desni strani ulice pa so številni lokali, kjer se momaiji zabavajo z Jppiini španjolkami. Tibidabo je grič, kakih 7 km od Barcelone, kjer so -dehgvijjjfi, napravili velik zabavni park, kjer se ljudje zabavajo, duhovniki 'pa dobro 'služijd. " Tudi v, Toledu smo naleteli na
mestju tekčrče vode niti 'VUIttMf" "‘•ožW“ulide;*T>'o katerih smo le z
muko našli pot do' stolne cerkve, ki je ena najlepših in najbogatejših na svetu. Zgrajena je bila v 13. stoletju ter je sedež španskega glavarja katoliške cerkve. Zaklad v tej cerkvi je ogromen.
, In potem, ko zapusti cerkev ter so njegove oči še vedno polne komaj videnega bogastva, ga brez dvoma še bolj prizadene slika številnih siromakov, ki prosijo na vratih miloščine.
O Madridu ne bi vedel povedati dosti zanimivega, ker je to pač lepo, a vendar že povsem modernizirano mesto. Kar me je v Dem mestu najbolj presenetilo, je bilo veliko število slepcev, ki sem jih na vsakem koraku srečaval, Povedali so mi, da ne gre za vojne ali delovne invalide, temveč da so ljudje oslepeli za posledicami raznih nalezljivih bolezni, ki so jih semkaj prinesli še A-rabci ter se sedaj ponavljajo ig 'roda v rod. Kot so mi 'tudi povedali, ni zgradila država do sedaj za te reveže domov za slepce', temveč jim daje samo možnost, da si s prodajo srečk za loterijo, sami nekako pomagajo,
MARIO MAGAJNA
Veljaven od 1. do 7. avgusta
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekatere osebe bodo morale sprejeti določene sklepe. Druge pa bodo odkrile novo značilnost pri ljubljeni osebi. Ti dnevi lahko tudi povzročijo precejšnjo vznemirjenost. Ne prenaglite se v ničemer. Pojdite na obiske in izlete.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) S tem tednom 1 se. začne za vas dol-I go srečno razdobje. Planet ljubezni stopi v zelo ugoden polo-pozabili boste vse pretekle muke. Nekateri se bodo lahko ponovno zaljubili. Na delu ne vztrajajte preveč na svojem stališču.
DVOJČKA (od 21. 5.
\ do 20. 6.) Pazite, da V \ se ne bo tretja ose-1 ba vmešavala v vaše srčne zadeve. V odnosih z osebo drugega spola lahko nastane velika zmeda, Caš je ugoden za uresničenje nekega precej drznega načrta, ki vam bo prinesel precejšnje gmotne koristi.
KAK (od 21. H. do
22. 7.) Preživeli bo-i ste zelo prijetne dne-| ve. Drage osebe se bodo vrnile iz oddaljenih krajev. Nekatere osebe pa se bodo lahko zaljubile na potovanju. Okrepite svoje odnose s prijatelji in znanci. Ne odbijte vabila na veta* no zabavo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše čustveno j življenje bo manj 1 razgibano kot v preteklosti. Planeti bodo kljub temu ugodno vplivali na vašo podjetnost. Kot vedno boste znali izgladiti ostrine. Precej živahni bodo odnosi s prijatelji in znanci.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Tudi za vas se začenja srečno razdobje. Polni boste očarljivosti in vam ne bo težko vzpostaviti nove čustvene stike z osebo, ki Jo Imate radi. V prvih dneh tedna se boste sestali s prijatelji in se z njimi mnogo zabavali.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Vaši ljubezenski odnosi postajajo vedno bolj umirjeni. Najbrž ste našli potrebno ravnotežje. Lahko naredite načrt za neko važno potovanje v družbi z vašim poslovnim družabnikom. Čaka vas uspeh v uresničenju nekega načrta.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. U.) Ta teden bo bolj prijeten in se boste pomirili, ker so vas v prejšnjem razdobju neke
stvari motile in razburile, sedaj pa se bodo popravile. Paziti boste morali na svoje prijateljske stike. Bodite potrpežljivi.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ce ne boste zelo previdni, bodo nepričakovane zadeve motile vaše čustveno življenje, in sicer ljubosumje, nesporazumi in nezaupanje. Boginja ljubezni bo kaj čudno vplivala na vaše občutke, zaradi česar boste zamerljivi.
KOZOROG (od 22. do 20. 1.) V prvih , dneh tedna bo še I kakšno nerazumevanje z ljubljeno osebo, nato pa boste preživeli z njo marsikatero uro. Nekatere osebe bodo doživele prijetno ljubimkanje. Upoštevajte položaj drugih, ker niso vsi tako energični kot vi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezni boste morali dati po-I budo vi, zlasti če hočete, da bodo odnosi prisrčni. Cas je prime'en za potovanje v družbi z znanci. Sploh bi se morali z njimi malo več ukvarjati. Napeti boste morali vse sile, da uresničite neki načrt.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Ta teden je boginja ljubezni nekam razdražena, kar lahko privede do razgibanega položaja. Seveda bo vse odvisno od tega, kako se boste znali obnašati. Na vsak način ne smete biti aft-merljivi. Na delu vas čaka mnogo uspeha, č« boste vztrajali-
L
TEDEN
Pretekli teden je bilo v Trstu precej razgibano politično življenje. Deželni in pokrajinski svet sta namreč imela zaključne seje pred poletnimi počitnicami, zaradi preosnove tržaškega ocčinskega odbora pa so desničarske in šovinistične sile nadaljevale svojo gonjo proti strankam levega centra in proti onbčinskemu odborniku D. Hreščaku. V torej so imeli protestno zborovanje liberalci, v petek pa misovci.
Že v torek je prišla do izraza vsebina vse te gonje, ko so fašistični pobalini do zborovanju demonstrirali po ulicah in vpili žaljivke proti Slovencem in Jugoslaviji. Se bolj pa je bes šovinistov in fašistov prišel do izraza po misovskem zborovan,u, ko so napadli Tržaško knjigarno. banko in upravo Primorskega dnevnika.
Fašisti in liberalci nadaljujejo tudi z napadi na župana in zahtevajo, da odstoni, župan pa Jim je odgovoril, da bo ostal na svojem mestu, dokler bo zanj večina občinskega sveta. Vodstvo KD in PSI sta ta teden ponovno poudarila važnost in veljavnost političnih dogovorov, ki so dovedli do preosnove občinskega odbora.
Na zadnji seji pokrajinskega sveta je bilo glasovanje o letošnjem proračunu. Proračun ni bil ne odobren ne zavrnjen, ker je zanj glasovala le polovica sveta, zato bo proračun spet ^prišel na vrsto v jeseni. Miljski občinski svet je odobril proračun z večino glasov. Deželni svet je med drugim odobril zakon o organih in postopkih za deželno načrtovanje ter zakon o pomoči dijakom srednjih šol.
V sredo je po tržaških ulicah in na Trgu Unitš demonstri-lalo nad 400 kmetov iz Goriške in Furlanije, ki so zahtevali čimprejšnjo in izdatno pomoč Prizadetim zaradi neurij. V četrtek pa je bila tudi na Tržaškem stavka gradbenih delavcev, ki so po svojem zborovanju demonstrirali po mestnih ulicah.
Med najpomembnejše dogodke tega tedna na Goriškem spadajo še vedno izjave posameznih strank o pogajanjih za sestavo levičarsko sredinskih odborov. Medtem ko so se pogajanja za dosego globalnega sporazuma v pokrajini razbila, ker obstajajo med strankami različna stališča, bodo sekcije Posameznih strank skušale poiskati rešitve, ki jih narekujejo krajevne prilike. Za primer naj navedemo svet v Gradežu, kjer imajo demokristjani 11 od 20 občinskih svetovalcev. V tej občini so izvolili enobarvni odbor ter nočejo imeti več zra-ven socialdemokratskega sveto-valca. Dasiravno sta potekla že dva meseca od volitve, je malo verjetno, da se bodo sveti sestali pred koncem avgusta. S jem se povzroča velika škoda, ker ne morejo spreleti sklepov niti se ne morejo aktivno ''ključiti v napore za omiljene* bude gospodarske krize, ki pritiska na našo pokrajino.
Drugo prav tako pomembno dejanje političnega življenja
Gorice je odločen protest deželnih svetovalcev PSI, KPI, PSOI, PRI in SSL proti podelitvi naslova »cavaliere* misov-skemu goriškemu prvaku odvetniku Enu Pascoliju, ki je bil fašist, republikinski oficir in epuriran zaradi svoje preteklosti ter kaznovan z odvzemom civilnih pravic. V odprtem psmu, ki so ga ti svetovalci naslovili na predsednika republike Giusepna Saragata, poudarjajo ogorčenosti vsega demokrat^'ne?a ir. protifašističnega prebivalstva ter zahtevajo, da prekine nodehtev častnega n?«’ova človeku, ki je vedno irciHrn] demokratične ustnove. kakor tudi izvolitev Saragata na najvišji državniški položaj.
V nedeljo dcnnldne ie bila v dvorani Trgovinske zbornice v Gorici skunščina konzorcija za zaščito orgir.alnega poimenovanja br'ških vin, na kateri so zavrnili predlog, na bi ss .tudi vinogradniki iz okolice Bračana vključili v konzorcij. Sklenili so. da bo obsegal samo kribovito področje.' le iz-' jemoma na tud' manjši ravninski del za dobo 15 let. Izvolili so novi odbor, ki ga sestavljajo no trije predstavniki velikih, srednjih in malih obdelovalcev.
Vreme se letos nikakor noče ustaliti. V tem tednu se je neurje znova razdivjalo ter hudo prizadelo področje Tržiča in del Oslavij. Oškodovani kmetje iz Goriške so odšli protestirat v Trst, naj dežela nameni prizadetim večje zneske.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
V repentaborski občini bodo popravili nekaj cest
Gen. vladni komisar je dal na razpolago 8,000.000 lir
Na repentaborskem županstvu je bila ta teden izredna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo šest točk, vendar je župan M. Guštin predlagal svetovalcem, naj bi sejo v znak žalovanja za preminulim nadomestnim članom občinskega odbora Karlom Škabarjem, prekinili po zaključeni prvi točki dnevnega reda.
Ker je občinski odbor na to pristal, je razprava tekla le o vprašanju najboljše porazdelitve de-narn‘h sredstev, ki so bila pred kratkim dana na razpolago za izvedbo javnih del na območju re-pentaborske občine. Generalni vladni komisariat je namreč iz svojega proračuna določil nekaj denarnih sredstev za izvedbo javnih del v deželi, del teh sredstev, in sicer 8 milijonov lir, pa je deželno skrbništvo za javna dela določilo za izvedbo najnujnejših javnih del na področju repentabor-ske občine. Sinočnja seja občinskega sveta je bila posvečena prav vprašanju, kako najbolj koristno uporabiti razpoložljiva sredstva. Med razpravo se je oglasilo k besedi lepo število svetovalcev, ki so predočili županu najnujnejše potrebe posameznih zaselkov. Ob upoštevanju številnih predlogov je župan nato sestavil seznam javnih del, ki naj bi jih v okviru omenjenih sredstev skušali po možnosti najprej urediti. V glavnem gre za urejevanje in obnavljanje raznih cest na področju občine, del sredstev pa nameravajo uporabiti za urejevanje obstoječe
kanalizacije za odtekanje deževnice. Med cestnimi odseki, ki terjajo čim hitrejšo rešitev, so cesta, ki vodi iz Velikega Repna do občinskega poslopja, dalje cesta Col-Voglje na odseku do italijansko-jugoslovanske meje, cestni odsek od Velikega Repna proti strelišču ter prvi del ceste, ki vodi na Vol-nik, v samem Colu in Repnu pa nameravajo tlakovati nekaj važnejših površin in cest.
Na podlagi naštetih predlogov bo občina zdaj posla'a Civilnemu tehničnemu uradu formalni spisek del, ki naj se finansirajo z razpoložljivo vsoto 8 milijonov lir. Po vsej verjetnosti bodo ustrezna dela lahko stekla že prihodnjo pomlad.
Pred začetkom razprave je župan Guštin sporočil občinskemu svetu, da se je »zadeva Lupine« končno le pozitivno rešila Po resnem pismu, ki mu ga je pred kratkim poslal občinski odbor je namreč omenjeni Lupine, ki je p-»rag»iwn» tr> zasedel neko stanovanje, predsinočnjim izročil ključ stanovanja v županove roke.
Prihodnja seja občinskega sveta bo v soboto, 7. avgusta, in sicer z dnevnim redom, ki naj bi veljal za sinočnje srečanje. Poleg tega pa bodo na sobotni seji izvolili tudi novega dodatnega odbornika namesto preminulega K. Škabarja.
Izlet in obisk vinske razstave v Ljubljani
Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Kmetijska zadruga organizirajo izlet in obisk mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Izlet bo 28. in 29. avgusta z avtobusi.
Kdor se namerava udeležiti lepega in zanimivega izleta, naj se čimprej prijavi na sedežu omenjenih organizacij.
Nagrade za teran v repentaborski občini
CROC AN A
V sredo smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče prt Sv. Ani pokojno Emilijo Fonda, ki je po mučni bolezni umrla v tržaški bolnišnici stara komaj 57 let. Bila je zelo živahnega in veselega značaja, zaradi česar je imela polno prijateljev in so imeli vsi radi njeno družbo. To je pokazal tudi njen pogreb, katerega se je udeležilo poleg svojcev in sorodnikov tudi veliko število prijateljev in znancev, ki so kot zadnji pozdrav podarili pokojni Emiliji mnogo cvetja. Pokojnica se je rodila v Gročani, kjer je tudi hodila v šolo. Po poidicu je bila bolničarka v
splošni tržaški bolnišnici, kjer je bila zaposlena skoraj trideset let. In to do smrti, ki je prišla tako nepričakovano. Ko je dobila službo v tržaški bolnišnici se je preselila v mesto. Bila je zavedna Slovenka in se ni sramovala govoriti svojega materinega jezika nikjer, zato je bila njena domača beseda v tolažbo in uteho zlasti številnim slovenskim bolnikom, ki so se zdravili v splošni bolnišnici.
Hudo prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Pokojni Emiliji pa naj bo lahka zemlja.
REPENTABOR
V četrtek popoldne so na Re-pentabru pokopali odbornika re-pentaborske občine Karla Škabarja iz Repna, ki je umrl v 52. letu starosti. Pogreb se je vil iz hiše žalosti na domače pokopališče. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika repentaborski župan Mihael Guštin in pokrajinski svetovalec Slovenske skupnosti Saša Rudolf.
Pokojnika je spremila na pokopališče množica ljudi, med njimi tudi deželni svetovalec dr. Škrk in predstavnik Slo-
venske skupnosti dr. Poštovan.
....
Važna obvestila Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
OBVESTILO OŠKODOVANCEM PO NEURJU
Kmečka zveza in Zveza malih po. sestnikov vabita vse svoje člane, ki so utrpeli škodo zaradi neurja v noči med 4. in 5. Julijem na svojih posestvih, ki spadajo pod tržaško občino, naj se do 7. avgusta zglasijo v uradih v Ul. Geppa 9, pritličje, da prijavijo škodo.
Tajništvi poslujeta vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse živinorejce, ki oddajajo mleko družbi SALPAT, da se na podlagi odločitve pokrajinskega odbora za cene, mleko prodaja na drobno po 110 lir liter.
Zaradi tega jim oo SALPAT mleko, ki so ga oddali po 16. Juliju, plačevala po 65 lir liter in sicer s prihodnjim petnajstdnevnim izplačilom.
Obvestilo
konzorcija
JUTRI
V B0UUNCU
Lov na jegulje in rake
V	Boljuncu se je ohranilo U®kaj starih navad in običajev,
,1 so po drugih vaseh že izdrli, ali jih sploh ni bilo. Ta-a° imamo pri nas še majnico, Jantovske ure, lučanje, pustni ‘bičaj itd. Ohranila se je še Judi druga navada, ki pa nima je® takega obsega, kot pred **«• To je lov na rake in »bivate« (jegulje), ali mlinarski paznik na prvi ponedeljek v avgUstu.
, Ob Gliščincl je bilo nekdaj :jaj" 27 mlinov. Mlinarji so pred petkom jesenskega deževja 1(^tili strugo in ob tej priliki
VoV. 1 l0V na rake 111 jeSUIje Z
®iiko pojedino in veselico. Od j * mlinov so ostali zdaj še 3, J, na rake in «bižate» sicer J Yeč v takem obsegu kot leti, vendar se je še ohra-«k<- 2e maja se začne lov na r&i te>> in rake in traJa sko-cih v° konca avgusta (v meseci} brez črke r), na prvi pone-bn v avgustu pa ima ta lov jj?seben pomen, ker nas spomi-
blkov* Stare navade naSih Pred-
vJbdl letos, in sicer jutri na "Zgodaj, bodo šli nekateri tlačim lovit rake in «biža-„**• Pripravili si bodo odličen čr, , et“ in ga zalivali z doma-0 kapljico.
nekdaj, ko je bilo toliko mli-uT.ln mlinarjev ob Glinščici, ni, bil ob tej priliki velik praz-svn V vasi- Mlinarji so povabili b0?Je sorodnike in prijatelje. Četo6 ln vaškega župana. «2va-polente in vina je bilo volj za vse jn VSj so bili do-volje. Bolj premožni mli-(jj h so pripravili večje poje-Tr.i ln povabili celo goste iz wa> ki so prav radi prišli, večjimi mlini so bili:
Y	S1 mlin v Monjerdih, mlin •t-Urtovcu in Cesarjev mlin,
ali od Moravja. Pravijo, da je menki, ali Monjerdih; Moški Moravja nekoč na ta praznik I rnalen; Malen v hakoščeh; Pri
povabil večje število gostov iz mesta in tudi godbo. Pripravil jim je veliko pojedino, razen rakovega «žvaceta» tudi zajčji golaž. Ko so gostje uživali ob dobro obloženi mizi, jedli, pili in prepevali, pa si je hudomušni mlinar privoščil šalo. Začel je mjavkati. Da ne bi tega storil! Gostje, zlasti mestne dame, so prebledeli, marsikomu se je začelo obračati v želodcu. Mislili so, da jedo mačji golaž... No, pa ni bilo hudega. Udarila je godba in zaigrala tržaški motiv. Mlinar je gostom zagotovil, da se je samo šalil, in pojedina se je nadaljevala v najlepšem redu.
Mnogo se je od tedaj spremenilo. Kakor smo že omenili, so se ohranili še 3 mlini. Nekateri so zapuščeni ln razpadajo, druge pa so spremenili v garaže in stanovanja, dobro pripravljen «žvacet» pa gre vsem še v slast.
Za zgodovino naj navedemo vseh 27 mlinov ob Glinščici, od gornjega dela do Zavel j, kakor so jih po starem imenovali:
Gorupov, ali Jakobov v Pun-jetu; hupčev, ali od Primeta; Markantov v Botaču; Sancinov v Botaču; Od Jožeta s Klinšce pri zvirku; Bonacetov pri ho-patniku; Klunov pri Koritu; Klunov v Mišniku; Češperjev pri mostu (Grkonci); Slosar-jev, ali Sinetov; Bolotcetov v Potoki; Huberjev v Zabotonov-cem; Od Tičeta na Brodu (še deluje); V Seklinovcu; Pri Bu-tovki, ali Jožku v Seklinovcu (še deluje); Bonacetov; Od ho-reta v Globočaku; Cesarjev, ali od Moravjeta; Kolonbarčev na Kržišči (še deluje); Klunov, ali Franetov; Picigov za Krmačni-kom, ali na Krmenki; Na Kr-
vaporjevki pri Domju; V Kur-tovcu; Beli malen; Pri Požganem malnu.
VAŠČAN
Konzorcij razlaščencev in o-škodovancev zaradi gradnje naftovoda ponovno obvešča svoje člane in prizadete, da je sedež konzoroija v uradih kmečkih organizacij (Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov) v Ul. Geppa 9, pritličje, telefon 35458.
Odborniki konzorcija so članom na razpolago v uradnih urah, in sicer od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Prosveta...
Na zadnjem občnem zboru Prosvetne zveze v Nabrežini smo slišali o nalogah, ki še čakajo to zvezo in njeno članstvo nasploh, a še posebno na področju naše občine.
Na tem zboru pa ni bilo mogoče globlje in podrobneje razpravljati o nekaterih vprašanjih kot posebnem pojavu na našem področju, ki segajo v prosvetno, oziroma v kulturno-prosvetno dejavnost. Treba je namreč računati z dejstvom, ki je pri nas tako zaznaven: z borbo za goli obstoj, ki nedvomno igra pri tem bistveno vlogo, saj je končno glavni živec in osnovni čini-telj našega duševnega usmerjanja.
Tod ni pogojev za ono gospodarsko dejavnost, ki jo je priroda izbrala za prvi vir v kritju življenjskih potreb — ni pogojev za zemljedelstvo v širokem merilu. Zgodovina pa priča, da nam more prav zemljedelec nuditi veliko in celo največje jamstvo pri narodnoobrambnem delu, zlasti še, če je kmečko ljudstvo prosvetno razvito in prežeto s krepko narodno zavestjo. Koliko so naši kmečki sinovi in naše kmečko ljudstvo žrtvovali v narodnoosvobodilni borbi! Pojmi «dom», «domovina», »narodna zemlja* so spojeni predvsem z nepremičnim predmetom (zemlja, hišni krov); ti pojmi so nam toliko dražji, ljubši, bližji, kolikor so zvezani s takšno ali drugačno dejavnostjo (telesno ali duševno), z našo mladostjo in njenimi spomini.
Ti pojmi sestavljajo našo zgodovino, naše vzore in boje, naše šege iti iz njih porojene postave, naše tradicije, jezik — vse kar sestavlja našo bit, našo kulturo. In naša kultura ima globoke korenine, je bogata in za nas častno, da se nam je ni treba sramovati. Le to je bistven sestavni del našega narodnega obstoja in napredka in le z razvito narodno zavestjo smo pripravljeni braniti to našo svojino.
Raznarodovalni činitelji so tudi po zadnji vojni v vseh mogočih oblikah in po vseh mogočih kanalih hlastali in še hlastajo po naši zemlji, razumljivo najbolj po obali in njenih naseljih. Stivan, Devin, Sesljan, tl nekoč slovenski narodni mejniki, so na našem narodnem telesu kot posušene veje, nesposobne za samostojno prosvetno delovanje.
Te kraje je treba dramiti in obujati v njih narodno vest. Sami tega ne zmorejo. Pač pa bi se moglo to doseči z gostovanji. Izredno ugodno bi učinkovala ljudska veselica po vzorcu zadnje nabrežinske Ta bi privabila okoličane — Tržačane in Goričane, kar bi nedvomno pomenilo velik uspeh v kul-turnoprosvetnem in narodnoobrambnem pogledu.
V soboto, 24. julija, je bilo v delkom na prazniku terana in | ristične ustanove odv. Terpin otroškem vrtcu na Colu razde-1 pršuta. Med drugimi so bili pri- in ravnatelj kmetijskega nad-Ijevanje nagrad vinogradnikom šotni predsednik deželnega sve- zomištva. Na sliki predstavniki iz repentaborske občine, ki so ta dr. de Rinaldini, tržaški žu-1 oblasti z repentaborskim župa-sodelovald s svojim vinskim pri-1 pan dr. Franzdl, predsednik Tlu-1 nam in nagrajenci.
Lep izlei Križanov v Slovenijo
Izletniki iz Križa nesejo v Cerknem venec na spomenik padlim
O Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. Foscolo) Uče vajenca, ali vajenko, ki zna slovensko in Italijansko.
Agraria
MARINAZ
«OLYMPIA»
JAMSTVO
12
MESECEV
Monfalcone (Gorizia) Italia
Ul. Don P. Fanin, 46 Tel. 73-242
Zaloga kmečkih strojev in pribora, motorji n« petrolej, bencin, Diesel ter električni za kmečko ln ladijsko uporabo, traktorji m nadomestni deli »Renault«, motorne kosilnice Bedognl & C. «OLYMPIA», motorne kosilnice »HONDINE« tat agrarni stroji »GOLDONI«
Prejšnjo nedeljo se je čez sto Križanov napotilo z dvema avtobusoma in osebnimi vozili proti Cerknemu in Ljubljani. Izlet je spadaj v okvir letošnjih proslav 20-letnice osvoboditve in so ga skrbno ter z mnogim trudom lepo organizirali bivši partizani in aktivisti NOV; udeležilo se ga je tudi več mater in svojcev padlih.
V Cerknem, kjer jih je sprejelo zastopstvo tamkajšnje Zve ze borcev, so izletniki v povorki odšli k novemu veličastne mu spomeniku na sredi vasi. Tu so položili venec in medtem ko sta dva bivša partizana bila na častni straži, je mo ški pevski zbor «Vesna» zapel «Žrtvam». Sledil je govor tov Albina Magajne, kateri je naj prej omenil, da je na spomeniku tudi sedem imen padlih borcev iz Križa, padlih v borbi proti fašizmu, ki je prav v teh krajih dvajset let kruto divjal
z namenom, da uniči slovenski živelj. Nato je tov. Magajna nadaljeval: «še so ljudje pri nas, ki mislijo, da se bomo morali mi, kot etnična skupina, spojiti z večino ter tako slej ko prej izginiti. To je teorija genocida, fašistična teorija, ki jo mi Slovenai ob pomoči demokratičnih Italijanov ne bomo nikdar dovolili, da se bi uresničila. Mi smo živa, od vedno prisotna narodna skupnost, sedaj v okviru demokratične države in ne neka manjšina s perspektivo izginotja v bližnji ali daljni bodočnosti. Naš delež v osvobodilni borbi je bil zelo velik. Trpel je naš narod, mnogi so padli, ker so verovali v svobodo in pravico, v bodočnost brez nacionalizmov, da se bodo spoštovale vse človekove pravice. Ce hočemo, da se zgodovina ne bo več ponovila, moramo biti enotni kot pred 20 leti in skupno braniti
ideale, za katere je dal naš narod toliko žrtev. Mladina naj z ljubosumnostjo in zvestobo hrani spomin na naše brate, sinove in sestre, ki so darovali svoja mlada življenja za boljši in srečnejši svet.»
Po obisku bolnice Franja, so se Križani popoldne odpeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali muzej Ljudske revolucije. Naj omenimo, da je tu neka bivša partizanka iz Križa po toliko letih zagledala zastavo, ki jo je pomagala sešiti. Izletniki so nato položili venec pred spo menik Narodnih herojev, kjer je bila tudi krajša svečanost in se nato porazgubili po ljubljanskih ulicah. Ko so se pozno ponoči vrnili domov, so izrazili svoje zadovoljstvo nad izletom, ki je kljub raznim majh-nim neprijetnostim lepo uspel. Prav gotovo se bodo Križani še večkrat skupinsko odpeljali na izlete v matično domovino.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimmiim
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ko pa se Je v Stanovskem gledališču jeseni 1. 1829 zopet začelo regularno predstavljanje o-per, se Je tudi obnovila za nekaj let prekinjena kontinuiteta uprizarjanja Rossinijevih del. Zdaj prehaja zgodovina te ustanove v 19. stoletju v obdobje svojega sijajnega umetniškega razcveta, ki je dosegel svoj vrh v drugi polovici tridesetih let. S prihodom družbe bratov Glčggl iz Salzburga, se je nemška operna reprodukcija v Ljubljani, katere prvi vzpon je bil opazen že neposredno pred kongresom, zopet znatno dvignila.
Podobno kot pred leti Meyer-Jeva Je tudi Glogglova družba nudila obsežen repertoar iz Rossinijeve ustvarjalnosti. V času svojega triletnega delovanja (1829— 1832; je predstavila naši publiki vsako sezono po eno pri nas še nepoznano Rossinijevo delo, ln to: «Elizabeto» (4. II. 1830), ((Grofa Oryja» (15. XII. 1830) in ((Obleganje Korinta« (15. III. 1832) Razen tega pa so tedaj Ljubljančani poslušali Se vrsto v Ljubljani že uprizorjenih mojstrovih oper; 1. 1829/30 »Tancre-da« in ((Seviljskega brivca«, leta 1830/31 «Tancreda» in »Italijanko v Alžlru« ln 1. 1831/32 »Tan-creda«, »Seviljskega brivca«, ((Tatinsko srako« in »Srečno prevaro«.
čeprav ima v teh ln naslednjih letin Rossini na repertoarju dokaj močne tekmece v Francozih Boleldleuju, Auberu in Heroldu, ni vendar nihče od teh oprozil njegove dominance. To pa je uspelu nekoliko pozneje šele Belliniju, čigar opere so bile že tudi prvič uprizorjene za časa
Kmalu po nastanku so prihajale Rossinijeve opere v Ljubljano
Glogglove entreprize in to v se-zoru 1. 1831/32.
Tudi v naslednjih dveh sezonah 1. 1832/33 (entreprlza Neu-feld & Bornstein) in I. 1833/34 (entrepriza Amalije Mašek) Je ostala slika repertoarja, kar se tiče Rossinija, ista. V vsaki od navedenih sezon vodi italijanski mojster s štirimi deli, med katerimi so Ljubljančani poslušali dve novosti: ((Mojzes v Egiptu« 9 III. 1833) in ((Viljem Tell« (4. I. 1834).
V sezoni 1834/35, ki Jo Je še nadalje vodila Amalija Maškova, pa je v repertoarju že opazna oslabitev Rossinija, saj sta bili izvedeni le dve njegovi operi («Semiramide» m «Tancred»> nasproti štirim v prejšnji sezoni. Rossiniju sta tedaj enakovredna Auber in Herold. vsak z dvema operama, razen tega pa se po presledku dveh let zopet pojavi Bellini z opero «Montecchl ln Capuleti«. Verjetno Je treba omenjeno oslabitev Rossinija tudi pripisati zmanjšanju opernega repertoarja in nivoja reprodukcije v Stanovskem gledališču to sezono v zvezi s pojavljajočimi se gmotnimi neprUlkaml Impresarija Amalije Maškove.
Resna opera «Semiramlde» (Benetke 1823) Je bila tokrat prvič uprizorjena v Ljubljani (31. I. 1835). če vemo, da so to opero peit že v prvih letih po njeni krstni predstavi v Benetkah, na Dunaju, v Munchnu, Londonu ln Parizu ali L 1826 v Budimpešti,
ln 1. 1829 v Gradcu, ugotovimo, da Je prišla k nam z zamudo.
Nadalje je značilno tudi to, da so italijanski operisti po 1. 1835 le še redko Izvajali Rossinija.
Tako Je torej Rossini docela izgubil svoj dominanten položaj, ki ga je imel v repertoarju Stanovskega gledališča v Ljubljani. Prepustiti ga Je moral Belliniju ln Donizettiju Rossini Je na vrhu svoje slave, star šele 37 let, iz razlogov, ki Jih še nikomur ni uspele povsem objasniti, za vselej odložil pero kot operni ustvarjalec. Prav tedaj pa sta na evropskem opernem obzorju zablesteli imeni omenjenih njegovih rojakov. Ta sprememba se je seveda kaj kmalu odrazila tudi pri nas. Po sezoni 1. 1834/35 sledi nekaj let prevlade Bellinija, po sezoni 1. 1840/41 pa prevzame za dolgo vrsto let vodstvo v repertoarju Donizetti, medtem ko ostane poleg njega Bellini še vedno najbolj priljubljen skladatelj.
Razdobje v zgodovini operne reprodukcije Stanovskega gledališča v letih 1820 do 1835 lahko opravičeno imenujemo razdobje Rossinija, saj ni bil v tem času, a prav tako ne tudi poprej ali pozneje noben drug operni skladatelj predstavljen s svojo ustvarjalnostjo ljubljanskemu občinstvu v tolikšnem obsegu kot prav on. Od leta 1820 do 1835 se Je zvrstilo na odru Stanovskega gledališča najmanj 16 različnih njegovih del. To število pa utegne
biti po vsej verjetnosti še nekoliko večje, ker zaradi pomanjkljivosti virov repertoar ni docela poznan. Tako Rossini tudi prekaša Donlzettija, za katerega sem ugotovil, da Je bil v poznejšem času od leta 1838 pa do preimenovanja Stanovskega gledališča v Deželno gledališče (1861) predstavljen s 14 različnimi operami. V času od 1820 do 1835 Je bila najpogosteje izvajana Rossinijeva opera «Tancred». Tej pa sle-de: »Šiviljski brivec«, »Italijanka v Alžlru«, «Othello» ln ((Tatinska sraka«, medtem ko zasledimo o-stale opere kvečjemu v dveh ali v eni sezoni.
Po L 1835 se Je podoba repertoarja Rossinija že skoraj dokončno ustalila in dobila nekako tisto fiziognomijo, kot jo ima pravzaprav še danes. Poprej tako priljubljeni «Tancred» je bil uprizorjen le Se enkrat (1850/51). «Seviljski brivec« pa Je daleč najpogosteje izvajana Rossinijeva opera, edina, ki je ohranila več ali manj kontinuiteto v repertoarju. medtem ko -naletimo na ne-katere druge le še izjemoma (»Grof Ory» 1837/38, «ObleganJe Korinta« 1839/40, «Pepelka» 1844 «Tancred» 1850/51).
Tako Je uprizarjanje Rossinijevih oper na odru Stanovskega gledališča nedvomno znatno prispevalo k obogatitvi in obllkova-nju stilne podobe repertoarja te ustanove, a hkrati tudi Sirilo glasbeno obzorje naše publike, saj je bilo med temi operami precej umetniško pomembnih stvaritev, a tudi nekaj umetnin trajne vrednosti. Stilno so pri nas predvsem utrjevale klasict-zem. deloma pa so tudi že pomagale uvajati novo umetnostno smer — romantiko.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.8, najnižja 23, ob 19. url 26.2; zračni tlak 1033.9 stalen, vlaga 62 odst., veter 8 km jugovzhod-nik, nebo 3 desetine pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 1. avgusta Peter
Sonce vzide ob 4.47 In zatone ob 19.34. Dolžina dneva 14,47. Luna vzide ob 9.31 in zatone ob 22.08.
Jutri, PONEDELJEK, 2 avgusta Bojan
Vse demokratične sile soglasno obsojajo predvčerajšnjo fašistično protislovensko podivjanost
Socialisti in demokristjani poudarjajo, da se ne bodo pustili ustrahovuti s pouličnimi izgredi - KPI predlaga sklicanje izredne seje občinskega sveta * CČIL poziva delavce, naj bodo budni in pripravljeni, da zavrnejo fašistične izgrede
30. Julija se je sestalo pokrajinsko tajništvo PSI in proučilo zadnje odmeve, ki jih je imela pre-osnova občinskega odbora med javnim mnenjem in med političnimi krogi v Trstu. Tržaška federacija PSI predvsem poudarja izkrivljanje dejstev, ki ga izvajajo politični nasprotniki levega centra. Preosno-va občinskega odbora pomeni formalni vstop tržaških socialistov v vodstvo občine v skladu s sporazumi, ki so bili svoj čas podpisani in v skladu s politično linijo socialistične avtonomije. Zato gre in za nič drugega. PSI, ki je ljudska in. demokratična stranka, ki ima mednarodna izročila in poslanstvo, ki * je izraz pokrajine, v kateri živi etnična in jezikovna manjšina, predlaga v vodstvo občine tudi državljana slovenskega jezika. Svetovalec Dušan Hreščak ima za seboj politično preteklost spoštovanja vrednega antifašista v skladu s socialističnimi izročili. Soditi sedaj njegove nazore, ki jih je zagovarjal v letih 1945-47, ni le nezakonito marveč tudi nelogično, saj so takrat predstavljali naravno duševno stanje slovenskega prebivalstva v naši deželi. S tem da se svetovalec Hreščak sprejme v občinski odbor, se premosti žalostna in neponovljiva preteklost, saj pomeni to bolj dostojno prihodnost, ki bo povečala prestiž tržaškega političnega razreda tudi onstran meja in bo končno prispevala k razjasnitvi dvoumnega ozračja mejne mržnje, ki je imela tako usoden vpliv na zgodovino naših krajev.
Italijanstvo Trsta v smislu civilizacije gotovo ne bo prišlo v nevarnost zaradi dejstva, da bo državljan slovenske narodnosti v občinskem odboru, marveč bo le obogateno s tem priznanjem, izrečenim manjšini, na katero so doslej gledali z nezaupanjem. To priznanje ne bo pomenilo zanikanja idealov tržaške nacionalne tradicije, marveč bo le okrepilo demokratične in ustavne korenine.
Tega pa ne moreta razumeti neofašistična in liberalna desnica, saj so ji tuje vrednote sedanje demokratične in socialistične civilizacije. To pa bi moral razumeti katoliški list, ki prepogosto zanemarja enciklike tistega resničnega pastirja ljudi, ki je bil Janez XXIII, in ki skuša lahkomiselno spravljati v nemir duše katoličanov, ki se najbolj zavedajo globokega človeškega poslanstva, ki ga te enciklike vsebujejo. To bi morali razumeti tudi sedanji voditelji Republikanske stranke, ki niso več učenci Mazzinija, marveč nestrpni učenci Crispija. Niti naši komunisti se ne zavedajo, kako velikega demokratičnega pomena sp .ta dogodki, ker so zaprti v politično linijo, ki ne vidi izhoda iz ozkih interesov stranke.
Tržaška federacija PSI se ne bo dala prestrašiti po časopisni kampanji tistih, ki nezaslužno uživajo vplivne položaje, niti po pooestnem razgrajanju nezrelih ljudi. PSI bo nadaljevala v svoji dobro premišljeni politični akciji, nadaljevala bo borbo za demokracijo in za novo ozračje državljanske strpnosti v našem Trstu.
4 • •
Tiskovni urad sporoča nadalje, da se je 31. julija nujno sestal izvršni odbor federacije PSI po inči. dentih, ki so nastali dan prej po fašističnem zborovanju. Tržaški socialisti so ugotovili, da so se uresničile namere ekstremističnih skupin, na katere je federacija že opozorila v svojem prejšnjem poročilu, t. j. da bi hoteli spremeniti politični položaj s pocestnimi incidenti. Italijanska demokracija ne more dopuščati takih zavretkov in nihče naj ne misli, da bodo tržaški delavci dolgo mirno gledali na takšne izgrede, ne da bi reagirali. Zlasti opozarja PSI na dejstvo, da so morali neofašisti pripeljati v mesto agitatorje in škvadre iz drugih beneških mest. To dokazuje, da je njih gibanje šibko in da ga zaman skušajo zakrinkati s smešno retoriko.
Izvršni odbor federacije je tudi sklenil, da bo prijavil oblastem tiste razgrajače, ki so povzročili škodo socialističnemu sedežu v Ulici Mazzini.
Krščanska demokracija je včeraj prjavila zločinska dejanja, ki so jih zakrivili v škodo njenega sek-cijskega sedeža v Ul. Mazzini desničarske ekstremistične skupine, ki so resno motile politično debato, povezano s preosnovo občinskega odbora. Krščanska demokracija poudarja, da vandalska dejanja pričajo o političnem sistemu, ki bi ga Ijotell nasprotniki leve sredine ponovno uvesti v Italiji. Značilno Je dejstvo, da so videli ekstremistične elemente, ki so prišli v Trst za netenje nemirov od drugod (od 42 zaprtih v Koioneju, ki čakajo na proces, je 11 eksponentov MSI iz Vidma, ki so prišli v Trst s posebnimi avtomobili).
Po sodbi Krščanske demokracije je delo policijskih sil v preteklih dneh, posebno pa še v petek, ustrezalo funkciji, ki jim je lastna v demokratični državi. Te sile so pokazale ravnovesje, potrpljenje in čut odgovornosti. Policijske sile, dodaja Krščanska demokracija, niso ((branile palače Diana», marveč jamčiie, da se ne bi nasprotja med političnimi skupinami reševala na trgih in ulicah. Politična zgodovina v naši državi uči, da je pre-vaganje pouličnih demonstracij nad izvoljenimi organi in nad demokratičnimi silami neizogibna premisa za diktatorske pustolovščine. Krščanska demokracija ima mirno vest in se ne bo pustila u-strahovati ter se noče spuščati na raven, na katero bi jo rade izzvale opozicijske sile.
Krščanska demokracija zavrača argumentacije nasprotnikov levega centra, po katerem moti proces ravnovesja in popuščanja med Ita-
lijani in Slovenci v Trstu epizoda občinskega življenja, ki spada tudi v okvir demokratične politike nasproti manjšinam. To so iste neupravičene argumentacije, ki Jih uporabljajo spričo resnih plemenskih neredov, ki so motili in motijo Združene države Amerike vsi tisti, ki so nasprotni Kennedyjevi in Johnsonovi politiki, katera je obsojala diskriminacije. V tem primeru hočejo namreč naprtiti zakonodaji o državljanskih pravicah, ki jo v resnici nosijo ekstremisti zaradi svojih protidemokratičnih stališč.
Včeraj se Je pod predsedstvom načelnika svetovalske skupine Nc-rea Stopperja sestala skupina občinskih svetovalcev Krščanske demokracije. Sestanka so se udeležili vsi svetovalci, ki so še navzoči v Trstu Svetovalec Stopper Je orisal politično-upravni položaj po preosnovi občinskega odbora in se zadržal tudi na polemiki, ki se je sprožila proti skupini KD.
Med izčrpno razpravo so vsi dt-skutantl poudarili nujnost enotnosti Krščanske demokracije ter sodi-
li,	da je treba vsa morebitna nasprotja glede politične linije demokratično reševati z notranjo debato. Vsi svetovalci so izrekli prepričanje, da je Krščanska demokraci-ia nenadomestljiv porok demokracije, svobode tradicij italijanst.va Trsta in mirnega sožitja med vsemi prebivalci.
Na koncu sestanka so izglasovali resolucijo, v kateri pravijo, da je svetovalska skupina proučila položaj v tržaški občini po preosnovi odbora ter da potrjuje svojo popolno zaupanje načelniku skupine Ne-reu Stopperju in izraža svojo solidarnost županu dr. Franzilu, proti kateremu Je naperjena krivična obrekovalna gonja.
Krščanska demokracija je prejela solidarnostno brzojavko predsednika pokrajine Piacenza odvetnika Giacobonija.
Predstavnik komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu Ar-turo Calabria je včeraj izročil županu Franzilu izjavo svoje skupine v zvezi z vprašanjem preosnove tržaškega občinskega odbora, v katerega je bil vključen socialist Dušan
Hreščak.
V izjavi komunistične skupine je rečeno:
»Medtem ko predstavlja za nas komuniste nedavna preosnova občinskega odbora levega centra z vključitvijo svetovalca Dušana Hreščaka politično dejanje, ki je bilo posledica odločitve PSI, da neposredno sodeluje v tržaški občinski upravi levega centra, kateri komunisti utemeljeno in dosledno nasprotujejo, so druge politične sile odkrito reakcionarnega značaja, fašistične in rasistične, ob nedopustni tolerantnosti oblasti priredile odkrito napadalno nacionalistično in protislovansko gonjo. V položaj, ki je nastal, se je v nezasllšnih oblikah zagnal tednik škofijske kurije in tisti, ki ga podpirajo moralno in finančno, kar je poslabšalo nevarni položaj mesta zaradi težkih gospodarskih prilik in nič kaj ugodnih perspektiv.
Spričo tega položaja in zahteve, nacionalističnih sektorjev, da občinski odbor poda ostavko, da se občinski odbor ukine ter da se skličejo nove volitve, komunistična
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiii iiiiimi MiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiii iniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiniiiiiii
FAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE SO SE NADALJEVALE TUDI SINOČI
Policija prijavila sodišču 51 demonstrantov ki so v petek zvečer razgrajali po mestu
Med aretiranci je tudi 11 pobalinov iz Vidma • Zborovanja in izgredov so se udeležili fašisti, ki so prispeli iz drugih pokrajin ■ Sinoči so razgrajači demonstrirali pred stanovanjem Hreščaka
Fašistični podivjani razgrajači, ki so predvčerajšnjim zvečer po zborovanju Morellija in Wondri-cha na Trgu sv. Antona uprizorili vsega obsojanja vredne protislovenske manifestacije s kričanjem «a morte i ščavin ter manifestirali proti KD, so drago plačali svoja gnusna, rekli bi skoraj zločinska dejanja, ko so prevračali avtomobile in zažigali kresove sredi ulic. Policija je proti mlečnozobim podrepnikom Won-dricha in Morellija ukrepala in med razgrajanjem pred Tržaško knjigarno; pred Tržaško kreditpo banko in v bližini Trga sv. Ivana, prijela ftekaj nad ■ šestdeset vročekrvnežev. Vse so policisti odpeljali na kvesturo, kjer so jih nato nekaj izpustili, 51 pa so prijavili sodišču. 42 fašističnih podiv-jancev so aretirali ter jih prijavili sodišču, ker so med nedovoljeno manifestacijo zasedli ulice in uprizarjali hujskaške izgrede. Od teh so 12 razgrajačev prijavili, ker so povzročili materialno škodo, ko so prevračali avtomobile, razbijali šipe na vratih naše u-prave in vhoda v stavbo, kjer ima sedež Tržaška kreditna banka, e-den teh razgrajačev Pa se bo moral zagovarjati zaradi žalitve funk. cionarjev javne varnosti. !) fašističnih pobalinov so policisti prijavili sodišču, ker so se udeležili nedovoljenih manifestacij in izgredov. te pa so pustili na začasni svobodi.
Značilno je, da je med aretiranci tudi skupina 11 fašističnih pobalinov iz Vidma. Ti so z večjo skupino prišli predvčerajšnjim popoldne z avtobusom v Trst. Politični oddelek policije je pridržal neki avtobus iz Vidma, ki je prepeljal razgrajače v Trst. Avtobusu so potem dovolili, da se je odpeljal.
Predvčerajšnje večerne demonstracije po tržaških ulicah so se udeležili tudi fašistični razgrajači, kj so izrecno za to priliko prihiteli v Trst iz goriške pokrajine, iz Padove, Benetk in Vicenze. To so sporočili policisti sami, žal pa jim m uspelo, da bi nekaj teh hujskačev prijelo.
Zelo pomembno je pri tem poudariti, kako sta predvčerajšnjim zvečer Morelli in Wondrich pozivala ((someščane* in vse ((Tržačane*, ki jim je pri srcu prihodnost »svojega mesta*, naj strnjeno protestirajo in se postavijo po robu stalnemu pronicanju slovanskih in slovenskih sil in elementov v to najbolj italijansko mesto. Te besede so burno odobravali vsi »Tržačani*, ki so za to priložnost prispeli iz Furlanije, Vicenze, Benetk in drugod.
Med demonstracijami je bilo med spopadi s policijo in karabinjerji tudi nekaj ranjencev. Ranjenih je bilo sedem pripadnikov javne varnosti, in sicer štirje policisti in trije karabinjerji. Med spopadi pa so bili ranjeni tudi trije razgrajači. Vsem so v bolnišnici nudili prvo pomoč, enega pripadnika sil javne varnosti pa so pridržali na zdravljenju. Vsi se bodo morali zdraviti od najmanj tri do največ osem dni.
Od političnega oddelka kvesture ni bilo mogoče izvedeti za imena aretiranih in prijavljenih raz-grajaških pobalinov, pričakuje pa se, da bo razgrajače kmalu sodilo kazensko sodišče. Po zagotovitvah, ki jih je dal politični oddelek policije, med demonstracijami policisti niso metali solzilnih bomb. Pokanje in dim v Ul. San Lazzaro pa lahko razložimo samo s tem, da so nekaj petard odvrgli fašisti sa-
Nekaj čez sto razgrajačev je tudi včeraj zvečer demonstriralo po Ul. Carducci, v bližini Trga San Giovanni in Portičih, zvesti ukazom, ki jih je predvčerajšnjim
Fašistične grožnje našemu dnevniku
Včeraj okrog 15. ure je nekdo; telefoniral na uredništvo našega dnevniku in najprej izrekel vrsto ogabnih psovk, nato pa zagrozil, da bodo nAš’ dnevnik pognali v zrak. — Uredništvo je takoj obvestilo policijske organe. Ali ni grožnja v zvezi z enomesečnim protislovenskim hujskanjem v obeh dnevnikih in tudi v tedniku Katoliške akcije, ki je zapisal, da «Primor-ski dnevnik sovraži vero in Italijo* ter hujskanja fašističnih in liberalnih govornikov na zadnjih zborovanjih v preteklem tednu?
zvečer na Oberdankovem trgu izrekel njihov kolovodja De Vido-vich. Policija je demonstrante razgnala, ti Pa so se potem ob prepevanju žalilnih popevk na račun predsednika Tita in z medklici «fora i ščavi* in podobno, usmerili v Ul. Brunner, kjer so demonstrirali pred stanovanjem občinskega svetovalca Dušana Hreščaka Za njimi so pridrveli policijski jeepi in «celere» je demonstrante razgnala, Razkropljeni so se podivjani pobalini spet združili v majhno skupino blizu Trga
Sv. Ivana, tam pa jih je policija spet razgnala.
Med včerajšnjimi izgredi so policisti prijeli dvanajst vročekrvnih razgrajačev ter jih peljali na kvesturo. Okrog 21.15 pa so se demonstranti razšli. Na Trgu Sv. Ivana so še nekaj časa potem bili karabinjerji in stražili pred palačo ((Diana*.
Zvedeli smo, da sta bila včeraj popoldne okrog 18. ure pri kve-storju dr. Paceju predstavnika MSI Morelli in Wondrich. Ni pa znano, o čem so se razgovarjali, kvesturji, j)L,o tCJP, izdala nobenega sporočila.
Odprta razstava >l vin v Miljah
Včeraj ob 18. je bila v Miljah otvoritev dvanajste razstave domačih vin. Svoja vina razstavljajo naslednji vinogradniki: Lulgi Berto-lini, Ivan Pečar, Mario Lenardon, Vladimir Eler, Josip Škerjanc, Ber-gamasco in Orlando, Azienda Agri-cola Chiriaco Maris. Otvoritvi r.o prisostvovali predsednik deželnega sveta dr. de Rlnaldini, miljski župan Millo, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin, deželni svetovalec Pacco, dr. Apol-Ionic, v imenu predsednika Trgovinske zbornice je bil dr. Cirlacco, dr. Emo Perco, načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, tainiK Kmečke zveze Lucijan Volk, tajnik Zveze malih posestnikov Marij Gerbec in dr. Baša. Gostje so si z zanimanjem ogledali okusno urejeno razstavo, ki je letos v ljudskem vrtu. Medtem so tudi pokusili pristna in odlična vina iz Miljskih hribov.
skupina meni, da bi bilo primerno, da se nujno skliče izredna seja občinskega sveta, ki bi moral obravnavati nastali položaj in ustrezno odgovoriti nacionalistični gonji.
Tajništvo Nove delavske zbornice
—	CGIL se je včeraj nujno sestalo ter obravnavalo težke primere pouličnega pretepaštva, ki so jih predsinočnjim zagrešile skupine neofašistov, od katerih so nekatere prišle iz drugih krajev treh Be-nečij.
Tajništvo Nove delavske zbornice
—	CGIL, ki tolmači ogorčenost tržaškega delavskega razreda, ostro in ogorčeno obsoja napada ne sedeže političnih strank in demokratičnih organizacij ter škodo, ki so jo utrpele trgovine, prevozna sredstva, ki so bila parkirana v središču mesta, kakor tudi stojnice branjevcev na Ponterošu.
Neodvisno od preosnove občinskega odbora levega centra, ker vprašanje spada v pristojnost poli-tiCnih strank in ne sindikata, katere pa so se fašisti in nacional šovinisti poslužili za pretvezo svojih izgredov, tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL izjavlja, da podobnih manifestacij (ki med dru. gim zasledujejo cilj da meščani pozabijo težki gospodarski položaj Trsta) delavci in tržaška demokratična javnost ne samo ne smejo prenašati, temveč jih morajo odločno izriniti iz mesta, ki noče biti več pozorišče in oporišče skvadri-stične dejavnosti, kot se je zgodilo v letih po prvi svetovni vojni (ki niso pozabljena) m v bližnji preteklosti.
Nova delavska zbornica . CGIL obžaluje, da so pristojne oblasti neodločene napram skupinam razgrajačev, ki so bile očitno dobro organizirane. Ta neodločnost je pogajala precejšnjo in dolgo trajajočo svobodo gibanja zlonamernežev.
V svoji izjavi tajništvo CGIL meni, da je svoboda delovanja fašistov nezdružljiva z demokracijo, ki je zrasla iz odporniškega gibanja ter da je zato treba zatreti v kali vsak fašističen podvig.
Tajništvo pravi nadalje, da bodo delavci izvajali v nasprotnem primeru svoje zaključke. Zato poziva delavstvo, naj bo budno ter pripravljeno, da odbije vse fašistične provokacije. Zato je sklenilo, da povabi druge sindikalne organizacije, da se sestanejo, proučijo položaj in sprejmejo določene ukrepe na sindikalnem področju, da se razbije neofašistično ofenzivo.
Tajništvo mladinske federacije PSIUP je proučilo nastali položaj zaradi divjanja fašističnega škva-drizma. Tajništvo ogorčeno , obsoja napade na sedeže strank, škodo, povzročeno trgovinam in na avtomobilih ter poziva mlade delavce in študente, naj okrepijo borbo proti fašizmu in nacionalizmu. Tajništvo ugotavlja nadalje, da so takšne demonstracije tuje demokratičnim tradicijam tržaškega ljudstva ter poziva k skupni akciji demokratičnih organizacij in delavskih strank, da se zavrnejo vsa izzivanja, ki hočejo motiti demokratično življenje mesta.
Otvoritev festivala «Dcla» v Dolini
V Dolini je sinoči ob 19. uri bila otvcijtev festivala «Dela>'. V šoli v Dolini so otvorili razstavo skoraj vseh fotografij padlih borcev v narodnoosvobodilni borbi, ki je pod pokroviteljstvom dolinsiie občine.
Pozneje je nastopil pevski zbor s Proseka-Kontovela, nakar je sledil ples do pozne ure.;
Otvorili so tudi razstavi grafike o partizanščini, na kateri so deli Božidarja Jakca, Franceta Miheliča. Nikolaja Pirnata, Dora Klemenčiča (Maja), Draga Vidmarja Nandeta Vidmarja, Vita Globočnika, Jožeta Siliča,, Alenke Grlovič, Ivana Seljaka (čopiča), Lojzeta Lavriča in Vlada Jordana. Vsega skupaj 46 grafik. Ista razstava je bha tudi v Ljudskem domu na Opči nali preteklo nedeljo in si jo je ogledalo izredno veliko število ljudi Na veseličnem prostoru razstavljajo tudi knjige, katere tud: prodajajo
Prof. Dulci odpotoval na (Sardinijo
Podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci je včeraj odpotoval skupaj s funkcionarji njegovega odbor-ništva na Sardinijo; da se seznani z vsemi pobudami in načrti, ki jih je pripravila tamkajšnja dežela za razvoj turizma. Med svojim obiskom, na katerega ga je povabil predsednik Sardinije Corrias, se bo odbornik razgovarja! tudi s sardinj-skim odbornikom za turizem Cot-tonijem.
Znižane tarife za odvažanje smeti
Tržaški občinski odbor je sprejel sklep o znižanju tarif za odvažanje smeti in odpadkov. Sklep do pa moral še odobriti občinski svet, nove tarife pa bodo veljale od I. januarja 1966 naprej.
Nove, znižane, tarife so naslednje (v oklepaju so dosedanje tarife) : za trgovine in javne lokale 140 lir na kv. m (180), hoteli 140 (180), industrijski obrati, delavnice, garaže in kopališča 120 (180), krožki in društva 200 (270), plesišča 300 (450), bolnišnice in dobrodelni zavodi 60	(70), zavodi 90
(110)
Vroča smola brizgnila delavcu v obraz
Včeraj zjutraj se je na delu ponesrečil 40-letni delavec Renato Laco iz Tržiča, okraj Largo Ison-zo. Laco, ki je uslužben v mehanični delavnici Fabiani v Ul. Cor-ti 2, je včeraj zjutraj z varilnim ognjem segreval bakreno cev polno smole. Nenadoma je cev zaradi pregretja počila in vroča sfno-la je Lacu brizgnila v obraz, da se ie opekel. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek
Danes v Miramaru: predstava «Luči in zvoki* ob 21. uri v nemščini iiDer Kaisertraum von Miramare* in ob 22.15 v italijanščini «Massi-miliano e Carlotta*
* • •
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 14.30 »Una forca per due* Gary Merrill.
Evcelsior 16.00 «11 muro del dollart* Prepovedano mladini pod 14. letom _
Fenice Zaprto zaradi počitnic,
Grattacielo 15.00 «Per chi suona la campana* Technicolor. Gary Cooper.
Alabarda 15.00 «La storia del dotto-re VVassel* Garry Cooper, C. Day.
FUodrammatjco 15.00 »A 077 dalla Francia senza Amore* Sean Conne-ry.
Aurora 15.00 «Cielo di fuoco*.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic.
Garibaldi 15.30 »Passaggio di notte* Technicolor. James Stevvart.
Capitol 14.30 «1 segreti dl Filadel-fia*.
Impcro Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto 15,30 »Spionaggio a Casablanca* Sara Montiel, Carlo Croccolo
Moderno 16.30 «Simbad contro 1 set-te Saraceni*. Zadnji dan.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Astoria 14.30 «Gli invasori* Technicolor.
Abbazia 14.30 «1 diavoli alati* Robert Ryan, John Wayne.
Ideale 14.30 »11 falso traditore*. LETNI KINO
Faradiso 20.30 «1 tre da Ashiya» Sco-pecolor. Yul Brynner.
Satellite 20.30 «Vento caldo* Technicolor. Troy Donahue.
Zastrupitev z gobami
Gobe je treba poznati, če jih hoče kdo nabirati, 44-letni Mario Krasna z Lonjerske ceste 230 pa jih verjetno ne pozna. Predvčerajšnjim popoldne jih je nabral v bližini doma ter jih použil za večerjo. Toda nekaj ur kasneje so ga napadli hudi želodčni krči.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi v nedeljo, 22. avgusta t. 1.
avtobusni izlet v Logarsko dolino
Vse potrebne Informacije dobite na sedežu društva ob delavnikih od 16. do 17. ure in od 20.30 do 22. ure, v nedeljah od 10. do 11.30 ure, kjer se vrši tudi vpisovanje.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lll■lllllllnlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll■llll>l(lHllllllllllllnllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||l||||||||||l|||||||||||||„|||ll,|l,lll,lll,l|||lllll|ll|||||||||m
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 31. julija 1965. se je v Trstu
rodilo 11 oseb, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 9 dni stari Marso Vo-grig, 81-letna Maria Greci, 57-letni Gioacchino Krizmanclc, 78-letni Giovanni Zaini, 64-letna Ida Carmini por. Genzo, 80-letni Matteo Manzut-to, 70-letna Caterina Micheli por. Rudes, 57-letni Ermano Gomizel, 68-letni Giuseppe Guštini. 47-letna Gra-zia Fossaceca, 78-letna Gisella Ber-netich vd. Jancovich, 60-letna Giustl-na Mameli vd. Cerkenic, 81-letna Paolina Duiz vd. Urbis, 3 mesece stari Roberto De Carli.
OKLICI: delavec Antonio Trevisan in gospodinja Veneranda Perhat, zidar Spiridione Deruvo in gospodinja Anna Jelincich, inženir Gianni Zac-chello in uradnica Elena Cagliari, mehanik Emilio Kufersin in uradnica Giulia Lavaia, mehanik Stelio Brezovec in uradnica Marisa Radoi-covich, pomorščak Libero Lugnani in gospodinja Carla Vocchi, zavarovalni inšpektor Fernando Pecchiari in sanitarna asistentka Ines Barone, kvalificirani mehanik Francesco Cristallo in prodajalka Nadia Tell, industrijski izvedenec Vittorio Silil In uradnica Anna Maria Possenti, pomorščak Cesare Lofano in uradnica Anna Maria Bottl, mehanik Rodolfo Zidariči) in pletilja Marta Visintln, obrtnik Stefano Carusi in gospodinja Amelja Defant, mizar Guerrino Venita in delavka Luciana Cergol, električar Milivoj Volčič in frizerka Guerrina Cie, hidravlik Mauro Mauri in prodajalka Alida Petelin, uradnik Flavio Degrassi in gospodinja Dina Boscolo-Rizzo, trgovec Pasq.ua-!e Coppola in uradnica Alcea Ulct-grai, uradnik Antonio Corbello in gospodinja Angela Raffaela Pignatel-
Vceraj-danes
H, mehanik Michele Collini in tkalka Loredana Luttini, oficir vojske Francesco Paradiso in uradnica Angela V en t reli a, uradnik Giorglo Cec-Chini In gospodinja Giuliana Starace, trgovec Claudio Barblero in knjigo-vodkinja Maddalena Malalan, barist Danilo Caenazzo in prodajalka Silvana Ojo, šofer Marino Viezzoli in frizerka Maria Delben, akademski slikar Roberto Faganel in uradnica Carmela Bandelli, mizar Fulvio Bal-larin in prodajalka Ada Buzzl, karabinjer Angelo Tomasella in delavka Edda Bonetti, uradnik Sergio Bandelj in šivilja Nives GiuMani, slikar dekorater Giuseppe Novak in frizerka Loredana Depangher, uradnik Sergio Becclani in prodajalka Odinea Sila, pleskar Rino Cocciani in delavka Attilia Babudri, karabinjer Leonardo UIgheri in prodajalka Irene Sossi, uradnik Aldo Pi-chierrl in gospodinja Livia Rlosa, delavec Alberto Civitan in uradnica Rossella Olivo, uradnik Giovanni
U It A It N A - ZLATARN«
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorin 4 Tel. 723240
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine Darila za
POROKE in KRSTE
Poseben popust t
Fogar in uradnica Giovanna Pizzin, farmacevt Bruno Muiesan in frizerka Marisa Norcini, poštar Luciano Vesnaver in gospodinja Maristella Rosmini, podoficir vojske Vincenzo Ghiani in gospodinja Silvia Pasiani, bolničar Rlccardo Pescatorl in šivilja Licia Luis, šofer Aldo Aviano in delavka Elsa Verdolini, finančni stražnik Gaetano Emanuele in gospodinja Grazia Turnaturi, kvalici-ciran delavec Ennlo Buldrin in gospodinja Maria Damiani, trgovec Orlando Pečar in gospodinja Maria Franco, sprevodnik Umberto Rugo in gospodinja Marina Baldi, uradnik Luciano Smeraldi in uradnica Eli-sabetta Baricchio, uradnik Ermanno Masotti in uradnica Adriana Erci-goi, šofer Claudio Falchetta in gospodinja Antonietta Angioni, uradnik Sergio Emili in učiteljica Laura Picciola, pleskar Gianni Bassin in šivilja Liliana Viola, delavec Franco Marchesan in učiteljica Rosita Maddalena, delavec Mario Isi-doro in šivilja Ida Trani, oficir, vojske Salvatore Di Rosa in uradnica Maria De Giorgio, pek Aldo Jablan-scek in frizerka Darina Godini, električar Silvio Bassin in frizerka Giu-seppina Bertocchl, mehanik Antonio in gospodinja Anna D'Urzo, mehanik Roberto Tonel in šivilja Edda Giu-govaz, delavec Lodovico Vecchiato in vezilja Nives Billini, geometer Bemto Apicella In uličfijlca Lldla Franzonl, uradnik Giorgio Borgo-bello In delavka Livia Codla, delavec Pletro Benin 1 in gospodinja Lu-da Lubiana, delavec Vinicio Orlan-
dih! in delavka Teresa Pugliese, optik Attilio Nacrezia In uradnica Marisa Richtig, mehanik Reginaldo laseh i ln uradnica Marina Milanese, šofer Diego Nucol in eliografka El-lofer Diego Nucei in eliografka El-da Bidussi, podoficir karabinjerjev Giuseppe Montemurro in gospodinja Vanna Manna, mehanik Sergio Car-ciotti in prodajalka Marina Bacci, uradnik Gianfranco Dandri in uradnica Faustina Drloll.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (26. 7 - t. «.)
Giustl. Ul. Bonomea 93 (Greta); Rossetti, Ul. Combi 19; Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ulica Dante 7; Godjna, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Al due Mori, Trg Uniti 4; Papo, Ul Felluga 46 (Sv. Alojz).
Od 13. do 16 ure
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Rottettl, Ul. Combi 19; Signori, Trg Osffedale 8; Tamaro in Neri, Ulica Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg sv. Jakoba 1: Alla Minerva, Trg sv. Frančiška t; Al
due Mori,	Trg	Unitž	4:	Papo		Ul.
Felluga 46	(Sv.	Alojz)				
	LOTERIJA					
BARI		45	75	25	38	43
CAGLIARI		63	64	3	4	23
FIRENZK		78	41	26	27	50
GENOVA		82	71	46	69	17
MILAN		32	9	35	34	12
NEAPELJ		25	24	6	81	76
PALERMO		65	49	2	74	72
RIM		6	M	37	3	38
TURIN		21	38	7	58	73
BENETKE		2	65	56	37	48
mn
i
OBIŠČITE XV. JUBILEJNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ».""S
1965
Mali oglasi
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri ((ASTKOMOBIL*. Via Giulia 108 (Hotonda del Boschetto).
VESPE LAMBHETE. vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobile pri A.M A R — Trst. vla del Bosco N 6 — Tel 41 946
URE, zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL, Trst. Piazza S. Giovanni št. 1.
V SKLADIŠČU D. K O Z U L I C A TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni. dobite pralne stroje KEX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde) hlače itd.
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz plastike kBALATUM* in «MERA-KLON*. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» ln ((ARMSTRONG*. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 ■ Tel. 95-919
Razna obvestila;
SKGZ obvešča, da se bodo otroci, k: letujejo v Žirovnici In Zgorntih
Gorjah pri Bledu, vrnili v ponedeljek, 2. Vlil , v popoldanskih urah. Starši naj jih pričakajo pred sod-nijsko palačo med 18.15 m 18.30, O-troke od Banov, jz Repna in z Opčin naj starši pričakajo pred pekarno Drašček med 17,45 in 18 uro. .
Ljudska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 5. do 25. avgusta.
Izleti
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 22 avgusta, Izlet na Jezersko in Predvor z ogledom jezera Cernjava In gradov Hrib in Turn Vpisovanje na sedežu društva, Via di Servola 124-1. vsak dan. razen v soboto in nedeljo, od 20.30 do 22. ure
SPDT priredi na Veliki šmaren (dne 15. avgusta letos) izlet v dolino Trente in v Lepeno skozi Bovec na dom Klementa Juga ob priliki zbora vseh planinskih društev Primorske. Planinci se bodo na željo lahko povzpeli do znamenitega Krnskega Jezera. Zaradi dogovora a avtobusnim podjetjem (za Vel šmaren Je namreč izredno povpraševanje po avtobusih) se mora vpisovanje zaključiti že 4. avgusta Zato prosimo, da pohitite z vpisovanjem V Ul. Geppa 9.
• • •
Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v nedeljo 22. avgusta izlet na Bted |n v Begunje.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO!
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Antonije Kralj daruje Karla Kralj 1.000 lir za Dijaško Matico.
Kino - fotografski material
SEČULIN
Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo nepozabno
Emilijo Fonda
Posebno se zahvaljujemo primarijem dr. Caravetti, dr. Enricu Ta-gliaferriju ter dr. Badalottiju, njenim kolegicam bolničarkam, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin.
Žalujoči ostali
Gročana, Trst, 1. avgusta 1965.
S potrtim srcem naznanjamo, d8 je tragično preminil naš dragi mo* in ljubi oče
Taučer Ferdinand
Pogreb nepozabnega bo danes ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sin Ivan, sestra Ana in ostalo sorodstvo Trst -Skedenj, 1.8.1965.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
FRANCA BANA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
Družine: BAN, ŽERJAL in TAUCER
Bane, 1.8.1965.
zahvala
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega nepozabnega
NARDOTA MALALANA
Prav posebna zahvala njegovim biviim kolegom, članom »Društva* z Opčin, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem darovalcem cvetja in vencev.
Žalujoči: žena Marta, sin Silvo, bratje, sestre, nečakinje in ostalo sorodstvo.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustila naša draga mama in nona
GIZELA BERNETIČ vd. JANKOVIČ
Pogreb bo danes dopoldne ob 10. url iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči sin Paolo z ženo Vlasto, vnuka Igor in Nora ter družine Pertot, Čeme in Portograndi
Trst, 1. avgusta 1965.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
JOAHIM KRIŽMANČIČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 17.30 iz hiše žalosti v Bazovici št. 57.
Žalujoči: žena Josipina, hči Marija _	in ostalo sorodstvo
Bazovica, 1.VIII.1965.
A. BRANDOL1N -
Novi tipi lestencev za vhode, kuhinje, za dnevne sobe
Razstavljenih je 120 vzorcev lestencev
TRST, VIA S. MAURIZIO, 2
10 -12 • 15 • litrski električni	80 -100 - litrski električni grelci za vodo	Kopalnice bele, champagne,	Vodne pipe najboljših
grelci za vodo znamke:	• najboljših znamk: Perlina, Radi,	• sinje, sive, zelene, roza, • znamk in najrazličnejših
Radi, Perlina, flequator	Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens	znamke RICHARD GIN0RI	modelov
Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi
Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik
Festival «Dela» v Dolini
DANES od 16. ure dalje KULTURNO - ZABAVNI SPORED Sodelujejo :
PEVSKI ZBOR ((VALENTIN VODNIK)) IZ DOLINE, DOLINSKI KVINTET IN DUET,
SKUPINA IZ PODLONJERJA IN DOLINSKA GODBA
Ob 18. url ZBOROVANJ E. Govorili bodo poslanka Marija Bernetlč, župan Dušan Lovrlha in senator Vltto-rio Vidali;
Ob 20. uri NARODNI PLESI IN MAKEDONSKE PESMI IZVAJA SVETOVNO ZNANI ANSAMBEL
DANES IN JUTRI ZVEČER PLESNA ZABAVA
AVTOBUSI VOZIJO S TRGA BARRIERA VECCHIA
mr u, Boccar- , pQZAR ARTEMIO
Telefon 28-373
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi v inozemstvo
EMPORIO A U T O - MOTO
Vam nudi DELE in NADOMEST- I Af)fl\Tri|
NE DELE za vsa motorna vozila:	I I I 11 fl |\ # I
svečke, trikotnike, svetttke pre-	IJ * r ll,U 1 ’ Ul
proge, prevleko, kroglične ležaje,	1 K S 1
AMORTIZERJE ZNAMKE R1V itd. Via S, Lazzaro, 17
IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - PISTON1 VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST.
REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE
KINO PRJISJCJEKJINJOVKJ.
predvaja DANES, dne 1. t.m., z začetkom ob 16. uri barvni film v Clnemascope
SUMMER HOLIDA Y
POLETNE POČITNICE
Igrajo: Cliff Richard — Lauri Petcrs in «The Shadows»
Utrnita

predvaja DANES, dne 1. t.m., z začetkom ob 16. uri, ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem, barvni film v Cinemascope
BRAVADOS
Igrajo: GEGORY PEČK, JEAN COLLINS, STEPHEN BOYD
Ta je najlepši film Gregoryja Pečka!!
JUTRI, dne 2. avgusta 1965, z začetkom ob 18. uri ponovitev Prekrasnega filma
BRAVADOS
POLETNI KINO *SATELLITE»
BORGO s. sergio
(postaja 20 — 21)
Predvaja danes, dne 1. t. m., z začetkom ob 20.30 uri — ponovi se prvo dejanje — barvni VVamer Bros film
V EM TO CALIIO
Igrata: TROY DONAHUE - CONNIE STEVENS
hlMO «IK1S» 1» KOS K14
Predvaja DANES, dne 1. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope
Mr. Hobbs va in vacanza
MR. HOBBS GRE NA POČITNICE ***»!<>: JAMES STEWART — MAUREN 0’HARA — FABIAN
Smrtne posledice nesreče v Žavljah
Cestna nesreča, ki se je pripetila v četrtek zvečer v Zavljah in o kateri smo obširno poročali pred včerajšnjim, je žal imela smrtne posledice za 47-letno Grazio Fos-saceco iz Štramarja pri Miljah št. 891. Kot je znano, je Fossacecova, ki je bila v družbi svoje 88-letne matere Giulie Baiocchi s katero stanuje, pred glavnim vhodom v čistilnico «Aquila», stopila s pločnika, ker je nameravala čez cesto.
To pa je bilo zanjo in za njeno mater usodno, ker je v tistem trenutku, v smeri proti Trstu, na lambreti TS 33356 privozil 22-let-ni študent Alfredo Dussi iz Ulice Geppa 4. Lambretist se je žal prepozno zavedel nevarnosti in kljub temu, da je hitro zavrl lambreto, se ni mogel izogniti ženskama ter ju podrl.
Pri padcu sta se Fossaceca in njena mati hudo pobili in ranili, ranil se je tudi Dussi, ki je po trčenju padel z lambrete. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnišnico, kjer so Fossacecovo sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudih udarcev po glavi in krvavenja iz desnega ušesa. Zdravniki so si pridržali prognozo tudi za njeno mater, ki si je pri nesreči zlomila desno stegnenico. Nio so sprejeli na ortopedski oddelek. Na i-stem oddelku so pridržali tudi Dussija, ki si jg pri padcu z' lambrete zlomil levo ključnico.
Za nesrečno Fossaceco pa so bile vse zdravniške nege zaman. Njeno zdravstveno stanje se je postopoma slabšalo in včeraj zjutraj je nesrečnica izdihnila. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
ENAL0TT0
Natečaj št. 31
ZMAGOVITI STOLPKC
Bari..........45	X
Cagliari	. ...	63	2
Firence	....	78	2
Genova	....	82	2
Milan	.....	32	X
Neapelj	....	25	1
Palermo	....	65	2
Rim............6	1
Turin	........21	1
Benetke	....	2	1
Neapelj	II ...	24	I
Rim II	.	. . . .	54	X
PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami
lir	16.542.000
I I točkami
lir	400.200
II) točkami
lir	28.300
Dokončne kvote določi osrednja komisija #
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Odobreni nadaljnji načrti za asfaltiranje cest v občini
Skupno bo za la pomembna javna dela potrošenih nekaj nad 15 milijonov lir ■ Obnovitev številnih odborov in komisij
AVTOBUS ŠTEV. 7
Slike, ki jih je posnel E Fornazarič v Pragi so na vpogled v Tržaški knjigami - Ul Sv, Frančiška, 20.
Razpis za prijave v slovenski Dijaški dom
1 Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1965-66 v slovenski Dijaški dom v Trstu	kot	redni	ali	zunanji
gojenci morajo vložiti prošnje za sprejem na posebnih tiskovinah, ki	jih	dobijo	pri	upravi
Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Geppa 9-II (pri SPZ).
2.	Prošnje	za	sprejem v	dijaški
dom se	sprejemajo	neprekinje-
no do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki 1 ali pa po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška Matica).
Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure.
Šolske vest
Ravnateljstvo slovenske srednje Sole v Dolini sporoča, da se le pričelo vpisovanje v 2, in 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra.
D \ srednja Sola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu, Ul. MOntorsl-no 8 opozarja, da se Je pričelo in bo trajalo od 25, septembra t.l vpisovanje za drugi in tretji razred.
Državna srednja Sola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausln 14. vpisuje v 2. in 3 razred do 25. septembra
Šolski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za su-plentska mesta na osnovnih Šolah oa Tržaškem ozemlju za Šolsko leto 1965-19C>. Interesent) sl lestvice lahko o-gledajo na Šolskem skrbništvu, pr) Šolskih nadzorniStvih in pri didaktičnih ravnateljstvih.
Občinski svet v Sovodnjah je imel v petek zvečer občinsko sejo, na kateri so razpravljali o dnevnem redu obsegajočem 14 točk. Ce se ne bodo pojavile kakšne nepredvidene stvari, potem se svet v avgustu verjetno ne bo sestal.
Sejo je otvoril župan Jožef Ce-ščut, ki je uvodoma prebral zapisnik zadnje seje, potem pa so sledile volitve cele vrste odborov in komisij.
Volilno komisijo, ki bo delovala v obdobju 1965-1967. sestavljajo naslednji stalni člani: Emil Vižintin (Sovodnje), Franc Gril (Vrhi, Vid Primožič (Gabrje), Hmeljak Mirko (Sovodnje); namestniki so Salomon Tomšič (Rupa), Anton Tomšič (Sovodnje), Ivan Petejan (Peč), Remo Devetak (Vrh).
V obnovljeni komisiji občinske podporne ustanove ECA so Leopold Ožbot (Rupa), Peter Tomšič (So-vodnje), Ludvik Devetak (Vrh), Alojz Butkovič ln Jožef Malič (Peč).
Občinsko komisijo za stalne trgovine sestavljajo: Dominik Gril (Vrh), Vid Primožič (Gabrje), Danilo Ožbot (Rupa), Edvin Kovic (Sovodnje). V obnovljeni občinski komisiji za potujoče trgovine so: Avgust Marušič (Rupa), Franc Florenln (Sovodnje), Renato Devetak (Vrh) in Oskar Kovic (Peč).
Občinsko komisijo za prizive proti občinskim davkom sestavljajo: Branimir Kumar, Virgllj Černič, Peter Tomšič, Andrej Ožbot, Josio Malič, Ludvik Peric, Danilo Cotič, Josip Pipan, Franc Tomšič in Ludvik Devetak.
Občinsko komisijo za sestavljanje seznamov porotnikov sestavljata poleg župana še Mirko Hmeljak in Vilko Fajt.
Zelo obsežna diskusija se Je na te.i sej. razvila o asfaltiranju občinskih cest. Občinska uprava je zanje namenila skupno 15 milijonov lir, in sicer 10 milijonov Ur, ki jih je prejela kot državni prispevek, ter 5,4 milijona Ur, ki jih bo dala iz lastnih proračunskih sredstev. Za deset milijonov Ur je že napravila prvi načrt ter dela oddaib na dražbi. Ker je podjetje Tacehiho znižalo ponudbeno ceno za 12 odstotkov, je občina prihranila 1.2 milijona lir, za katere so napravili dodatni načrt in ga na petkovi seji tudi odobrili. Z njim bodo podaljšali asfaltni trak po Sovodnjah in vseh vaseh. Ker ima občinska uprava nekaj denarja, ga je sklenila vložiti v ureditev cest. S sredstvi, ki znašajo 5.4 milijona lir so napravili drugi dodatni načrt, ki so ga svetovalci tudi odobrili, ter predvideva nadaljnje a-sfaitiranje občinskih cest. S temi deli, ki jih bo podjetje opravilo vse naenkrat najkasneje v roku 2 mesecev (pričakujejo, da bo v najkrajšem času začelo urejati odtočne kanale v Rupi, kjer bo zastavilo delo), bodo asfaltirane vse glavne poti na Peči, v Rupl, na Vrhu In v zaselkih okoli Sovodenj, prav tako tudi na stradaltl, kjer so hiše. Občinska uprava pa je sklenila Iti v svojih naporih za ureditev cest še dlje. S podjetjem Tac-chln •• se bo pogovorila, če Je pripravljeno asfaltirati cesto od pokrajinske ceste pri Devetakih do Vrha pod pogojem, da občina plača delo v dveh denarnih obrokih iz proračunov v letih 1966 ln 1967.
župan je nadalje predlagal 'z-plačilo 300.000 Ur vodovodnemu konzorciju CAFO, ki jih občina ni izplačala ob svojem pristopu, ker jih ni imela. Pozneje je nastal s CAFO spor zaradi cene vode in pobiranja vodarine. Ker so ga poravnali (CAFO je izplačal občini denar, ki ji je prltikal), je tudi
občinska uprava sklenila črtati svoj dolg. Mimogrede je bilo govora tudi o predvidenih napeljavah vodovoda še k oddaljenim hišam v posameznih vaseh; za poslednjo fazo izgradnje vodovoda bo potrebnih nadaljnjih 9 milijonov Ur, ki so že nakazani.
Po odobritvi periodičnih poviškov uradniku Žigonu in obhodniku Pe-tejanu, so odobrili prenos sredstev z ene proračunske postavke na drugo iti zaključili sejo okoli 23. ure
Hotel Transalpina včeraj svečano otvorjen
Včeraj zvečer je bila v hotelu Transalpina pri svetogorski postaji svečana otvoritev novega prenovljenega in nadzidanega turističnega objetka, ki predstavlja doprinos k prenočitvenim zmogljivostim v našem mestu, zaradi svoje modernosti in funkcionalnosti pa je vsekakor avangardni tovrstni objekt v gori.ških turističnih napravah.
Svečanosti je otvoril dekan gori-
ških hotelirjev Trobitz, ki je pohvalil prizadevnost Grusovinove družine. Predsednik Zveze trgovcev Bressan je podelil gospe Clementi-ni Grusovin zlato medaljo za 50-let. no hotelirsko dejavnost. Opisal je nastanek hotela 1909. leta ob svetogorski postaji ter nanizal vse dogodke, s katerimi je bil povezan obstoj hotelskega poslopja. Pobudo Grusovinove družine je pohvalil tudi župan dr. Gallarotti v svojim toplem nagovoru.
Hotel ima 30 sob s 44 ležišči, kopalnicami ali prhami. V pritličnih prostorih je obsežna jedilnica s 200 sedeži, ki jo je mogoče predeliti na manjše prostore. Krasijo jo veliki lestenci iz muranskega stekla. Gospa Clementina se je zahvalila za veliko pozornost, ki ji je bila izkazana s prisotnostjo u-glednih gostov, ter jih povabila k zakuski.
Prvi gostje novega hotela so bili košarkarji Harlema, ki so sinoči odigrali eksibicijsko tekmo z Mexi-com. Danes pa bodo v njem prespali člani Tamburice, ansambla naših rojakov iz ZDA.
PROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GR1C» — STEVERJAN
Veliko ljudsko slavje
s plesom na prostem na DVORU
DANES, 1. avgusta in JUTRI 2. avgusta
Ansambel ameriških rojakov 12 Pittsburgha
TAMBURICA
bo nastopil DANES, 1. avgusta ob 18. uri
Za ples bo v ponedeljek igral TROPICAL danes pa bo igrala TAMBURICA
NA VOLJO BO DOVOLJ SPECIALITET!
Vpisovanje v Slovenski dijaški dom v Gorici
Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1965/66 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda.
Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest
Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12 ure
7. AVGUSTA
Rita Pavone v Portorožu
Za glasbeno prireditev v Portorožu, na kateri bo nastopila Rita Pavone z drugimi italijanskimi in Slovenskimi pevci ter ob spremljavi orkestra «La Palmas« iz beneškega Lida, vlada v Trstu veliko zanimanje. Predstava bo v soboto 7. avgusta z začetkom ob 21. uri, in sicer na prostem (v bližini hotela «Palace»).
Vstopnice prodaja v Trstu potovalni urad «Aurora» v Ul Cice-rone 4, tel. 29-243, in sicer v predprodaji. Cene vstopnicam so 1800, 1250 in 1000 lir za sedeže ter 500 lir za stojišča.
iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii
DESET DNI SE JE BORILA S SMRTJO
Zaradi posledic prometne nesreče umrla Valerija Žezlin iz Štandreža
21. julija jo je podrl avtomobilist - Zlomila si je hrbtenico
Včeraj ob 16.30 Je v gorlškl civilni bolnišnici umrla v starosti 52 let Valerija Marušič por. žezlin, bivajoča v Standrežu, Ul. Cav. Di Lodi 15. V bolnišnici je bila od 21. julija, ko se je hudo ponesrečila, t kolesom se je peljala po Ul. Sa botlno; na križišču z Ul. Trlvigia-no se je vanjo zaletel avtomobilist 44-letni Garlo Marega Iz Ločntka, ki je upravljal fiat 1100 D Z rešilnim avtomobilom so jo okoli 14 ure odpeljali v bolnišnioo v Ul Vittorio Veneto, kjer pa so si zdravnik' pridržali prognozo zaradi zle ina hrbtenice, leve rame ln prsnega koša. Deset dni je bilo njeno življenje na nitki. Včeraj popoldne pa je telo podleglo prehudim poškodbam. Zapustila je 18-letnega sina Viljema in moža Stanka. V štandrežu so imeli pokojnico vsi radi, ker je bila zavedna in poštena žena. Pokopali jo bodo po vsej veijetnostl v ponedeljek. Prizadeti družin: izrekajo vaščani najgloblji' sožalje.
Ob današnji podražitvi telefonskih pogovorov
Najkrajši pogovor med TS in GO: 60 lir
Z današnjim dnem pričnejo i>o vsej državi veljati nove telefonske tarife. Izračunane na podlagi zračne razdalje med dvema krajema. Po novih tarifah, ki bodo pričele veljati od polnoči dalje, bo stala triminutna pogovorna enota med Gorico ln Trstom 203 lire V tej ceni, ki velja za telefonskega naročnika, je že vštet tudi prometni davek. Ista tarifa velja za pogovor z Vidmom, medtem ko stane pogovor Gorica—Tržič 110 lir. Vse kaže, da bodo deležne spremembe tudi tarife na relaciji Gorica—jugoslovanski obmejni pas. vnedar za
to področje še nimajo specifičnih navodil
Za pogovore v teleselekciji med Gorico in Trstom pa velja naslednja tarifa: če se naročnik oglasi, se štejejo tri enote, za vsakih nadaljnjih 10.5 sekunde pa se šteje še po ena enota. Enote stanejo 15 lir. To pomeni, da stane -iajk.ra.iSi pogovor med Trstom in Qur'co, v katerem se je mogočč samo pozdraviti in si Izmenjati dve oeseai, 60 lir. V Benetke avtomat zaračuna ' enote, če se vzpostavi zveza, potem pa se štejejo enote po 3 sekund in stanejo 15 lir.
sionalnih kategorij. Nadalje je mogoče v njem najti opis ulic in trgov ter navedbo turističnih ter izletniških točk. Ob koncu je koledar najnopembnejših prireditev Knjižica je v prodaji in stane 200 lir.
IZ OBČINE DOBERDOB
Do 4. avgusta sprejemajo prošnje za škodo
Občina Doberdob sprejema do vkl.irčno 4. avgusta prošnje za povračilo škode povzročene v času neviht, ki so opustošile Kraško zemljo (tudi za škodo, ki je b'la povzročena stavbam: strehe, šipe itd.)
V omenjeni prošnji ne sme biti vključena škoda povzročena njivam in vsem kmetijskim pridelkom, ker so za to posebne prošnje in jih občina sprejema do vključno 4. avgusta t.l.
Tiskovine se dobijo na županstvu v uradnih urah (od 9. do 12 ure)
Pro loco je izdala turistični karnet
Pro Loco je objavila turistični karnet za mesto Gorico, v katerem je mogoče najti vse mogoče potrebne Informacije, ki zadevajo naslove in kapacitete hotelov, javne lokale, kinematografe, vozne rede ter naslove uradov vseh profe-
................................................lil...............................................................................
Predstavništvo dežele se bo udeležilo koroškega velesejma
V Celovec pojdejo odbornik za trgovino in industrijo ter zastopniki trgovinskih zbornic
Dežela Furianija-Julijska krajina se bo prvič udeležila 14. koroškega velesejma, ki mu pravijo tudi *Avstrijski lesni velesejem«. Zveza trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorice je s podporo odborništva za industrijo in trgovino pripravila poseben paviljon. Razstava v tem paviljonu prikazuje gospodarsko dejavnost v deželi, s posebnim poudarkom na indusrtijo, na obrtne izdelke, na pomorski in kopenski promet ter na turistične naprave.
Ze 24. junija so koroške oblasti poudarile važnost udeležbe naše dežele na koroškem velesejmu, ko je bila tiskovna konferenca v velesejemskem klubu, ki se je je udeležilo kakih 50 časnikarjev iz 12 držav. Celovški podžupan Rudolf Novak, ki je tudi predsednik velesejma, je poudaril' važnost u-deležbe naše dežele na velesejmu ter povezal vse to s posebnim tržaškim paviljonom, ki ga pripravlja odbor za enotno propagando v Trstu vsako leto že vse od leta 1947.
Otvoritve velesejma v Celovcu se bo udeležilo deželno odposlan stvo, v katerem bodo odbornik za industrijo odv. Marpillero, predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic inž Quirino Rigonal ter vsi trije predsedniki trgovinskih zbornic v deželi. V načrtu je vrsta sestankov med predstav niki naše dežele ter upravnimi
in gospodarskimi oblastmi Koroške, da bi dosegli izboljšanje kul-turnih odnosov med obema deželama ter proučili vprašanja, ki so obema skupna kot na pr. cestne povezave, turistični odnosi, obmejni promet in tranzitni promet skozi tržaško piistanišče.
Delovanje
dežele
Deželni odbor je na svoji predzadnji seji odobril med drugim dva zakonska osnutka, ki ju je pripravil odbornik Comelll. Tičeta se ustanovitve posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo ln gorsko gospodarstvo ln deželnega odbori za lov. Sejo je vodil podpredsednik odbora prof. Dulci, ker sta bila predsednik Berzanti in odbornik za načrtovanje Cocianni v Rimu, kjer sta imela vrsto razgovorov na ministrstvih.
Zadnjo sejo pa je vodil predsednik dr. Berzanti. Na njej sta podpredsednik Dulci in odbornik za javna dela Masutto poročala o ko lakih, ki so jih napravili pri pristojnih državnih oblasteh, da bi se prenehalo s podiranjem drevja vzdolž državnih cest v Furlaniji Julijski krajini. Prof. Dulci je dejal, da se je obrnil neposredno na glavno ravnateljstvo ANAS v Rimu,
kajti pobuda za podiranje drevja je vzbudila v organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito naravnih lepot in s turistično dejavnostjo, skrb in odpor. To je prišlo tudi do izraza v številnih zahtevah, ki jih je prejelo deželno odbornlštvo za turizem in prevoze z vseh strani Podpredsednik Dulci je poudarit da tudi on nasprotuje uničenju dreves, saj so tudi Izgovori glede avtomobilskega prometa neutemeljeni, saj bo z novo avto cesto poskrb-leno za tiste, ki hočejo voziti naglo.
Deželni odbor se je obrnil na zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v deželi s prošnjo, da bi sodelovale pri raziskavah in predhodnih študijah za deželno gospodarsko in urbanistično načrtovanje. Prošnje za sodelovanje so naslovili na zbornice med sejo, ki jo je sklical predsednik Berzanti, sporazumno z odbornikom za načrtovanje Cociannijem in odbornikom za urbanistiko Le-schiutto.
Sestanka so se udeležili predsedniki zbornic dr. Caidassi iz Trsta, dr. Di Magnago iz Vidma, inž. Rigonat iz Gorice ter dr. Ar-chibugi, ki mu je deželni odbor poveril nalogo za usklajevanje študij za pripravo razvojnega načrta. Navzoča sta bila tudi prof. Pazo, svetnik deželne zveze trgovinskih zbornic, in ravnatelj trgovinske zbornice dr. Steinbach. Ta pobuda spada med obveznosti, ki jih je sprejela dežela, da se izkoristijo vse tehnične in operativne sposobnosti ter da se združijo raziskovalne metode, ki bodo omogočile pripravo deželnega načrta. Iz tega izhaja koristnost sodelovanja trgovinskih zbornic na področjih, na katerih so še posebno pristojne. Na sestanku so končno sklenili, da bodo ustanovili tehn čen odbor ki bo proučil gospodarska in socialna vprašanja ter perspektive v deželi.
«La finta malata» v ponedeljek na Gradu
V ponedeljek. 2 avgusta, ob 21 uri bo gledališče aPiccolo Teatro Citta di Gonzian, ki deluje v o-kviru Unione Ginnastica Gorizia-na, uprizorilo na Gradu v Gorici Goldonijevo komedijo v treh delanjih «La finta malata» (Namišljena holmca). S tem bo gledališče utvorilo poletno sezono.
v ('.urici
VERDI. 15.00: «11 ponte sul fiume Kwai», W. Holden in A. Guiness; ameriški barvni kinemaskopskl film
MODERNISSIMO. 14.30 «La quer-
cia dei giganti«, V. Heflin ln Su-san Hayworth, barvni ameriški film
VITTORIA. 15.30: «11 figlio del leo-pardo«. Franco Franchl in Ciccio Ingrassia; barvni :talijanski film.
CENTRALE. 15.00: «1 rinnegatt dl Fort Grant«, Jerry Cobb in Mar-tha Hyier; ameriški barvni kine-maskopski tilm.
v 7 ržiču
NAZIONALE:	«Maciste nelle mi-
niere di Re Salomone«, Wandisa Guida in Dan Harrison; barvni film.
AZZURRO: «Sfida a Rio Bravo«, Guy Madison, Madeleine Sbeau in Calin Davis; barvni kinema-skopski film.
EACELSIOR:	«11	gigante«, Rock
Hudson, Elizabeth Taylor in James Dean; barvni film.
PRINCIPE: «Quel treno per Yu-ma», Glenn Ford, Van Heflin in Felicita Far
v Ifunknh
RIO: nPazzi, pupe e pillole«, Jerry Lewis; barvni film.
EXCELSIOR: «Un mare di guai«, v režiji Charlesa Chaplina.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št 14, tel. 29-72.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes 1. avgusta Je v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, tel. 54-42
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,5 stopinje ob 12.20, najnižjo 20,7 stopinje ob 22.30; povprečne dnevne vlage je bilo 81 odstotkov.
iiiiiiniiiMiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiniiiiiniiiuiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitniM
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Od 25. do 31. julija se je v go-riški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 0 oseb, porok je bilo 8 in oklicev 14.
Rojstva:	Andrea Cecconl, Raf
faella Mannom, Stelano Marconi, Laura Bongiovanni. Antoneila Man-treaa, Felice Gettul, Marco sutto, liano Moretti, Clnzla Monticolo, Bruna Mucchlut, Valerio Mastro-monaco, Tiziana Testa, Crlstina De Simone, Maddalena Peresello, Marco Zonno, Marta Jarz, Laura Vellcogna, Elisa Fazio, Marialaura Deghenghl, Claudio Bressan, Olivia Pansi, Valerio Cianetti, Marco Ar-zuffi, Graziano Vagnonl, Daniele Braini.
Smrti: upokojenec 76-letni Carlo Podbersig, grofica 94-letna Marian-na Oppersdorff vd. Coromni Crom-berg, gospodinja 76-letna Maria Hovale, upokojenec 58-letni Euge-nio Zorzin. en mesec star Graziano Nam:, gospodinja 79-letna Maria Visintin vd. Stanta, upokojenka 66-letna Orsola Valentlnslg vd. Plzzul, 82-letni Francesco Perco, gospodinja 77-letna Iole Bozzini por. Ve-nuti.
Poroke: oficir Ital. vojske Fioren-zo Brunetti in gospodinja Luciana Barison, tehnik Arrigo Bertollnl in uradnica Annamaria Žnidarčič, trgovec Renzo Schiffo in študentka Nevea Pacor, karabinjer Nazzare-no Finestaurl in tekstilka Nerlna Caravello. pek Alberto Naida in trgovska pomočnica Edda Cesca, uradnik Florido Della Ricca in učiteljica Gabriella Delpln, mlekar Giovanni Venier in gospodinja Lu-cia Gruzovin.
Oklici: trgovec Slro Dal Farra in učiteljica Adriana Fedele, zdravnik dr. Mario Cresti in študentka Lidia Maria Kuščar, banč. uradnik Paolo Polese in uradnica Adriana Di Domenicantonio. kemik dr. Sergio Antonio Remoli in asistentka Diana Quaino, uradnik Guido Guer-ritore in uradnica Silva Furlani, trgovski pomočnik Nereo Barcarolo in tekstilka Franca Mastrorillo, u-radnlk Mario Damian in profesorica dr Fllomena Romitelli, mehanik Rodolfo ZIdarich in pletilka Marta Visintin, študent Adriana Zamparo in gospodinja Mariaelisa-betta Franzonl. šofer Glorgio Koli-manr in delavka Silvia Feresin, delavec Llvio Sdraullg in gospodinja Anica Stanič, orožniški brigadir Costantino Calligaris in gospodinja Glancarla Franco, mehanik Umberto Mosetti in študentka Luciana. Gnezda, uradnik Vittorio Ce-reatti in uradnica Ondina Martina.
Sporočamo žalostno vest, da je 14 julija v Argentini nenadoma preminil v 65. letu starosti naš dragi brat
Rafael Drufovka
Žalujoči:
brata KARLO in STANKO, svakinja IDA ter nečaka Karlo in Branko
Oslavje — Santa Fe (Argentina), 1. avgusta 1965.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPHEVOZNIŠKO PODJETJE
a-t1
mf.

5®
GORI ZI ANA
GORICA - 01. Duca d'A os ta 1B0 - Tel 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVO Z VSAKOVRSTNEGA BlJtUA
PRALNI stroji, avtomatični m superavtomatlčni —
HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA —
Ekskluzivno zastopstvo tn zaloga
0. KRAINER & C.
GOR" s - Ul Kastello 41 M. 2039

kraje
Po želji
v vse
Izredno ugodni
N AJN IZJE
amo na dom Jugoslavije plačilni pogoji
CENE
NAJElEGANTNEJŠA
NAJCENEJSA
SITPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
<Luis D’ Orj> najtanjša ura na svetu
Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA» Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Imporl - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije
CH)
ŠVICARSKA SUPERMARKA
L_D
najnovejši izum moderne tehnike
NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICI
nama
v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte) Sest prodajnih etaž
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd.
V	II. nadstropju velika izbira
USNJENE KONFEKCIJE: plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd.
V	pritličju
USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.
Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — VVolfova ulica št. 6 ELITA — Čopova ulica št, 7
20% popusta pri nakupu s tujo valuto
mit
MEBLO
Hotel «TRIGLAV»
KOPER - TELEFON štev. 16
trgovina, s pohištvom na drobno
Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa, zimski
vrt. nočni bar s programom.
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO. FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe. dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGl» več tipov.
IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE “ SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIZANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
Obiščite slovito RESTAVRACIJO
BELVEDERE
nad IZOLO
UNIVERSALTECNICA
MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE — DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA
RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK TROGOSPOD1NJSK1 PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz - Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trleete - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 In Trg Goldoni št. 1
«GORfŠKA S SVOJIMI LEPOTAMI K4S VABh
Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu
^POSTOJNSKO JAMO
OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. In 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan.
PARK HOTEL
BLED
TELEFONI 284 — 338
•	200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA
•	KAVARNA • NOČNI BAR
•	HOTEL ODPRT CELO LETO
V sestavi PARK HOTELA Je tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM.
VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI	KANAL — TEL- 8
Ct
LEV
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA 1
TELEF. 310555
Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Slaščičarna • Dancing kavarna - Zabavni program • Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica • Frizerski salon - Menjalnica -Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže - Lasten parkirni prostor - Prlstajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
NOVA GORICA - Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
Hotel JELOVICA - Bled
«A» KAT.
NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
Vas lepo ln poceni postrežeta
HOTKI. Sl,OH LJUBLJANA
zn
HOTEL 2 MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNAROONIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR	C
nudijo vse	^
hotelske usluge.
Priznana domača	J
in Inozemska kuhinja.	.
Telef. 21 ln 51	(
Priporočamo tudi obisk hotela
«Planlnskl orel» v Trenti ln gostišče v Soči In Logu pod Mangrtom
Restavracija «SEMPETER»
Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458
'<i:ii:iii:iiiii:iiiii,
Vedno dobro pripravljene domače jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače.
V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno.
Vsako nedeljo ples!
TURISTI IZKORISTITE NOVO M02NOST POTOVANJA 1	SKOZI PREDOR PODBRDO — BOHINJSKA
BISTRICA - BOHINJ
Dnevno prevoz avtomobilov in avtobusov IZ PODBRDA ob: 4,20 — 8,59 — 12,28 — 16,11 — 20,38 IZ BOHINJSKE BISTRICE ob:
7,05 — 9,10 — 11,51 — 15,07 — 19,05 — 23,11 PRIJAVA VOZIL NAJMANJ 2 URI PRED ODHODOM VLAKOV OSEBNO ALI TELEFONSKO Postaja Bohinjska Bistrica tel. 76122 Postaja Podbrdo tel. 9
TURISTI, IZLETNIKI, OBIŠČITE SORNJE POSOČJE!
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse Informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina.
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA — TEL. 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano.
PARK HOTEL GORICA
>• i vojimi okiuti i estavraiijo kavarno Prvorairedno kuhinja
Ples vsak veter raicn ponedeljka
NOVA GORICA • TELEFON 21442, 21462
»P KOtODVDRSKfl RtJTAVRSCUI
foltfon 21010
gostilna ZVEZDA telefon 21239
ter gostilna PRI HRUSTU
HOTEL «ZVEZDA» KOBARID
s sobdmt z eno in dvema posteljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
HOTEL GALEB	tel. 21605
RESTAVRACIJA «RIBA »	» 21182
KAVARNA «L0ŽA»	»21198
RESTAVRACIJA «TAVERNA» » 21322 Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
oSPLOSNA PLOVBA», Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
GOSTINSKO
'""»":'" «S[DRO» Piran, tel. 73-313
priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH.
Nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu e mednarodnim artističnim programom. Odprt je vsak dan razen srede.
CILJA ERENBURG *)
Odjuga
9.	(roman)
cDajte, jejte, ker se bo shladilo...«
šampanjec je Nadežda Jegorovna prihranila za konec: čakala je na Savčenka. Ko je prišel, je kradoma pogledala na svojo hčer. Sonja se je mirno pogovarjala s Tanečko o gledališču in se ni niti nasmehnila.
Andrej Ivanovič je pričel povpraševati Savčenka, kako je bilo v klubu.
«Začudil me je Korotejev,» je rekel Savčenko. Kimam ga za pametnega človeka s tenkim posluhom, toda govoril je precej šablonsko. Ali ste brali roman?«
«Nisem ga bral,« je vzdihnil Andrej Ivanovič. «Vsega pa človek res ne more... Toda pravijo, da je knjiga dobra.«
«Knjiga je lahko dobra ali slaba, toda razburka človeka. V njej je posebej opisana nesrečna ljubezen. Korotejev se je spravil prav na njo. Je pač tako, da za osebne drame ni prostora v književnosti in zakaj grebsti po čustvih in tako naprej. Ce bi to dejal Brajnin, bi se ne čudil. Toda od Korotejeva sem pričakoval vse kaj drugega...«
Volodja se je nasmehnil:
((Takšni, sestanki so v nečem podobni kritični samode-javnosti. Korotejev je pameten človek, zakaj bi ne govoril tega, kar misli?«
Andrej Ivanovič se ni mogel vzdržati;
«Ne sodijo, vsi tako... Korotejev je pošten človek. Ali nisi pomislil na to?...»
Za trenutek so vsi utihnili, zbegani nad nenavadna resnim glasom Puhova. Potem pa je Savčenko znova spregovoril;
«2al mi je, da sem nastopil pred njim, toda neko dekle mu je dobro odgovorilo. Vi se motite, Vladimir Andrejevič, toda tam so vsi govorili zares odkrito. Vi gotovo že dolgo niste bili na takšnem razpravljanju, toda marsikaj se je spremenilo... Knjiga je zadela v bolno mesto — ijudje včasih malo preveč govorijo eno, v osebnem življenju pa ukrepajo povsem drugače. Bralcem se je stožilo po takih knjigah.«
«Prav isto Jo tudi v gledališču!« je vzkliknila Tanečka. ((Imeli smo tri nove premiere in ne gredo... Sploh nimamo kaj igrati. Umetnost...«
Saburov jo je prekinil:
«Prav imate. Včasih se je treba spomniti, da je tudi nekje še umetnost. Volodja lahko govori, kar mu je drago. Jaz se ne znam prepirati. Toda Rafael — to niso barvne fotografije.«
Volodja je na vse to odgovoril z rahlim posmehom:
((Rafaela bi danes ne sprejeli v Zvezo sovjetskih umetnikov. Niso vsi sposobni ustvarjati kot ti za enaindvajseto stoletje. Kot nalašč sem mnenja, da se bo v enaindvajsetem stoletju marsikdo pričel zanimati za tvoja veledela.
«Ne govorite tako. Vladimir Andrejevič!« je tiho vzkliknila Glaša. ((Njegova zadnja pokrajina — to je šele nekaj čudovitega!«
«In vendar ne razumem Korotejeva,« je ponovil Savčenko. «Skupaj delava že skoraj leto dni. Ziv človek je, to občutiš v sleherni besedi. Le zakaj je napadel Zubcova?«
((Prebrala sem roman,« je rekla Sonja, «in se popolnoma strinjam s Korotejevim. Sovjetski človek ni dolžan uravnavati samo narave, temveč tudi svoja čustva. V Zubcovu pa je samo nekakšna slepa ljubezen. Knjiga mora vzgajati, a ne begati ljudi...«
Savčenko je od razburjenja prevrnil kozarec.
«Ne slepa, temveč velika. In sploh, vsega pa res ni treba razporejati po predalčkih...«
Nadežda Jegorovna je pomislila: saj jo vendar ljubi. Sonja pa je nekam hladna. Ne sicer do mene, tudi do Andrjuše ne...
Naenkrat so pričeli vsi govoriti in kričati drug preko drugega in je bil tega kriv morda šampanjec. Saburov je nekaj kričal o «moči barve«. Tanečka je ponavljala, medtem, ko je skočila kvišku: «Lahko se ji odrečete, toda ljubezen je ljubezen.« Volodja pa je, oponašajoč jo, teatralno vil roke.
Andrej Ivanovič je stopil k oknu in zroč na sneg, ki je bil oblit z jedko belo svetlobo, premišljeval: ne razumem Sonje. Morda je govorila tako zato, da bi malce podražila Savčenka? Ne, tudi kadar ni njega, tako presoja... Sicer pa, po svoje ima tudi ona prav. In nisem poklican, da bi sodil, malce prestar sem že za to...
Sonja je izkoristila splošno veselje in neopazno odšla iz sobe. Ko je prišla v svojo sobo, je sedla na posteljo, ne da bi prižgala luč! Zaželela si je bila ostati za trenutek sama. Premišljevala je: zdi se mi, da izgubljam glavo. Le da me hoče pogledati, pa se že vedem tako prisiljeno in ne morem niti govoriti, niti misliti. To je strašno! Z njim se moram vesti prav tako, kakor t vsemi ostalimi, če ne me bo še zaničeval. Spet me je hotel žaliti, ko je dejal, da vse stvari spravljam po predalčkih. To je res neumno. Če tako misli, potem me pa zares ne razume. Prav tako morem stvari tudi čutiti. Vsaj malo. Toda sovražim tragedije, zares sovražim...
V sobo je tiho vstopil Savčenko. Ni opazil Sonje in ko se je z iztegnjeno roko dotaknil njenega ramena jo je objel
in pričel poljubovati.
«Kaj si nor! Vsak trenutek lahko vstopijo...«
«Kdaj boš že nehala enkrat presojati? Ce ljubiš...«
Sonja je vstala, prižgala luč in ga srdito pogledala:
«To pomeni, da te ne ljubim. In da veš, še nekaj? O tem ne bom govorila.«
((Počakaj... Takoj ti bom vse povedal...«
«Vse si že povedal. Jasno! In zdaj se bom vrnila k ostalim, če ne bodo opazili. Dalje., oče bo užaljen. Danes je njegov dan...«
Kmalu po tem dogodku so se vsi razšli. Sonja ni niti enkrat več pogledala Savčenka in mu ob slovesu ni rekla niti besedice.
Savčenko je šel mračen, obsut s snegom ln premišljal, kako je, ko je hitel iz kluba k Puhovim, kot bedak sanjal O sreči. Petindvajset let imam in mladosti je konec. Korotejev ima prav, ko mi pravi, da sem romantik, da vse preveč pretiravam, da še nad vsem preveč navdušujem kot otrok. Tako pa se ne sme živeti. Morda pa ima Korotejev popolnoma prav? čemu posvečati ljubezni tolikšen pomen? Dali so mi zanimivo delo. Korotejev mi popolnoma zaupa. Pred menoj j® še mnogo preizkušenj: živimo v nenavadnem času. Predstavljam si samega sebe: otroka kot jaz, ki je trpel zaradi nesrečne ljubezni v pomladi enainštiridesetega leta. Kasneje Pa je branil Stalingrad... Sicer pa, morda eno ne izključuje drugega? Spominjam se, kako je prišel na dopust stric Lenja-Stalno sem mu bil za petami in ga spraševal, kako streljajo iz minometalca in kako gradijo pontone On pa mi je večkrat odvrnil: «Griša, dekle sem srečal, mojo srečo...« Celo fotografijo mi je pokazal. Strica Lenjo pa so ubili pol leta kasneje. Živeti je zelo zapleteno... Glej, tudi jaz grem in vos čas mislim samo na Sonjo, zato pa sem se tudi spomnil strica.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO:	TRST -	UL.	MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 ln	94-638	- Poštni	predal	559	- PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Peilico 1 11, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20	- Telefon	37-338	-	NAROČNINA: mesečna 800	Ur	- Vnaprej:
četrtletna 2.250	lir, polletna	4.400 lir,	celoletna 7.700 lir	- SFRJ: »	tednu	30 din, mesečno	600	din - Nedeljska: posamezna	50 din, 2.400	din za leto 1965 - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za	SFRJ:	ADIT, DZS Ljubljana,	Stari	trg	3/1., telefon 22-207, tekoči račun	pri	Narodni	banki v Ljubljani	600-14-603-86 - OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski	150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda	- Oglas) tržaške	In	gorlške pokrajine se	naročajo	pri upravi
— Iz vseh	drugih	pokrajin	Italije	pri	nSocieth Pubblicitš italiana«	— Odgovorni	urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska.	Trst