METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
rodno glasilo
c, kr. kmetijske družbe
vojvodine kranjske
Urejuje Gustav Firc, družbeni ravnatelj.
'Kmetovalec izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg, učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
lnserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na 1/2 strani 16 K, na */4 strani 10 K in na '/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisaia, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
St. I Y Ljubljani, t aprila 1901 Leto XVIII
Oit»»©gr: Žveplalnik <reks«. — Žveplajte trte. — Ali je dobro travnike spomladi prebranati.
živine. — Kleti za sir. (Dalje.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice, družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — lnserati.
Delo, hoja, počitek in zdravje Uradne vesti c. kr. kmetijske
Žveplalnik „reks".
Žveplanje trt proti grozdni plesnobi je po vseli krajih, koder se ta bolezen pojavlja, neobhodno potrebno, ako naj si vinščak pridelek zagotovi. Za žveplanje so pa potrebne priprave, to so različni žveplalni mehovi in žveplalniki. O teh pripravah smo v tem listu že obširno razpravljali, jih več popisali in tudi prijavili njih podobe. Kar se tiče žveplalnih mehov, jih imamo več vrst, in vsak ima svoje dobre in slabe strani. Vinščak, ki hoče kupiti žveplalni meh zaradi njegove nizke cene, izbral si bode tistega, ki mu najbolj prija. Taki ročni žveplalni mehovi imajo vsi to dobro stran, da so poceni, a na drugi strani je delo z njimi težavno in počasno ter se z njimi veliko žvepla potrati. Nedvomno so veliko boljši nahrbtni žveplalniki, čeprav so dražji, kajti z njimi se laže, hitreje in bolj varčno žvepla. Večji strošek za tak žveplalnik plača, zato ga prav toplo priporočamo
Podoba 21
se kmalu po-vinščakom, in
ako ga posameznik ne more kupiti, kupi naj ga več skupaj, ali vsaj dva, trije.
Že lansko leto je družba priskrbovala svojim udom nahrbtne žveplalnike, ki so bili prav dobri in so se ljudje z njimi prav pohvalili. Od lanskega leta sem so pa žveplalnike še zboljšali, in tako bo družba priskrbovala letos svojim udom žveplalnik „reks", kterega kaže podoba 21., in sicer ga bo dajala po 19 K z zavojem vred, torej za 1 K ceneje kakor lansko leto. Ta nahrbtni žveplalnik izdeluje tvrdka Ig. Heller na Dunaju, ki je zanj porabila vse dosedanje nove iznajdbe in naprave, ki so se izkazale praktiške. V dnu posode je podolgasta okrogla odprtina, v ktero je vdejano majhno, a vender dovolj veliko sito, da gre s pomočjo zadostnega pritiska od meha dovolj žvepla skoz. Nad sitom je vstavljena krtačica, ki se pregiba kakor nihalo. Ta krtačica se lahko sname in nadomesti z drugo, ako se izrabi. Meh je pod 'sitom in se goni obenem s krtačo. Da bi se žveplalnik zamašil, pri taki sestavi ni mogoče.
Množina žvepla, ki se razpršuje, se seveda da po potrebi uravnati. Posoda, v kteri je žveplo, nima kavčukove zapore, kar je tudi prednost, kajti kavčuk se obrabi in čez zimo postane krhek. Ves žveplalnik se da prav lahko narazen vzeti, je zelo priprosto sestavljen in zato vsega priporočila vreden.
Družba je nadobavila več sto teh nahrbtnih žve-plalnikov in jih bo oddajala svojim udom po znižani ceni 19 K z zavojem vred. Ker bo mogoče le onim naročnikom točno postreči, ki se pravočasno zglase, zato prosimo, naj se nam naročila takoj prijavijo.
Žveplajte trte!
Grozdna plesnoba se pri nas silno širi, in sicer ne samo po gorkih krajih naše Notranjske in Primorske, temveč tudi po Dolenjskem in Štajerskem. V prvih pokrajinah poznajo to trtno bolezen že 30 let, zato ta-mošnji vinščaki vedo ceniti njeno zatiranje, dočim na Dolenjskem in Štajerskem še ne poznajo dovolj škodljivosti te bolezni in tudi ne verjamejo dovolj raznim poukom ter le preradi poslušajo modrovanja neumnih praznovercev. Bodite prepričani, da je grozdna plesnoba huda trtna bolezen, da more trte celO popolnoma uničiti, in edino zanesljivo sredstvo proti nji je pravočasno žveplanje trt. Zato Vas vnovič pozi vije m o, ker je sedaj čaz žvepla nj a pred durmi: Žveplajte pridno svoje trte ter si pravočasno priskrbite žvepla in žveplalnikov.
Ne zanašajte se, da letos bolezni ne bo; žveplajte vseenako, kajti potem je žveplati prepozno, ko je bolezen že močno razširjena. Le pravočasno žveplanje bolezen prepreči in jo ustavi. Na Vipavskem nas je na pr. lansko leto izkušnja poučila, da je jako dobro prvič žveplati precej, ko se pokaže zarod.
V nastopnih vrstah še enkrat popišemo svojstva te bolezni in način, kako se zatira.
Grozdna plesnoba se nahaja v Avstriji že blizu 50 let ter povzroča po nekterih krajih veliko škodo, ako se ne rabi proti njej nikako sredstvo. Po Dolenjskem so to bolezen opazili šele v zadnjih letih. Da vinogradniki vsled te glive ne bodo prišli v tako žalosten položaj kakor so prišli vsled peronospore, se bodo morali takoj z vso odločnostjo poprijeti sredstev, kakeršna povsodi rabijo z najboljšim uspehom.
Grozdno plesnobo povzročajo majhne glive, kakor pri peronospori, ki se kakor tanke nitke razširjajo po zelenih organih. Ob straneh teh nitek (micelija) se tvorijo posebne izbuhnine (sesalne korenine, havstorije), ktere se zajedo v nežne organe, posebno v jagode, ter srkajo iz njih sok. Ako glive popijejo sok, se seveda dotični organ ne more razvijati in se posuši.
Ta gliva napada grozdje in listje, toda škoda na listju je le malenkostna, dočim je škoda na grozdju prav velika. Grozd, napaden od te bolezni, je tak, kakor bi bil potresen s pepelom. Ker gliva prepreže vso jagodo in srka iz nje sok, se jagoda ne more razvijati, ostane le drobna, zleseni, naposled poči in se posuši. Tako ta plesnoba lahko uniči vso trgatev.
Ako je vreme gorko, se ta bolezen pokaže prav zgodaj, in sicer meseca maja, t. j. še pred cvetjem. Tedaj se pa ne razširja prav močno, temveč šele pozneje, ko postane bolj vroče.
Kakor druge bolezni, tako tudi ta ne napada vseh vrst in ne v vseh legah rastočih trt enako. Trte,
rastoče v bolj vlažnih krajih, so grozdni plesnobi bolj podvržene; manj pa ta bolezen napada nizko vzgojene trte in trte v neplevelnih vinogradih. Nizka vzgoja ima torej tudi glede na to bolezen prednost. Vinogradi morajo biti v splošno obrambo te bolezni vedno čisti.
Kot edino sredstvo se z najboljšim uspehom rabi žveplo. To mora biti prav fino zmleto, kakor moka; čim finejše, tem boljše. Žveplena moka je boljša od žveplenega cveta.
Za žveplanje se rabijo posebni, nalašč za to napravljeni mehovi in nahrbtni žveplalniki.
Žvepla naj se le v tihem vremenu, kadar ni nič vetra. Dalje naj se žveplanje opusti v mokrih dneh, kakor tudi tedaj, kadar je po listju rosa.
Če je po žveplanju vreme suho, je to jako ugodno za pokončanje bolezni, kajti vsled solnčnega pripekanja se začne žveplo nekako žgati, izpreminja se v žvepleno sokislino, in ta pokonča vse glive, ne pa žveplo kot takšno. Ako torej po žveplanju ni gorko, se z žvepla-njem ne doseže zaželeni uspeh. Seveda s tem ni rečeno, da mora solnce ravno tisti dan močno pripekati; saj žveplo ostane dolgo časa na listih in grozdih, če ni kmalu po žveplanju dežja. Ako pa se pripeti to, je treba iznova požveplati.
Kakor pri pokončevanju peronospore, tako mora tudi tukaj sredstvo rabiti prav zgodaj, kdor hoče doseči dober uspeh. Prvo žveplanje se mora izvršiti še pred cvetjem, in sicer prav močno, drugo koj po cvetju; pozneje se pa žvepla le tedaj, če se tu pa tam pokaže bolezen še na kakem grozdu. Z uspehom žveplano grozdje ostane vedno zdravo in jagode se enakomerno debele. Žveplo, ktero je ostalo na jagodah, jim daje neprijetno zunanjost, kar naj pa vinogradnika nikakor ne moti, ker to umazanost opere dež, predno se začne grozdje mecati. Malo pred trgatvijo naj se ne žvepla.
Ali je dobro travnike spomladi prebranati.
Na travnike se pri kmetijstvu vse premalo gleda, čeprav bi bilo to zelo potrebno, zakaj kmetovalec zahteva od njih od leta do leta več doneskov, in jih celo zahtevati mora, da dobi potrebne krme za svojo živino. Priprosto in lahko sredstvo doneske travnikov povišati je, če jih spomladi prebranamo. Žal, da še mnogi kmetovalci o tem koristnem delu nočejo nič vedeti, zakaj manjka jim razumnosti, ker menijo, da je tako delo nepotrebno ali celo škodljivo. Nastopne vrste naj bodo v pouk o tem važnem opravilu.
Prebranajo naj se travniki in pašniki v zgodnji pomladi, takrat, ko so se tla otalila in toliko posušila, da se zemlja ne prijemlje brane.
Delo naj se opravi skrbno. Da pa je to mogoče, je seveda potrebna dobra brana; najbolj pripravna v to svrho je travniška brana za mah, kakeršne se dobivajo po tvornicah za kmetijske stroje, celo tudi pri ključavničarjih in kovačih.
Za silo je porabna tudi navadna njivska brana.
Zastran brananja bodi povedano, da za lahka tla in dobro oskrbovane travnike zadostuje, če se enkrat podolgem povlečejo. Če so pa travniki močno porasteni z mahom ali s plevelom, se priporoča dvakrat branati, in sicer podolgem in povprek, da je uspeh brananja tem izdatnejši.
Korist brananja pa je ta, da se travniška ruša zrahlja, plevel, mah, izruje in rani, krtine in mravljišča poravnajo. Tudi se more na ta način mešanec in umetni
gnoj, ki se je poprej raztrosil, oziroma semenje, ki se je posejalo, spraviti pod zemljo ; vsled tega se gnoj poprej razkroji, seme pa zanesljiveje kali. V zrahljani zemlji pa zrak in toplota ugodneje vplivata in voda globokeje prodira v tla. To pa zopet stori, da sestavine zemlje bolje preperevajo in se rastlinske redilne snovi razkrajajo.
S tem, da se nekoliko rastlin izruje, dobijo ostale več prostora za svojo rast in se morejo čvrsteje in bujneje razvijati. Pri brananju ranjene rastline poganjajo večkrat (na pr. detelje) tem bolj in rastejo čvrsteje. Iz vsega tega je razvidno, da dajo z brano obdelani travniki tndi več pridelka.
Da je to res tako, dokazal je profesor Anderegg s skrbno prirejenemi poskusi, kterih uspeh je bil naslednji:
Parcela	pridelek sena
I. nepognojena in nepovlečena . . 7'45 q
II.	pognojena in nepovlečena . . . 16'66 „
III.	nepognojena in povlečena . . 15*50 „
IV.	pognojena in povlečena . . . 3P26"
Ta števila govore dovolj jasno; vsak kmetovalec naj bi si to dobro zapomnil.
Zato priporočamo brananje travnikov in pašnikov še enkrat kot potrebno gospodarsko delo, ki naj se opravlja z dobrimi travniškimi branami za mah. Ako si mali posestnik iz gmotnih ozirov take brane ne more omisliti, pa naj s svojimi sodrugi pri društvu skrbi za to, da jo kupi kmetijsko društvo in jo oddaja v splošno porabo.	"Gosp. Glasnik."
Delo, hoja, počitek in zdravje živine.
Pri vzreji mlade živine glede utrjenja in ohra-njenja zdravja ne poznamo boljšega pripomočka kakor je hoja in kretanje v čistem zraku. Nedorastle živali, ktere večinoma stoje v zaduhlih in prevročih hlevih, se sčasoma omehkužijo ter so podvtžene mnogim boleznim, one pa, ki se mnogo kretajo, so utrjene in bolj zdrave. Omehkužena živina pa zboli pri vsakem majhnem vzroku; nobena sapica je ne sme prepihati, a utrjena mnogo bolj kljubuje bolestnim vplivom. Kmet-skemu dečku nič ne škeduje, če pozimi bosopet teče k sosedovim, gosposko dete pa zboli, če ga prepiha le majhen vetrič. Kmetska deca so utrjena, a gosposka omehkužena. Kakor je z otroki, baš isto velja tudi o živalih; pri obeh škoduje omehkuženost.
Poleti je treba žrebeta in sploh vso mlado živino zjutraj in zvečer spuščati na čisti zrak, kajti opoldansko solnce je prevroče. Za hladnega in vlažnega vremena pa izpodimo mlado živino tedaj na prosto, kadar je najbolj gorko, t. j. opoldne. Kdor si hoče odrediti zdravo in krepko živino, tisti naj tega ne opušča, kar velja posebno za bodoče delavne in plemenske živali. Mlado živino spuščamo na pašnike, ali jo izženemo v posebne, ograjene, blizu hleva nahajajoče se prostore, kterim pravimo tekališča. Kjer je le mogoče, ondi naj bodo tekališča ravna, suha, travnata in dovolj velika. Zel6 umestno je tudi, če se okoli ograje posade košata drevesa, ki dajo mnogo sence.
Kakor je mladim živalim v utrjenje in ohranjenje zdravja hoja neobhodno potrebna, ravno tako se prilega utrujeni živinici počitek na mehki nastelji. Kretanje in počitek se morata zaporedoma vrstiti, kajti ta red najbolj ugaja mladi živini. Nasproti temu pa prezgodnje delo pokvari vse, kar je pridobila pametna
vzreja. Zatorej vam zel<5 priporočam, da ne vprezate mlade živine prej, predno ni popolnoma dorastla.
Živino smemo naganjati k delu, za ktero ima dosti močij, a preoblagati je ne smemo nikdar. Primerno delo utrdi živali ter jih ohrani zdrave, a pretirano delo vedno škoduje. Gospodar, ki živino preob-klada in prebili, je sam svoj sovražnik; kajti pregnano in preoblagano. živinče pride kmalu ob moč, včasih pa tudi nevarno zboli. Konje najprej pohabi in pokonča dolgotrajna in hitra vožnja; za hitri tek jih smemo vprezati le za malo časa, ako jih hočemo ohraniti zdrave. Čim težji je voz, čim hitreje živina teka, čim dalj časa mora voziti, tem prej se pokonča, pohabi in zboli.*) Živali nikoli ne smejo delati do obnemoglosti in prevelike utrujenosti. Znano je, da se vol mnogo prej utrudi od konja, torej ne smemo z volom nikdar toliko časa delati kakor s konjem. Precej po krmljenju ne smemo vpregati za hitro vožnjo; ako pa nas sili potreba vpreči nahranjenega konja, vozimo korakoma.
Priden delavec je vreden plačila. Ako je živina ves dan teško delala, mora dobiti dovolj dobre hrane ter mora imeti ponoči pokoj za počitek, za spanje in za nabiranje novih močij. Pa tudi podnevu moramo živini privoščiti odmora, da se oddahne in dositega naje. Hoja in primerno delo krepi zdravje, a baš isto nalogo ima tudi počitek. Delo porablja moči, počitek in klaja pa jih nadomeščata. Preobilno delo, kakor tudi predolgo počivanje je škodljivo zdravju; oboje se mora primerno menjavati. Narava sama nam podaja zato najboljši dokaz. Divje živali si iščejo hrane, tavajo dolgo okoli, dokler se ne nasitijo, a potem se vležejo utrujene k počitku. Ta naravni vzgled nas uči, da moramo tudi domači živini privoščiti dovolj počitka, da ne obnemore in da si nabere novih močij za bodoče delo. Čas odmora je različen; čim težavneje živina dela, tem več potrebuje počitka.
Konj počiva ležeč in stoječ. On leži, če ni preveč truden, samo 2 do 3 ure. Za navadne poljedelske konje računamo običajno za dan 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur pa se porabi za krmljenje in prebavljanje. Veliko bolj jih ne smemo goniti, če jih hočemo ohraniti pri zdravju. Konji, kteri morajo jako težavno ali prav hitro delati, pa potrebujejo več počitka kakor poljedelski. Ponoči naj vlada v hlevu mir, kajti vsak, tudi riaj-manjši ropot zbudi in vznemiri konja. Dajmo konjem dovolj mehke in čiste nastelje; privežimo jih tako na dolgo, da se lahko vležejo in da morejo glavo položiti na tla.
Kleti za sir.
(Dalje.)
3. Vlaga, soparjenje in zračenje.
Poleg toplote je tndi vlaga velike važnosti pri zorenju sira. Voda, ki je bila v mleku, se deloma odstrani tedaj, ko se sir vzame iz siratke, v kteri je raztopljen mlečni sladkor, dalje soli i. t. d., vender je ostane vzlic temu še precejšen del v siru, ktera potem v kleti polagoma iz njega izlilapeva. Da se to izhlapevanje pravilno vrši, skušamo doseči s soljenjem (seveda s soljenjem v gorkih kleteh) in z vravnavanjem zračne vlage v kleteh. Čim bolj je zrak suh, tem bolj odteza vlago vlažnim telesom. Če je pa zrak že dovolj
') O tem se lahko prepričaš pri poštnih konjih; najboljše živali se pohabijo v 2 do 3 letih, da še za kmetijska dela niso več dovolj sposojjne.
vlažen (z vlago skoraj nasičen), tedaj tudi izpostavljena mu telesa obdrže svojo vlago; da, še celo mogoče je, da jo jemljo iz zraka.
Mlad sir, kteri želimo da se osuši, mora potemtakem priti v suh zrak, sicer postane mazav ter obdrži preveč kipečih snovij v sebi; vlaga mu ostane na koži, ta pa kožo meči, vsled česar lahko nastane gnitje. Zrel sir se pa zopet v suhem prestom preveč posuši, izgubi preveč na teži, dobi slabši okus, debelo in trdo kožo, je videti usnjat ter prične pokati.
V gorkih kleteh naj bode po navedenih zahtevah 88 do 92 °/0 vlage, v mrzlih shrambah pa 90 do 95 °/0. Skušnje so pokazale, da je zrak vobče v podzemeljskih kleteh in shrambah dovolj vlažen in je vsled nizke topline tudi prej z vlago nasičen. Gorkejši zrak potrebuje več vode, da se nasiti, kakor mrzel, kar nam kaže naslednji primer: 1 kubični meter zraka potrebuje pri 0° C 4'87 gramov vodne soparice, da se nasiti, pri 5° C 6-79 gr, pri 10° C 9-37 gr, pri 15° C 12-76 gr in pri 20° C 17-16 gramov. V gorkih kleteh, katere so izvečine pod zemljo, je torej treba posebnih naprav, da se v nje dovaža dovolj vlage. O teh pa bodemo slišali pozneje.
Če je v kleti dovolj vlage, določajo sirarji skoraj povsodi le s svojimi čutili, čeprav je vlago še teže določiti kakor toplino, in vender se pri merjenju topline poslužujemo toplomera. Kakor toplino, tako moramo tudi zračno vlago izraziti določno, v številiii; to pa nam je mogoče le s pomočjo posebne priprave, ktero imenujemo „vlagomer" (psjchrometer) in ki je v vsaki popolno urejeni sirarni potiebna.
Avgustov vlagomer obstoji iz dveh popolnoma enakih Celzijevih toplomerov, ktera pa kažeta tudi pe-tinke stopenj. En toplomer visi prosto ter kaže zračno toplino, pri drugem je pa krogljica ovita s finim, izpranim platnom, ktero visi v posdtavljeno posodico, z vodo napolnjeno. Po nitkah se potem vzdiguje voda neprenehoma (tako kakor petrolej po stenju v svetilki) navzgor ter končno izpuhteva na površju toplomerove krogljice, v kteri je živo srebro. Ker pa izpuhtevanje povzroča mrzloto, vsled tega tudi ta ,.mokri-' toplomer kaže nižjo toplino, tako da oba toplomera kažeta neko razliko.
Čim vlažnejši je zrak, tem manj vlage more še v se vzeti, tem manjše je izpuhtevanje vode na krogljici in tem manj mraza nastaue ; vsled tega je tudi razlika med suhim in mokrim toplomerom manjša. Če je pa zrak suh, tedaj je izpuhtevanje na toplomerovi krogljici hitrejše in močnejše, ohlajenje je močnejše, in živo srebro vsled tega na toplomeru pade; toplomera nam kažeta večjo razliko. Z ozirom na razliko, ktero nam kažeta toplomera, sklepamo na vlago zraka. Da pa nam ni treba vlage šele izračuniti, kar je jako zamudno, pogledamo v Fleischmannove tabele, na kterih iz razlike toplomerov takoj lahko beremo, koliko je vlage.
Tabele rabimo na naslednji način:
Suhi toplomer kaže na pr. . . 13-6° C in
mokri......... 12-4»
torej je razlike . . 1'20 C Sedaj poiščemo v prvem navpičnem predelu tabele število 13-6 ter gremo v isti vrsti vodoravno naprej, da pridemo do drugega navpičnega predela nad kterim stoji število 1'2 (t. j. razlika). V tem slučaju bi dobili 86, t. j., resnična ali relativna vlaga znaša 86 o/0, ali v zraku se nahaja 86 °/0 tiste vlage, ktero zrak pri toplini 13-6° C sploh more v se vzeti. Porabo tabel kaže nam tudi naslednji primer:
Suhi toplomer ° C		Razlike		med	suhim in		mokrim toolomerom				
	° C o-o	o C 02	0 C 0-4	° C 0-6	0 C 0-8	° C 1-0	° C 1-2	° C 1-4	» C 16	» C 18	° C 2-0
13-0	100	98	95	93	90	88	86	83	81	79	76
13-2	100	98	95	93	90	88	86 j	83	81	79	78
134	100	98	95	93	90	88	86	83	81	79	77
13-6	100	98	95	93	90	88	86 :	84	81	79	77
13'8	100	98	95	93	90	88	86	84	81	79	77
Črtasto označena so zgoraj omenjena števila. Ker opazovanja v kleteh niso tako natančna kakor jih na pr. zahtevamo v meteorologiji, zato so tudi toplomeri in tabele razdeljene le v petinke kar za nas zadostuje. V posebne znanstvene namene ta vlagomer seveda ne zadostuje.
Glede oskrbovanja vlagomera je paziti na naslednje : Na mokrem toplomeru mora vedno biti snažno, že izprano platno ; cunjica se ne sme več kakor dvakrat oviti okoli krogljice; nad krogljico jo je z nitjo dobro privezati, pod njo pa le lahko skupaj zdrgniti; tudi jo je treba vsak mesec premeniti, ker sicer neha vsr kavati. Podstavljeni kozarček naj bode vedno napolnjen s snažno vodo. Kadar hočemo vlago zvedeti, je to treba hitro storiti; roko je dajati pred usta in nos, da ne sopemo v toplomera, prej pa je tudi z roko pred mokrim nekoliko popahljati, da odpihamo mokri zrak, ki stoji nad kozarcem.
Če nam vlagomer kaže premalo vlage, tedaj moramo skusiti primanjkljaj na kakeršenkoli način v klet spraviti. To se zgodi, če kleti po tleh z gorko vodo polivamo, če vanje obešamo mokre širne prte, posip-ljemo mokro žaganje pod police, ali postavljamo z vodo napolnjene posode na peč. Ako segrevamo kleti s parom, tedaj smemo par tudi naravnost v klet spustiti. Najbolje je pa, če soparimo kleti s posebnimi napravami, ktere imajo samosvojo kurjavo. Ta se nastavi najbolje v prostoru, kjer je osrednja kurjava, par se pa potem spelje po železnih ceveh v klet; na kratke razdalje zadostujejo tudi gumijeve cevi. V kleti se par sam povsod enakomerno razdeli (ne kakor toplina), zato ni treba, da bi na več krajih vanjo dohajal.
Ako je pa zrak v kleti prevlažen, obešati je vanjo suhe širne prte, posipati suho žaganje in suho zemljo; izborna je šota, kjer jo imamo, tudi je dobro suho slamo v klet polagati. Postavljanje nizkih posod napolnjenih z žganim, neugašenim apnom je tudi zelo dobro.
Zmanjšanje vlage, ebenem pa tudi prememba zraka se doseže tudi s pravilnim prevetrovanjem ali zračenjem. Navadno se zrači s tem, da se odpirajo okna (seveda morajo biti na njih goste mreže da ne morejo muhe skoz nje). Pri tem zračenju je pa posebno paziti na to, da ni prepiha, ker ta siru posebno škoduje. Ker se pri odpiranju oken v kleti spreminja zračna toplina kakor tudi vlažnost, je treba paziti tudi na zunanji zrak ter uravnati čas in dolgotrajnost zračenja po zunanjem zraku.
Najbolje in najmanj nevarno je za sir, če kleti zračimo s primernimi prevetrovalniki, kterih pri novih sirarnicah ne sme nikoli manjkati. Zračilne cevi naj v kleti segajo deloma blizu tal, deloma pa v zgornjo polovico. Izpeljejo naj se potem najbolje v steni navzgor in skoz streho na prosto. Pri odprtinah v kleti
morajo biti seveda potrebne zatvornice, da je mogoče prezračevati po potrebi.
(Konec prihodnjič )
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 69. Imam dve leti starega junca, ki je boŽjesten.^Junec se prične tresti, se naslanja na jasli, slednjič pade na tla, malo poleži in potem napad kmalu neha. Kako naj junca zdravim? (M. P. v S.)
Odgovor: Božjast je navadno prirojena in ni ozdravljiva, zato je edino, bar morete narediti, da skrbite, da se žival ne poškoduje, kadar^pade. Priporočamo Vam žival spitati in jo prodati mesarju.
Vprašanje 70. Ali se sme kravam, ki so se otele-tile, pokladati ovsena moka ali ne? Pri nas trdijo, da je sploh slabo pokladati govedi, kakeršnisibodi, ovseno moko med rezanico, temveč le cel oves. (J. Ž. v V,)
Odgovor: Ta trditev je popolnoma neutemeljena, kajti ravno narobe je res. Goved vsled svojega zobovja ovsa ne more tako prežvečiti, da bi ga potem popolnoma prebavila, zato gre mnogo ovsa neprebavljenega od nje. Krmljenje celega ovsa govedi je potratnost; zato ga kuhamo, tremo ali meljemo. Celo konj ovsa ne more popolnoma prežvečiti; zato povsodi tam, kjer skrbno in varčno gospodarijo, oves za delavne konje tro. Drugače je pa ovsena moka jako izborna klaja za doječe krave, ker ima v sebi veliko rudninskih snovij, ki pridejo teletu v prid, zlasti za razvijanje okostja.
Vprašanje 71. Imam lucerno, ki raste že četrto leto. Svetujejo mi, naj jo potresem.z malcem. Ali bi imelo to kaj uspeha? Koliko naj malca potresem na oral in v kakšnem vremenu naj ga štupam? (J. P. v Š)
Odgovor: Malec je žveplenokislo apno in ima to važno svojstvo, da veže hlapne amonijakove spojine, ki se razvijajo pri gnitju dušičnatih spojin Malca se rabi na oral 150 do 200 kg, ter se lahko razsiplje v vsakem vremenu, najbolje ob dežju, in sicer jeseni ali pozimi Najboljši uspeh ima na spr-steninski, lahki zemlji; nasprotno pa je učinek na peščenih in ilovnatih tleh neznaten. Ugodni učinki malca se kažejo le pri metulj ni cah, kakor so na pr. detelja, lucerna, grašica itd. Iz tega razvidite, da malec samnasebi ni gnojilo in da ima le učinek na primerni zemlji, v kteri so dušičnate spojine, ki razvijajo jako redilni amonijak, kterega malec pridržuje, da ne uhaja v zrak. Veliko boljši učinek dosežete, ako lucerno pognojite s Tomasovo žlindro.
Vprašanje 72. Krava, ktera je dosedaj dojila in se ji je tele odstavilo, ne da več mleka, dasi ima veliko vime. Kaj je temu vzrok in ali imajo sosedje prav, ki pravijo, da je kravi narejeno? (M. K. v Č.)
Odgovor: Sosedje nimajo prav, če pravijo, da je kravi narejeno, temveč je njim nekaj narejeno v možganih, drugače bi ne trdili takih budalostij. Da krava zadržuje mleko, kadar se ji tele vzame, ni nič nenavadnega in se dostikrat pripeti, in sicer iz ljubezni do mladiča, t. j. iz nekega notranjega nagona zadržuje krava mleko za tele. Krava pa takole dela: S tem, da zadržuje sapo, stisne trebuh, kar naredi, da se žile v vimenu napolnijo s krvjo. Vsled velike množine krvi sesci ne prepuščajo mleka. V takem slučaju priporočajo v sesce vtakniti mlečne cevke, skoz ktere potem odteče mleko, čez nekaj časa potem krava samaobsebi opusti pridrževanje mleka. Mlečne cevi se kupijo.
Vprašanje 73. Kaj je vzrok, da prekajeno meso v shrambi plesni. Jeli temu vzrok meso ali shramba? (A. S. v D.)
Odgovor: Plesnoba se razvija v zaduhlem, vlažnem in dovolj gorkem prostoru, zato je vzrok plesnobe na Vašem pre-kajenem mesu skoraj gotovo le neprimerna shramba. Hranite meso na zračnem in suhem kraju, pa gotovo ne bo plesnilo, vsaj ne močim. Plesnivo meso dobro zbrišite s cunjo, nama-žite je s špiritom in špirit potem zažgite. Špirit hitro pogori, ne da bi se meso kaj ožgalo, pri tem se pa zatre tros plesnobe. Posamezne kosce zavijte potem v nov časnikarski popir ter jih obesite v prostor, kakor smo ga gori priporočili. Tak zavoj iz popirja je zlasti ob gorkem času prav dober, ker varuje meso pred mrčesom. Popir naj bo pa potiskan, ker ravno tiskarsko črnilo vsled svoje sestave dobro učinkuje. Ta učinek je pa tem boljši, kolikor bolj svež je tisk.
Vprašanje 74. Ali smem ozimno pšenico, med ktero sem vsejal deteljo, pustiti, da dozori? (S P. v ž.)
Odgovor: Gotovo smete to, ker je dobiček od zrele pšenice večji kakor škoda, ki nastane zaradi tega, ker detelja v rasti nekoliko zaostane, če bo poleti vreme ugodno, pa sploh ne bo škode, ker bo detelja imela ča3, da se razvije.
Vprašanje 75. Tukajšnja sirarska zadruga je izvedela, da se dobi stroj (tehtnica) za preskušanje mleka. Zadruga si misli ta stroj napraviti, ki menda stane 60 gld. Ali se s tem strojem res spozna, če je mleku prilita voda, ali stroj le pokaže, če je mleko samonasebi slabše ali boljše? (J. Z. v S.)
Odgovor: Vi menda mislite pripravo za preskušanje mleka, kterega je izumil dr. Gerber in ki se imenuje Acid-Butjrometer. S to pripravo se določa le množina tolšče v mleku, iz ktere se seveda da sklepati, če je kaj vode prilite ali ne. Take priprave so različne velikosti in se da z njimi 2, 4, 8 ali 16 preskušenj naenkrat narediti. Pri tvrdki „Alfa-Separator" na Dunaju stanejo 60, 90, 120 oziroma 170 kron Pri pripravah, naročenih po naši družbi, se dobi 10% popusta.
Vprašanje 76. Moj konj je dobil smoliko, in kadar pije vodo, mu teee nazaj skoz nosnice. Kaj je ukreniti, da se ta bolezen ozdravi ? (J. J v Z )
Odgovor: Vaš konj nima smolike, temveč le vnetje grla in sapnika, bolezen, ktero naši ljudje imenujejo „kevžih". Ta bolezen se zdravi takole: Žival postavimo v gorek hlev, jo poškropimo s terpentinovim oljem in jo dobro odenemo, da se nam ne prehladi. Grlo in dušnik se namažeta z mazilom iz živega srebra Potem ovijemo vrat s kako blazino ali s kožuhom, na kterega položimo v vodi namočeno in ožeto platneno cunjo, tako da cunja leži na vratu, blazina ali kožuh jo pa k vratu tišči. Konju se daje mehka klaja. Najboljša krma je trava. Voda za pijačo, v kteri se raztopi malo solitra ali Glavberjeve soli, ne sme biti mrzla, ampak postana. Priporočamo Vam pa na vsak način poklicati živinozdravnika
Vprašanje 77. Jeli res, da se ne sme prenehati s pokladanjem klajnega apna, če se je enkrat pričelo, češ da potem živina močno shujša in ji škoduje in da je bolje ne pričeti, če se ne misli redno pokladati. (L. K. v Št. J.)
Odgovor: Klajno apno ni tisto, kar je mišica, ktero konjem pokladajo, da se hitro zdebele. Če se s pokladanjem mišice naenkrat preneha, škoduje to konjem. Klajno apno je pa kaj drugega; t. j. fosforovokislo apno, rudninska snov, ki je važen del krme. Ako je v Vaši krmi dovolj fosforovo-kislega apna, potem sploh ni treba pokladati klajnega apna, ako ga pa ni, potem je to pokladanje priporočeno. Če s krmljenjem klajnega apna vidite uspeh pri živini, je dokaz, da krma sama zase nima v sebi dovelj fosforovokislega apna, in priporoča se, ne prenehati s pokladanjam apna, ker se izplača. Ako pa prenehate, bo pa živina tako uspevala, kakor pred pokladanjem; druge škode pa ne bo.
Gospodarske novice.
*	Sadno drevje družba še oddaja. Vsled pomote pri štetju sadnega drevja se je sedaj, oh z vršen i odpošiljatvi vseli naročil skazalo, da je v zalogi še precej visokodebelnili jablan, hrušek in češpelj. Preklicujemo objavo, da ne sprejemamo več naročil, temveč naznanjamo, da se drevje še oddaja. Drevje je še popolnoma nemuževno in je torej še 14 dnij čas za saditev.
*	Pojasnila o rastlinskih boleznih in škodljivcih.
Kakor v prejšnjih letih pojasnjuje tudi v tem letu bakteriološki oddelek c. kr. kmet.-kemijskega preskušališča na Dunaju (II. Trunnerstrasse, 3) brezplačno vse bolezni rastlin, bodisi da so povzročene po glivah ali po mrčesih; daje tudi nasvete, kako ;ih zdraviti, ter sploh odgovarja na vsa vprašanja glede varstva kmetijskih rastlin. Na korist zadevi pa prosi imenovani oddelek, naj se natančno popiše bolezen, oziroma škodljivec, in naj se tistega, kar naj se preišče, pošlje dovolj.
*	Semenski oves in semenski krompir sta pošla, zato se ne sprejemajo več naročila na to blago.
*	Pravega ruskega lanenega semena ima družba še dovolj v zalogi.
*	Seme domače detelje in luoerne ima družba vedno v zalogi in se naročila na ta semena sprejemajo vso pomlad,
*	Močna krmila, t j. razne oljne tropine, bo družba imela še toliko ča3a v zalogi, dokler ne pritisne vročina, ki bo onemogočila njih hranjenje.
*	Bakreni vitrijol (galico) in žveplo prosimo precej pričeti naročati, da bomo mogli, naročila pravočasno in tečno zvrševati. Zlasti prosimo gg. načelnike podružnic, naj naročila precej zbero in jih nam izroče. Bakrana galica velja 61 K 100 kg, žveplo pa 14 K 2 00 kg Žveplo se oddaja le v celih vrečah po 50 kg.
*	Trtne škropilnice in nahrbtni žveplalniki so že
došli v Ljubljani in je mogoče vsako naročilo precej zvršiti. Škropilnica stane z zavojem vred 17 K 50 h, žveplalnik pa 19 K isto tako z zavojem vred. Cene so znižane le za omejeno število, zato jih moremo oddajati po tej ceni le toliko časa, dokler je kaj zaloge.
*	Naznan je valeč oddaljenih neviht. Profesor Božo (Boggio) v Leri (v Kataniji) je sestavil pripravo, ki naznanja ali beleži oddaljene nevihte. Pri sestavljanju svojega „nazna-njevalca" se je opiral — kakor Markoni pri svojem brzojavu brez žice — na prirodni zakon elektriškega valovanja. Elek-triški pojavi se torej lahko zaznavajo v oddaljenih krajih, če elektriški valovi zadenejo ob pripravo, zanje občutno. — Božov nevihtokaz vsled svoje sestave kaže ali samo oddaljene, ali oddaljene in zelo oddaljene, ali pa bližnje, oddaljene in zelo oddaljene nevihte. Prirejen je nevihtokaz ali tako, da elek-triške pojave zaznamuje, pišoč na popir črte, ali pa jih naznanja z zvoncem.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 1. aprila 1901.
Seji je predsedoval družbeni podpredsednik gospod ravnatelj Fran Povše, in navzoči so bili odborniki gg.: baron Laza rini, baron Liechtenberg, Pavlin, Rohrman, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Pire.
Glavni odbor je na poziv c. kr. kmetijskega ministerstva sestavil proračun državnih podpor za 1. 1902.
Vsled poziva c kr. kmetijskega ministerstva se je glavni odbor z veseljem izrekel za preosnovo družbene podkovske šole na moderni podlagi ter je pri tej priliki ukrenil tako postopati, da se družba ogne prevelikim denarnim žrtvam, ktere ji je do-sedaj nalagala podkovska šola.
Glede zakonskega načrta, da se zajec v vinorodnih krajih, pod gotovimi pogoji izvzame kot lovska žival, je poročilo prevzel odbornik gosp. Rohrman in se je ukrenilo, da se ta zadeva reši v prihodnji seji.
Za nove ude so bili predlagani in sprejeti gg.:
Mihevc Frančišek, posestnik v Dol. Logatcu; Kolar Tomaž, posestnik v Čevici; Križaj Ivan, posestnik v Gevici; Petrovčič Anton, posestnik v Martinjem Hribu; Mihevc Jakob, posestnik v Martinjem Hribu; Zrimec Ivan, mesar v Spod. Gorjah; Bernard Josip, posestnik v Zasipu; Vogelnik Josip, posestnik v Podhomu; Zalokar Matej, posestnik v Spod. Gorjah; Soklič Josip, posestnik v Spod. Gorjah; Repe Vinko, posestnik v Spod. Gorjah; Pretnar Anton, posestnik v Podhomu; Kunšič Josip, posestnik v Gorjah; Jan Jakob, posestnik v Podhomu; Pogačnik Anton, posestnik v Podhomu; Košmrl Ljudevit, posestnik in mizar na Hribu; Debeljak Frančišek, posestnik v Malem Logu; Debeljak Ivan, posestnik v Malem Logu; Turk Anton, posestnik v Malem Logu; Hočevar Ignacij, posestnik na Potoku; Mencingar Martin, posestnik v Ribnem; Pretnar Anton, posestnik na Rečici; Podmilšak Ivan, posestnik v Petelinku; Bajuk Miko, posestnik in trgovec v Pri-mosteku; Zorenč Frančišek, posestnik v Trebčah; Novak Ivan, posestnik v Spod. Gameljnih; Šimenc Valentin, posestnik v Za-borštu; Minatty Alojzij, posestnik in trgovec na Studencu; Bukovec Alojzij, posestnik na Straži; Remec Frančišek, posestnik in gostilničar v Šmartnu; Zidam Davorin, posestnik v Šmartnu; Turk Florijan, posestnik v Kertinovci pri Štjaku; Perz Alojzij, posestnik v Slovenski Vasi; Koscher Ivan, posestnik v Kočevju; Gastl Anton, ekonom v Štebnu; Schleicher Mihael, posestnik v Logavesi; Re-denšek Josip, posestnik v Kompoljah; Štih Ivan, posestnik v llo-vljah; Schneider Ivan, posestnik na Rečici; Jesenko Valentin, posestnik na Gežavi; Erlach Jakob, mesar v Dobju; Fortunat Anton, posestnik na Kamnem; Knap Andrej, posestnik in gostilničar v Cerknici; Ferkclj Ivan, posestnik na Vinem Vrhu; Vrezec Janko, nadučitelj v Ribnem; Pfeifar Ivan, posestnik v Sorici; Lahovič Ivan, posestnik v Hrastju; Živko Jakob, posestnik v Gornji Veličini; Košmrl Josip, posestnik in trgovec v Retjah; Baraga Anton, posestnik v Malem Logu; Samsa Josip, posestnik v Malem Logu; Jurič Josip, p, d. Vak, posestnik v Kovičah; Mečina Gregor, p. d. Vanšo, posestnik na Otoču; Škrlj Jakob, posestnik in urar v Žu-žembregu; Obat Josip, cerkovnik v Dekanih; Jenček Blaž, posestnik v Studenem; Furlan Lovro, posestnik vStudenem; Lampe Frančišek, posestnik v Studenem; Milavec Ivan, posestnik v Studenem; Milavec Frančišek, posestnik v Studenem; Mihelčič Lovro, posestnik vStudenem; Grželj Ivan, posestnik na Belskem; Kolenc Gregor, posestnik na Belskem; Požar Ivan, posestnik na Belskem ; Simčič Peter, posestnik na Belskem; Medle Ivan, posestnik v Dol. Suhadolu; Rodič Frančišek, posestnik v Tomažji Vasi; Vidmar Ivan, posestnik v Dobovem; Mohar Anton, posestnik v Sred. Grčevju; Novak Anton, posestnik v Dolenji Vasi; Knafeljc Miha, posestnik v Srebrničah; Andoljšek Bernard, nadučitelj v Mirni Peči; Jenko Ivan, posestnik v Gor. Straži; Barbo Anton, posestnik v Dol. Kamenci; Perko Frančišek, posestnik Draženvrhu; Kropivnik Andrej, posestnik na Zgor. Brniku; Črnogoj Ivan, ekonom mino-ritskega konventa v Ptuju; Pražen Matevž, posestnik v Radečah; Čot Frančišek, posestnik v Radečah; Urbajs Anton, posestnik v Hrastniku; Vesel Ivan, posestnik v Srednji Vasi; Gregorič Ivan, posestnik v Srednji Vasi; Košmrl Ivan, posestnik v Retjah; Milavec Andrej, posestnik in mlinar v Malnih; Modrijan Ivan, posestnik in mlinar v Malnih; Novak Josip, usnjar in posestnik v Trojanah; Nagode Ivan, posestnik v Podklancu; Šuštar Frančišek, posestnik na Selu; Šuklje Frančišek, dvorni svetnik itd. vKandiji; dr. Vojska Andrej, c. kr, višesodni svetnik v Novem Mestu; Valka
Tomaž, c. kr. nadinženir v Novem Mestu; Ženko Ivan, posestnik v Šmihelu in vpok. žandarmerijski stražmojster v Ljubljani; Jeraj Frančišek, posestnik v Zadragi; Lavrič Matija, posestnik na Hribu; Urek Anton, posestnik v Stari Vasi; Janežič Miha, posestnik v Župelevcu; Stazinski Nikolaj, župni upravitelj v Čatežu; Bartol Josip posestnik na Hribu; Mohar Ivan, posestnik na Hribu; Luk-man Josip, posestnik v Črnem Vrhu; Florijan Karol, posestnik v Kaplji; Krese Anton, gostilničar in posestnik v Šalkovi Vasi; Maček Jakob, posestnik v Spod. Gameljnah; Fajfar Matevž, posestnik v Dražgošah; Poženel Matevž, posestnik v Črnem Vrhu; Rupnik Frančišek, posestnik v Črnem Vrhu; Skvarča Ivan, posestnik v Črnem Vrhu; Vrč Ivan, posestnik v Črnem Vrhu; Trk-man Matija, posestnik v Strmecu; Grebenec Anton, posestnik na Brezjah; Pire Andrej, posestnik v Ravnem; Gričar Karol, posestnik v Kočnem; Pire Ignacij, posestnik v Veliki Vasi; Gorenec Alojzij, posestnik v Ardru; Srpčič Andrej, posestnik v Gorici; Skvarč Anton, posestnik v Skopicah; Zehner Ignacij, posestnik v Trški Gori; Levičar Josip. posestn;k v Guntab; Kerin Josip, posestnik v Cesti; Božič Anton, posestnik v Verhuljah; Arh Ivan, posestnik v Kobilah; Jane Fran, posestnik v Ježevcu; Debevec Alojzij, posestnik v Ardru; Vrhovšek Ivan, posestnik v Malem Pudlogu; Kerin Martin, posestnik v Senušah; Gričar Josip, posestnik v Dol. Pijavškem; Pavlin Fran, posestnik v Sred. Pijavškem; Tomažin Alojzij, posestnik v Smedniku; Vanič Karol, posestnik in strojar v Krškem; Bambič Valentin, posestnik v Travniku ; Mikolič Matevž, posestnik v Travniku; Rus Ivan, posestnik v Travniku; Košak Jurij, posestnik v Njivicah; Jereb Ivan, posestnik v Praprotni Polici; Rifelj Anton, posestnik v Gor. Grčevju; Kljun Ivan, posestnik v Škofijah; Bralno društvo v Črnicah; Lešnik Vincencij, posestnikov sin v Zgornji Velični; Kralj Martin, posestnik v Stari Vasi; Demšar Marija, posestnica v Dolenji Vasi; Zagorec Frančišek, posestnik v Zgor. Tepah; Johant Josip, posestnik v Tržišču, Jaklič Josip, graščinski oskrbnik v Radelci; Kurent Josip, sluga kranjske hranilnice v Ljubljani; Petrič Anton, posestnik v Planini; Pečenko Ivan, posestnik v Brju; Žvan Ana, posestnica v Hrušici; Levstek Ivan, posestnik v Travniku; Andrijašič Josip, posestnik in zastopnik banke Slavije v Črnem Kalu; Rožman Martin, posestnik v Curnovcu; Jakše Anton, posestnik v Uršnih Selih; Wit-tine Marija Ana, posestnica in poštarica v Čermošnicah; dr. Weibl Rudolf, okrož. zdravnik v Toplicah; Zgonec Frančišek, posestnik v Borovnici; Krajec Mihael, posestnik v Doleh; Turšič Ivan, posestnik v Brezovici; Suhadolnik Josip, posestnikov sin v Sabo-čevem; Petrovčič Josip, posestnik v Doleh; Turšič Josip, posestnik v Brezovici; Kozjak Frančiček, učitelj v Borovnici; Stra-žišar Ivan, posestnikov sin Borovnici; Hren Frančišek, posestnik v Drašici; Mazi Matevž, posestnik v Borovnici; Švigelj Frančišek, posestnikov sin v Borovnici; Cerk Anton, posestnik v Borovnici; Gregurka Frančišek, posestnik v Doleh; Drašler Frančišek, posestnik v Borovnici; Mavec Josip, posestnik v Drašici; Pire Gustav, učitelj v Borovnici; Kržič Jurij, posestnik v Brezovici. Mohorč Ivan, posestnik v [Ljubljani; Košan Jakob, posestnik v Št. Janžu; Spic Ivan, grašč. oskrbnik na Grmačah; Kobe Mihael, posestnik v Radencih; Kašman Anton, trgovec v Gabrovski; Podgoršek Ivan, posestnik v Vodicah; Mikulič Matevž, posestnik v Travniku; Rus Ivan, posestnik v Travniku; Levstek Ivan, posestnik v Travniku; Mikulič Andrej, posestnik v Travniku; Sla-vinec & Šelekar, trgovec v Šmartnu; Šterk Josip, posestnik v Loki; Škof Josip, ppsestnik na Brezju; Povšič Josip, posestnik v Slančjem Vrhu; Zorko Vincencij, posestnik na Trški gori; Stoviček Karol, grašč. oskrbnik v Šrajbarjevem Turnu; Kmetič Martin, posestnik v Vinem Vrhu; baron Lazarini Frančišek, c. kr. okr. komisar v Krškem; Petrovčič Frančišek, posestnik v Postojni; Omahen Gustav, c kr. notar v Postojni; Staudegger Ivan, posestnik v Li-beličah; Tratnik Frančišek, posestnik v Irčji Vasi; Vranešič Danijel, posestnik v Dragoševcih; Vester Ivan, posestnik v Zgor Gorjah; Kobal Ivan, sedlar v Spod. Gorjah; Kordiš Josip, posestnik v Malem Logu; Mandelj Frančišek, posestnik in župan v Farškem
Kalu; Pajk Josip, posestnik v Metnaju; Košmrl Anton, posestnik v Retjah; Jankovič Jernej, posestnik v Kalu; Gramaticopolo Štefan, trgovec pri Sv. Lovrencu; Milnerič Tomaž, posestnik Želučah; Še-lander Ivan, posestnikov sin v Želučah; Kolenec Anton, posestnik v Gornjem Gradu; Brus Luka, trgovec v Spod. Idriji; Lebar Jernej, posestnik v Trojanah; Šelko Matija, posestnik v Loki; Glušič Alojzij, posetnik v Dragi; Vrhovec Matevž, posestnik v Horjulu; Cergol Jakob, posnstnik v Suhorju; Suša Anton, posestnik v Su-horju; Volk Anton, posestnik v Suhorju; Biščak Josip, posestnik v Suhorju; Zore Frančišek, posestnik v Stanu; Drčar Ivan, po. sestnik v Brezovšci; Cizej Tomaž, posestnik v Prekopi; Šlibar Gašper, posestnik v Prekopi; Peruzzi Frančiška, posestnica v Lipah; Kern Mihael, posestnik v Primskovem; Lokar Ivan, posestnik v Primskovem; Bevc Josip, posestnik v Lukovici; Lončar Frančišek, posestnik v Spod. Kosezah; Bralno društvo >Kras< v Skopem; Kastelec Anton, posestnik v Vrhpolju; Brinovec Ivan, posestnik v Stanu; Likar Anton, posestnik v Sred. Kanomlji; dr. Portik Ivan, okrož. zdravnik v Vel. Lašičah; Kunšič Josip, p. d. Konjč, posestnik na Blejski Dobravi; Bajec Anton, posestnik v Podkraju; Jug Matevž, učitelj na Golu; Rovan Andrej ml., župan in posestnik na Colu; Kastelec Jakob, posestnik in trgovec v Velikem Vrhu; Hribar Ernest, posestnik na Vrhniki; Molek Ivan, posestnik v Bo-janji Vasi; Kobal Margareta, posestnica v Zg. Kašlju; Mrljak Jernej, posestnik v Rovtah; Likar Ignacij, posestnik v Medvedjem Brdu; Prestopec Josip, posestnik v Javorju; Vedlin Anton, blagajnik posojilnice v Radovljici; Fenda Jernej, posestnik na Primskovem; Rogelj Ivan, posestnik in kovač na Primskovem; Zupan Jakob, posestnik na Primskovem; Drinovec Valentin, posestnik v Struževem; Mikulič Ivan, posestnik v Travniku; Kobal Anton, posestnik v Vrhpolju; Oblak Ivan, posestnik v Borovnici; Debevec Jakob, lovski in gozdni čuvaj na Pokojišču; Lebez Ivan, krojaški mojster v Borovnici; Fajfar Ivan, posestnik v Gorenjah; Zupan Ivan, posestnik v Gorenjah; Milič Ivan, poseslnik v Slivni; Guštin Anton, posestnik v Metliki; Zidar Alojzij, posestnik v Dolu; Go-rišek Matevž, posestnik v Zideb; Svetina Matevž, posestnik v Žirovnici; Komatar Ivan, posestnik v Štefani Vasi; Ribnikar Frančišek, posestnik v Dobrem Polju; Kalan Lorenc, posestnik v Voj-skem; Culot Franjo, lekarnar in posestnik v Klanjcu; Jagodič Alojzij, posestnik v Loki; Bartol Jakob, posestnik na Hribu; Levstek Josip, posestnik v Travniku; Golob Anton, posestnik v Polici; Krese Ivan, c. kr. okr. komisar v Novem Mestu; Prosenik Ignacij, posestnik v Peklu; Gilly Josipina, posestnica in c. kr. poštarica v Višnji Gori; Meglič Andrej, posestnik pri Sv. Ani; baron Starnfeld Alfred, graščak v Dolu; Justin Josip, posestnik na Brez-nici; Razboršek Josip, posestnik v Zideh; Perdan Josip, trgovec v Ljubljani; Pungeršič Josip, posestnik v Štritu; Tomšič Ignacij, mlinar na Vrhniki; Vinarsko in sadjarsko društvo v Rihenberku; Mramor Miha, posestnik v Novem Mestu; Barborič Karol, trgovec v Novem Mestu; Ogorevc Josip, trgovec v Novem Mestu; Jeglič Rudolf, c. kr. stotnik v Ljubljani; Slamnik Andrej, trgovec v Spodnjih Gorjah; Resnik Ivan, posestnik v Lučah; Fatur Alojzij, posestnik v Zagorju. Česnik Ivan, posestnik v Zagorju; Kastelec Frančišek, posestnik v Motnaji; Bralno društvo v Gojačah; Vidic Anton, posestnik na Rečici; Zupančič Josip, posestnik v Ribnem; Zalokar Frančišek, posestnik v Gradu; Svetina Jakob, posestnik v Bodeščah; Valjavec Frančišek, gostilničar v Želečah ; Bitenc Anton, posestnik v Zgor. Šiški; Tomšič Anton, posestnik v Knežaku; Slavec Josip, posestnik v Knežaku; Škrlj Anton, posestnik v Knežaku; Dovgan Anton, posestnik v Knežaku, Škrlj Ivan, posestnik v Knežaku; Šircelj Anton, posestnik v Knežaku; Tomšič Josip, posestnik v Knežaku; Šircelj Ivan, posestnik v Knežaku; Tomšič Anton, posestnik in gostilničar v Knežaku; Slavec Ivan, posestnik v Knežaku; Fatur Matija, posestnik v Knežaku; Keš Josip, posestnik v Knežaku; Novak Jakob, posestnik v Knežaku; Tomšič Josip, posestnik v Knežaku; Tomšič Ivan, posestnik v Knežaku; Sedmak Jakob, posestnik v Knežaku; Česnik Jakob, posestnik v Knežaku; Šajn Anton, posestnik v Knežaku; Milavec
Josip, posestnik v Knežaku; Smrdelj Josip, posestnik v Knežaku; Fatur Miha, posestnik v Knežaku; Škrlj Ivan, posestnik in gostilničar v Knežaku; Tomšič Anton, posestnik v Knežaku; Gašperšič Alojzij, posestnik v Baču; Slavec Ivan, posestnik v Baču; Tcmšič Jurij posestnik v Baču; Nuncija Anton, posestnik v Baču; Tomšič Anton, posestnik v Baču; Fatur Anton, posestnik v Baču; Tomšič Ivan, posestnik v Baču; Kete Valentin, kovaški mojster v Baču; Nuncija Andrej, posestnikov sin v Baču; Kuderca Gregor, posestnik v Baču; Strle Josip, posestnik v Koritnicah; Tomšič Matija, posestnik v Koritnicah; Tomšič Anton, posestnik v Koritnicah; Pav-lovec Jurij, posestnik v Koritnicah; Strle Jakob posestnik v Koritnicah; Delost Andrej, posestnik v Koritnicah; Smrdelj Anton, posestnik v Knežaku; Tomšič Ivan, posestnik v Koritnicah; Mali Ivan, trgovec m posestnik v Škofji Loki; Dolenec Frančišek, posestnik v Vipavi; Nosan Ivan, c. kr. deželne sod svetnik in posestnik v Vipavi; Skuk Anton, trgovec v Vipavi; Žabkar Frančišek, posestnik v Bregah.
Št. 2886.
Razglas
c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. februvarija 1901, št. 2868., o veterinarnopolicijskili odredbah zoper uvažanje prašičev iz Ogerske in Hrvaško-Slavonske na Kranjsko.
C. kr. ministerstvo za notranje stvari je z razglasom z dne 15. februvarija 1901, št. 5057., ukazalo nastopno:
Ker se je svinjska kuga zanesla v tostransko ozemlje, je ministerstvo za notranje stvari prepovedalo uvažati prašiče iz ogcrskih županijskih sodišč Besenyo (velika županija Bistrica-Nasod), Spodnji-Regen z všteto mestno občino Sas-Regen, Zgornji-Regen (velika županija Maroš-Torda) in Teke (velika županija Ko-loča) na Ogerskem v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Dalje je na podstavi odredeb, ki so jih ukrenila pristojna c. kr. obmejna okrajna glavarstva in jih je potrdilo c. kr. spodnje-avstrijsko namestništvo zaradi svinjske kuge prepovedano v tostransko ozemlje uvažati prašiče iz županijskega sodišča Malacka (velika županija Požunj'1 na Ogerskem
Razveljavljene pa so prepovedi, vsled kterih je bilo zaradi zanesene svinjske kuge prepovedano uvažati prašiče iz županijskih sodišč Mohač, Pečvarad (velika županija Baranja), Kapuvar in Šopron (velika županija Šopronl na Ogerskem, kakor tudi iz okrajev Belovar, Garešnica in Grubišno polje (velika županija Bjelovar Križevci) na Hrvaško-Slavonskem.
Prepovedi, vsled ktere se v zmislu obstoječega dogovora po členu I., odstavek 2., ministerskega ukaza z dne 22. septembra 1899 (drž. zak. št. 179) do 40. dneva po popolnem prenehanju kuge ne smejo uvažati prašiči iz občin Hidaš (županijsko sodišče Pečvarad), Pisanica velika, Severin (okraj Belovar) in iz njih sosednjih občin, ki so bile okužene s svinjsko kugo, se ne dotika razveljavljenje zoper omenjene okraje izdanih prepovedij
To se dodatno k razglasu c. kr. ministerstva z dne 8. februvarija 1901, št 3953, oziroma k tukajšnjemu razglasu z dne 9. t. m., št. 2427., daje na občno znanje.
Predstoječe odredbe stopijo takoj v veljavnost.
V Ljubljani, dne 16 februvarija 1901
Št. 5622.
Razglas.
Na podstavi ces ukaza z dne 15. septembra 1900, drž. zak. št. 154., s kterim so bila premenjena nektera določila ces ukaza z dne 2. maja 1899, drž. zak št. 81., o odvračanju in zatiranju svinjske kuge, in v zmislu ukaza ministerstev za netranje stvari, za pravosodje, za trgovino, za železnice in za poljedelstvo z dne
18. septembra 1900, drž zak. štev. 155., se v sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko razglaša za II. četrtletje 1901 nastopna
vrednostna tarifa
za vsak kilogram žive teže pri zdravih prašičih za rejo, da se do-
loči odškodnina po določilih člena I., § 3. b, ces. ukaza z dne 15. septembra 1900.
A. Prašiči za rejo deželnega plemena:
1.)	Prašički do 3 mesecev.....K 110
2.)	Prašiči do 1 leta.......> 1 —
3 ) Prašiči nad 1 leto.......» — 90
B.	Prašiči za rejo
iz križanja z angleško pasmo:
1.)	Prašički do 3 mesecev . . ...	K 130
2.)	Prašiči do 1 leta .......» 1-10
3.)	Prašiči nad 1 leto.......» 1-—
C.	Prašiči za rejo
čistega plemena (angleški), importirani ali doma zrejeni:
1.) Prašički do 3 mesecev......K 2-—
2) Prašiči do 1 leta .......> V50
o.) Prašiči nad 1 leto.......> l-i0
Za one prašiče, ki so bili uradoma zaklani in se je pri njih našlo, da so bili okuženi, se s pridržkom določil §§ 5. in 6. ces. ukaza z dne 1 b. septembra 1900, toda brez drobu v popolnoma iztrebljenem stanju, daje povračilo iz državnega zaklada samo v znesku 50 odstotkov zgoraj navedene vrednostne tarife. Pri plemenskih prašičih pa pristaja k po gori navedenih vrednostnih po-stavkih dognanim odškodninam še 25 °/0 dodatek (§ 3. c ces. na-redbe z dne 15. septembra 1900).
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 8 aprila 1901.
List&ioa uredništva.
J. K. v P. Streha iz opeke ima prednost, da je bolj varna pred ognjem, kar pa tudi ni nepogojno resnično, kajti če ogenj pride od spodaj, je težko in nevarno gasiti. Streha iz skodel ima mnogo prednosti, zlasti je trpežna in zahteva malo popravil, če so skodle dobre. Skodle se narede trpežnejše, če se namočijo v vročem karbolineju, a le v pravem, kteri ne gori. Edini pravi kar-bolinej je oni od tvrdke Avenarius; vsi drugi so malo vredni izdelki, ki večinoma gore
J. P. v Z. Divje meso tako odstraniti, da se ne ponovi in se rana pravilno zaceli, prepustite izkušenemu živinozdravniku.
J. J. v Z Da Vaša živina zid liže, jasli gloda in žimo žre, je dokaz, da Vaši klaji primanjkuje rudninskih snovij. Poktadajte živini klajno apno, pa bo to prenehalo in živina se bo vrhu tega bolje redila — Če je pašna pravica zastarana in je postala služnost, je ne morete drugače odstraniti kakor z odkupom. — Gozdno nadzorstvo ima pravico na pogozdenem svetu, ki je v katastru vpisan kot gozd, zabraniti pašo, Ni takem svetu tudi oni ne sme pasti, ki ima služnost do paše. — Soseda ne morete prisiliti, da bi svoje drevje posekal.
J. Z. v D. Če je pašna pravica zastarana, je ne morete drugače odpraviti kakor z odkupom. Pri glavarstvu Vam morejo vse razjasniti, ker se je v Vašem slučaju ozirati na razne okolščine, kterih mi ne poznamo.
J. B. v M. Mokroto na visečem svetu prav lahko odstranite s podzemeljskimi jarki, ktere napolnite s kamenjem. — O obrezovanju trte najdete vse potrebno nadrobno pojasnjeno v Gombačevi knjižici »Novo vinogradništvo«. — Tako poškodovano jablano je najbolje izkopati in sežgati.