Lxm, LJubljana, sobota J. novembra ianaja vsa* dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — InseratJ do SO petit 4 010 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 8.-. večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 8122, 3123, 3124, 3125 to 3126 Organizacija Balkanske zveze Na ankarskem zasedanju je bil odobren in podpisan statut Balkanske zveze, ki predvideva tudi ustanovitev gospodarskega sveta v svrho poglobitve medsebojnih gospodarskih odnošajev Ankara, 3. novembra, r. Včeraj popoldne }e bilo zaključeno zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze, ki se je pričelo 30. oktobra. Na tem zasedanju je bil sestavljen in odobren statut Balkanske zveze, ki daje podrobno organizacijo sodelovanja med državami Balkanske zveze. Statut, ki so ga včeraj podpsali, je sestavljen po vzorcu statuta Male antante in predvideva osnovanje stalnega sveta Balkanske zveze, ki ga tvorijo zunanji ministri vseh štirih držav, to je Jugoslavije, Ru-munije, Turčije hi Grčije. Stalni svet bo imel tudi svoje tajništvo, ki bo poslovalo vedno v prestolnici one države, katere zunanji minister bo dotično leto predsedoval stalnemu svetu. V svrho poglobitve gospodarskih odnošajev se ustanovi kot posvetovalni organ Gospodarski svet Balkanske zveze, ki hna nalogo proučevati vsa vpra- šanja, nanašajoča se na pospeševanje medsebojne izmenjave gospodarskih dobrin in poglobitve gospodarskih odnošajev med Balkansko zvezo na eni ter srednjo Evropo in Azijo na drugi strani. Gospodarski svet sestavljajo nacionalni odbori posameznih držav, ki se morajo najmanj dvakrat letno sestati k skupni seji in sestaviti predloge, ki tfb nato odobri stalni svet Do prihodnjega zasedanja stalnega sveta, ki bo 10. maja 1935 v Bukarešti, mora gospodarski svet proučiti predvsem vprašanje izgraditve komunikacij med članicami Balkanske zveze ter pripraviti gradivo za proučevanje čim tesnejšega sodelovania na finančnem polju. Predvideva se tudi ustanovitev velike Balkanske banke v inozemstvu, ki bi financirala predvsem Izvoz balkanskih držav. Kemal paša o pomenu balkanskega sporazuma Balkanska zveza temelji na spoštovanju sedanjih mej balkanskih držav Ankara. 7. novembra, d. Včeraj popoldne je biLa prva seja jesenskega zasedanja turške Velike narodne skupščine. Udeležili so se je vsi narodni poslanci, vsi člani rureke vlade z Izmet peso na čelu. jugoslavenska, nwnunska in grška delegacija na zasedanju sveta Balkanske zveze, d plo-m&tski zbor in mnogoštevilni inozemski no-vtnarii. Seio je orvoril predsednik Esad bej. Ko je vstopil v dvorano predsednik republike Mustafa Kemal pasa. so ga vsi prisotni vihamo pozdravil . Predsednik republike je imel s predsedniške tribune govor, v katerem je obrazložil, v koliko je bil izveden njegov program. O zunanji politiki ic med drugim iziavil: Mednarodni politični svet se je moral lani baviti z vprašanjem varnosti. Zaradi tega ao vse države povečale svojo oborožitev. V prizadevanju, da bi učvrstila narod no obrambno moč, ni vlada turške republike ničesar opustila da ne bi ostala na poti mednarodnega sodelovanja za ohran tev miru. Neomajna zvestoba turške republike do svojih prijateljev je bila lani dokazana na mnogo načinov. Splošno priznani značaj našega naroda je tudi njegova zvestoba v izvrševanju sprejetih obveznosti. Jasno je. da bomo kakor v preteklosti posvetili tudi v bodoče temu vprašanju vso svojo pozornost. Balkanski sporazum je srečen instrument, ki ie bil osnovan na spoštovanju balkanskih držav in obstoja vsake izmed niih. Očitno je, da je ta sporazum stvarne vrednosti za ohranitev nacionanih mej. Nas narod je z zadovoljstvom sprejel na znanje složno delo sveta Balkanske zveze, ki se je sestal v Ankari. Naš narod je dočakal z veliko zrelostjo splošno gospodarsko in politično krizo. Razumel je popolnoma pravilnost poti, ki mu je bila ukazana. S tem je dokazal, da je pripravljen prebroditi vse težkoče. ki bi mogle ponovno nastati. Po svojem govoru je Mustafa Kemal pasa odšel iz Narodne skupščine, burno pozdravljen od prisotnih. Steber miru na Balkanu Pariz, 3. novembra, r Pariški tisk posveča sklepom konference Balkanske zveze v Ankari veliko pozornost. V dokrih člankih listi komentirajo pomen te konference. >Temps< poudaria, da je ta konferenca velike važnosti ker sre za statut Balkanske zveze, ki bo dal trdne temelje nadalj-nemu delu te mirotvorna organizacije na Balkan j. Veliko važnost ie dodati tudi eo-spodarskemu sodelovanju med balkanskimi državami, ki bo 6 statutom usmerjeno v pravcu poglobitve in okrepitve gospodarstva na Balkan.i. List piše dalje, da so se razgovori v Ankari vršili v naivecp soglasnosti. Tako ie Balkanska zveza postala politična stvarnost in slično kakor MaJa antanta v Podunavju. predstavlja Balkanska zveza steber miru na Balkanu. » Zahvala Izmet paše Nikoli Uzunovićn Predsednik vlade N kola Uzunovič je na čestitko, ki k> je poslal predsedniku turške vlade Izmet pasi, prejel naslednji odgovor: Prijetno g-anjen nad prijateljsko čestitko, ki mi jo ie Vaša ckscelenca poslala v svojem imenu in v imenu kraljevske vlade za obletnico proglasitve repub1 ke, vas prosim, spreimite najlepšo zahvalo in najtoplejše že4ie vlade republike in moje osobne za napredek in veličino plemenitega, pri-jatellskega iugošiovenskega naroda. — Izmet paša Francija zahteva tudi izročitev generala Sarkotica Dunaj. 3. novembra, r. Včeraj je imela vlada aar:u, ki mora ostat svobodno. Policijsk: ukrepi, k; bi zahtevali uporabo francoskih vojaških srt, se morejo izvesti le na podlag mednarodnih obveznosti, ki obstojajo za Francijo v sklepih sveta Društva narodov, sprejetih leta 1925 in 1936. m sicer na izrecno zahtevo vladne komisije v Posaarju kot mednarod-negj organizma, k: je odgovoren pod avtoriteto Društva narodov za vzdrževanje reda in v vseh okoliščinah za zaščito ljudi ter -Imetia v Posaaru. Nemške garancije Berlin, 3. novembra, r. Državni kancelar Hitler je izdal nalog, da se morajo za dobo od 10. januarja do 10. februarja v območju 40 km ob posaarski meji ustav ti vsi pohodi hitlerjevskih oddelkov. V tem času so zabranjena vsa zborovanja in sploh nošnja uniforme hitlerjevskih oddelkov S tem hoče Nemčija dokazati, da želi docela nepristransko izvedbo ljudskega glasovanja v Posaarju in da so neresnične vse vesti o tem, da pripravljajo htlerjevci za primer, da bi plebiscit izpadel neugodno za Nemčijo, izvesti prevrat. Razen tega je nemška vlada sklenila povabiti inozemske novinarje, da ves ta čas prebijejo v tem obmejnem ozemlju in kontrolirajo kretanje hitlerjevcev Nemška vlada je pr pravljena kriti novinarjem, ki bi se odzvali temu pozivu, vse stroške Prav tako je nemška vlada razpisala nagrade po 1000 frankov za izsleditev vsakega terorista, ki bi se bil vtihotapil v vrste tako zvane nemške fronte v Posaarju. Nemšk' list; objavljajo ta sklep na vidnem mestu in nagla-šajo, da je to najboljši dokaz lojalnosti Nemčije pri posaarske m ljudskem glasovanju Sklicanje sveta Društva narodov Ženeva, 7 novembra. Predsednik sveta Društva narodov, češkoslovaški zunanji minister dr. Beueš. }e skleni! sklicati za 21. t m. Izredno zasedanje sveta, na katerem se bo bavll s plebiscitom v Posaarju. Italija in Jugoslavija Francoske informacije o želji Italije po sporazumu z Jugoslavijo Pariz, 3. novembra, g. Krnski poročevalec »Tempeac, ki je posebno dobro Informiran, poroča, da kaže Italija vedno bolj odkrito željo po izboljšanju odnošajev do Jugoslavije, ki naj bi postali Omdalje prijateljski K tema pripominjamo v Rimu, da se Is milanskega govora Mossolinija o italijanski politiki v Srednji Evropi in na Balkanu vidi, da je Italija pripravljena dati Jugoslaviji vsa naseljena zagotovila. V svojem milanskem govoru je Mussolini odklonil vsako italijansko hegemonijo v Avstriji. V Rima smatrajo Avstrijo kakor Švico kot samostojno državo. Italijansko stališče v habsburškem vprašanju je dovolj znano. Na obeh mestih svojega govora je Mussolini izrecno govoril o Avstriji kot republiki. V habsburškem vprašanju deli Italija stališče z ostalimi na* ledstv enimi državam L Litvinov Herriotu Baris, S »bra. w. Državni minister Herriot je po pr hodu v Pariz objavil vsebino brzojavke ruskega zunanjega komisarja Litvinov«. ▼ kateri s« mu zahvaljuje za prijja tel jake besede, ka jm je izrekel ob proslavi obletnice, ko so bili obnovljeni diplomatski odnoiaj med Rusijo m Francijo. Javno mnenje v Rusiji, naglasa brzojavka, je sprejelo z največjim priznanjem velike zasluge, ki sd jih je pridobil Herriot za francosko-rusko sodelovanje in s tem za mir na svetu. »Tempa«, ki se v uvodniku bevi s francosko- msk m sodelovanjem, piše med drugim, da je sedanja z*manje-politična orientacija Moskve v srečnem nasprotju z univerzalni mi revolucionarnimi tendencami tretje internecionale, ki so sprva obvladale ▼so diplomacijo Sovjetske unije. Želeti je treba, da bi rusko-francosko zbližan je eru-žrile miru s socialnih in mednarodnih političnih vidikov. Novi ruski stratosfera! polet Moskva, 3 i *-*>bra. w. V Leningrada so zgradili nov stratosferni balon, ki ga bodo prfaodnje dni napolnili s plinom ter pripravil: za polet Balon se oo dvignil brez posadke. Aparati za proučitev atmosfere m brezžične postale delujejo avtoma- Izpopobiftev rumunske vojske Bukarešta, & u>bra. w M in istreta •vet je odobril zakooak: osnutek, ki po-ohladča finančnega ministra, da hđžli uetanovi poseben fond za opremo vo^ke i na^odernej&iml sredstvi Finski poslanik v Sarajevu Sarajevo, 3 ' *^bra. n. V Sarajevo ss je pripeljal finski poslanik Paul Henrt. Znižanje cen poljskega premoga Varšava, ? tobra. d. Vladni trisk pozdravlja znižanje cen premoga na Poljskem 2a 12 do 15 odst. od 1. novembra dalje kot nadaljevanje deflaoijske politike. Kct bo obenem znatno znižana prevoznina za premog na državnih železnicah, bo po mnenju vodilnih gospodarskih krogov znatno povečana konkurenčna sposobnost poljskih premogovnikov na svetovnem trgu. Borzna poročila* INOZEMSKE BORZE. CoHh. Pariz 30.3250, London 1530. Ne« Yora 307.25. Bruselj 71.6360, Milan 36.29. Madrtd 41.9260, Amsterdam 207.90, Berlin 1M 50, Dona j 57.10, Praga Varšava 67.10. Bokaretta SJML 2. »SLOVENSKI NAKO D«. rine 3. novembra 1934 ^tev 50 PRIDE! — i PRIDE! PLAVOLASA VENERA Izgubljeni dragoceni zakladi Nemški prehistorik o veliki zbirki predzgodo vinskih starin, odpeljanih iz Slovenije Ljubljana, 3. novembra Obšftrao smo te pisali o nenadomestljivi in neprecenljivi izgubi, ki je Slovenijo in Jugoslavijo, a po Izjavah svetovnornanih učenjakov tudi vso Evropo zadela z izgubo, ko je pr: nas izkopana zbirka starin vojvod i nje Mekjenburške šla čez našo mejo v Ameriko, kjer je bila v Newyorku prodana na dražfbi m tako razbita In raztresena na vee kraje. Obenem smo pisali tud] o članku odličnrsra angleškega prehi-storika Havvkesa, ki ves navdušen pfifie O bogatstvu in znanstveni pomembnosti naših zakladov ter obžaluje, da ni bil vsaj del teh dragocenosti rešen za — Anglijo! Pojasniti moramo, da po izjavah angleških srrrokovnjakov vsa uradna in privatna Anglija nI uPala spraviti tako ogromne vsote skupaj, da bi bila kupila vso zbir. ko. Samo po teh izjavah lahko presodimo, kako velikanski zaklad In kako ogromno privlačnost je izgubila Slovenija samo zato, ker naša država se vedno nima qploš-nega zakona, ki l>i strogo prepovedoval VZV02 ptariu. čoprav je že davno pripravljen luden iznnel vodilnih nemških prehisto-rikov, Paul Reinecke. ki temeljito pozna našo zemlj-o in naše starine, je julija meseca priobčil v znanstveni reviji »Germa-nia« članek pod naslovom ^Zakladi Kranjske«, kjer med drugim piše: Velika zbirka pred zgodovin sirih starin, ki jih je z Izkopavanjem v svoji domovini Kranjski in na nekaterih drugih točkah Avstrije (v mislih ima učenjak ^eveda nekdanjo Avstrijo, ker je kopala pred prevratom), kaikor tudi s priložnostnim nakupom Tirala vojvodinja Pavel Friderik MekJenburška. rojena princesa Marija 'vVin'disohgrabz (nečakinja kneza Ernesta WhwBgdigrftb8a) — ta velika zbirka je bi. la v Newyorkn po naročilu dedinje na javni dražbi prodana. Da bi bili te zaklade v celoti ali vsaj njih bistven del rešili za evropske muzeje, nI bilo mogoče. Torej niti vsa Errroa ni Imela toliko ■denarja, da bi bila kuBele poljane«, ki nam v vsej enostavnosti pre-dočajo val našega polja ob cvetju ajde tako poetično in tudi karakteristično za našo domovino, da se je ne moremo nagledati. Prav tako velika umetnina Je pa tudi fotografija s skupino otrok pri kopanju, ki nas preseneča s svojo kompozicijo in razsvetljavo ter sploh spada med viSke. ki jih Je dosegla slovenska m jugosloven-ska umetnost. Oglejte si silhueto topol na tretji s1iki. ki nas tako spominja na stare holandske in francoske ter tudi na moderne slikarje, skratka, vse razstavljene fo. togmflje ao umetnine, ki smo lahko nanje posnosni, saj spet dokazujejo, da smo v fotografski umetnosti med prvimi na svetu. Razstavljene fotografije pošlje Peter Kocjančič na mednarodno razstavo v An t werpen, ki se je udeleži tudi mnogo drugih jugoslovanskih fotografskih umetnikov, in upamo, da bodo tudi pred tem mednarodnim forumom dosegle zasluzeno priznanje. Živilski trg Ljubljana, 3. novembra. Na živilskem trgu imajo gospodinje še vedno mnogo opravkov, ker je še jesenska sezona. Kmalu pa nastopi zima. ko se bomo sladkali, odnosno kisal' le s kislim zeljem in repo Zdaj je še zelenja dni trg bogato založen in tudi vseh drugih dobrot je na izbiro. Vendar danes ni bilo več posebnega navala na zelenjadnem trgu. Tudi jabolk je bilo nekoliko manj na drobno, vendar toliko, da jih niso mogli vseh prodati. Na debelo j h še vedno prodajajo. Dovažajo jih ob vsakem tržnem dnevu v velikih količinah s tovornimi avtomobili. Se pred leti je bil naš trg slabo založen s sadjem, zato je bilo tudi precej drago in ga je mesto malo konzumiralo. Zdaj pa konzum rase. cene padajo. Toliko sadja še ni bilo nobeno leto na trgu in doslej tudi Se niso dovažali jabolk na trg iz tako oddaljenih kraiev z avtomobili. To je pa treba pripisati predvsem slabemu izvozu sadja v inozemstvo. Pomisliti je treba, da je bila letos zelo slaba sadna letina, vendar je na prodaj toliko sadja in zlasti še zdaj tik pred zimo. Na kmečkem sadnem trgu je bilo danes še precej kostanja. Zadnje čase je na prodaj mnogo lepih orehovih jederc iz Belo-krajine in Hrvaške Letos so se precej pocenila, saj jih prodajajo zdaj že po 18 Din kg, dočim so bila o veliki noči po 32 E>in. Cena je torej padla skoraj na polovico. Branjevci na zelenjadnem in kmečkem sadnem trgu so še vedno založeni z grozdjem, ki je še precej lepo po 6 Din kg. Izredno mnogo je pa še tudi sladke paprike, ki jo prodajajo po 6 do 10 komadov za dinar Zdi se pa, da zdaj ne gredo meščanom več tako v slast podobne dobrote, ker je že sezona kislega zelja. Gospodinje precej vprašujejo po parad žnikih. Domačih ni več. prodajajo le še dalmatinske posušene, ker se dobro drže delj časa. Pri branjevcih lahko kupiš marsikaj. Eden n. pr. prodaja celo granadna jabolka, ki so prispela iz Bolgarije, in sicer kg po 8 Din Kmetice dobro vedo. kdaj je treba priti v Ljubljano, kdaj imajo meščan' dober tek. zato je bil danes posebno dobro založen perutninski trg, posebno s piščanci. Cena pa zaradi tega ni padla, zlasti še, ker gospodinje v začetku meseca ne vedo tako -dobro barantati. kot ob koncu. Tudi jajca so prodajali po nespremenjenih cenan. Danes je bilo zopet mnogo krompirja na prodaj na debelo, zelja pa le nekaj voz. Krompir je po 75 par kg. Obrtniški teden Ljubljana. 3. novembra. Ob priliki pogreba blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra I se je vršila v »Zanatskem domu« v Beogradu v Četrtek 18 oktobra pod predsedstvom g. Milana Stojanoviča, predsednika glavnega zemalj-skega Saveza z?n£tlijskih udruženja i esnafa ter Zanatske komore v Beogradu, konferenca predstavnikov obrtništkih organizacij iz kraljevine Jugoslavije. Razpravljalo se je o prireditvi obrtniškega tedna in raznih drugih gospodarskih vprašanjih. Radi nastalih razmer ob tragičnem dogodku je nastalo vprašanje, ako ie oportuno prirediti letos obrtniški teden. Zastopniki organizacij so po šrši debati sedanjemu času primerno soglasno sklenili, posebno še glede na težke Čase in visoko predvidene stroške obrtniški teden za letos odgoditi, pač pa dostojno proslaviti 1. december kot obrtniški praznik, kakor ga je jugo-slovensko obrtn štvo praznovalo že prejšnja leta. Konferenca se je dalje bavila tudi s prvodecembersko poslanico, ki bo enotna za vso državo, katero bodo obrtniške organizacije pravočasno prejele od svojih vrhovnih organizacij. Iz dravske banovine so se konference udeležili na čelu s predsednikom Osrednjega društva jusoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino g. Lovro Pičmanom šte-vlni zastopniki podružnic DJO in obrtniških združenj. Osrednji odbor je sklepa! o teh vprašanjih na svoji seji v torek 23 oktobra ter soglasno odobril sklepe konference v Beogradu Obrtniške organizacije naj blagovolijo to upoštevati Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani s »Krajevnim odborom združenih obrtniških organizacij v Ljubljani* de sodeluje. Spominu šol. nadzornika SchiSSrerfa Radovljica, 2. novembra Tik pred prazniki vseh mrtvih se -e nreeelil v boliše življepie naš ljubljeni in čislani priiatelj, najzvesteisi narodni pionir najboljši družabnik in največji pošt en ia k. «>koTski brat in FtaroM«. freski šolski nadzornik k Etridii Schiffrer. star 49 let. Neizprosna smrt je mnogo prerano uerabila moža. citrar izmibo občuti ves radovljiški okraj. Še posebno pa Brezni ca, kier ie pokofni. rte višku svojih vsestranskih vrlin in sposobnosti živel, delal in — umrl-Skrbna neua ni mogla vzravnati irrr><>zant-ne postave, čeprav ee ie n«H Egidii že od zime dalje upiral ivirn rokam dol-cotrajne in mučne bolezni Padel je mož — »redi dela. V nafleoAi življenski dob? se ie zrušil voditeli. najpri-liubljeneisi brat neumorni organizator in gospodarstvenik, ki ma ne vemo namestnika. Plakajo brezniški Sokoli, ki po izaubili starosto, objokujeio niegovo ennrt stanovski prijatelji in prija tel iice, vee učiteljetvo radovljiškega okraja, ki mu je umrl drj-štveni predsednik in prvi uradni predstojnik — ne predrto inik. temveč očetovski svetovalec in tovariš, ki ie roko v roki. krepil z najlepšim razumevanjem in dobro-srčnostio vodil šolstvo k napredku in uspehom. žai!ufek> vsi nestevilni znanri nieoovi. ki jih ie imel Sirom naše lene GorpnV*k«\ pa se ga spominjajo radovljiški -^osoodar-ski krogi, ki eo imeli v njem prevdarnega svetovalca In ne morejo razumeti nenadomestljive izarube njegovi naiožji. učiteljica, soproga ga. Anica in sinovi dr. ŽIvko.Mar-ian in Savo. ki trm ie umrl vzorni oče in najskrhnejši rednik .. Utihnil je niegov grmeči glas — e samo else, kajti v njegovih prsih ie utripalo — zlato srce. ki ie delilo samo dobroto. Goi.el si, dragi prija tel- v večnost in ua zadnji poti so te spremile množice, ki jih Brezni ca ni vajena ,.. Žalostno so se razlegali akerdi tužnih melodli v umirajočo naravo, ko smo te polagali v grob. VenK). da bomo zaman, da bodo sokolska ^rca, bratis in sestre, brez odziva klicala po Tebi. Toda Tvoi duh. Tvoji vzori bodo tiveli z nami.. Ostaneš nam nepozabljen ... Nai Ti bo lahka domača zemljica! Ave anima candida! Naše gledališče DRAMA Zadetek ob 2n Sobota 3. novembra: Orlic. Red C. Nedelja 4. novembra ob 15. uri: Mlinar in njegova hči. Irren. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Ougalnica. Izven Znižane cene. Ponedeljek 5. novembra: Velika nco. Red B. Torek 6. novembra: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota 3. novembra: Trubadur Red B. Gostujeta gdčna Vera Majdičeva m g. dr. Adrian. Nedelja 4. novembra: Traviata. Izven. znižane cene. Ponedeljek 5. novembra: zaprto. Torek 6- novembra: Hovanščina- Red C. Sreda 7 novembra: ob 17: žalni koncert za dijaštvo. Cene od 5 do 15 Din. Drevi *e poje Verdijeva opera »Trubadur«. Gostujeta gdč. Vera Majdičeva kot Leonora in g. dr. Adriaji v partiji Maurica. Oba gosta sta znana naša publiki iz prejšnjih gostovanj, izvrstna pevca in ravno taka interpreta obeh glavnih vlog. Gdč Majdičeva je vedno napredujoča in dozorevajoča pevka velikih ambicij, g. Adrian pa pevec, ki je v najrazličnejših an^azmanih in gostovanjih po Nemčiji, Avstriji in Ameriki dozorel v zrelega umetnika. Grota L.uno poje g. Janko, Azu-ceno ga. Kogejeva. Dirigira: dr. Svara, režira: ravnatelj Polič. Predstava za red B. Opozarjamo na dvakratno gostovanje slavnega liričnega tenorista An dr6 Burdina ki se vrši dne 10. in 15. t. m. v naši operi. Odlični gost bo pel partijo De Grieuxa v Massenetovi operi >Manon< in don Joseja v Bizetovi »Carmen«. O njego-govem nastopu kot De Grieiuc piae kritika med drugim: ...s kakšnim globokim razumevanjem za psihološki razvoj vloge poje Burdino 3ceno v cerkvi! Kako mogočen izliv v globoki ljubezenski bolesti trepetajoče duše je bila njegova arija. Bili so blesteči vzori na nove ustvarjajoče operne pevske umetnosti. Možnost modulacije je pri njem neskončna, v fin oči in Izpeljavi ustvarjanja tonov, je močan dramatski efekt, dosega ga samo z muzikalnim i pevskimi sredstvi, medtem ko je v igri, izrazu in gesti vedno preprost in enostaven in dosega s tem največje učinke. Ker *q zaradi nenadno nastalih tehničnih ovir Hofrmannovih pripovedk v nedeljo 4 t. m. ni mogoče vprizoriti. se vpri-zori Verdijeva >Traviataks>. Slama*". StdBeriBc in Vinček II Reditelji: LekSe. Tir?ič, Salamon. Blagajna: Strekeli. Popoldne igrajo jmniorfi"- Legiša Dolinar, Sto-par, Žagar. Kotnik. Pesnik. Čuk. Siante. Jenko. Selan in Plesko. TzTlirija<. Izredna seja spravnega odbora in sestanek članstva danes zvečer ob 7. uri 30 min. v klubskih prostorih restavracije »Novi svet«. Jutri, v nedeljo dne 4. novembra vsi člani s svojimi motorji in kljbsko Čeoieo točno ob 1. uri popoldne na dirkališču ZSK >Hermeea<. Strogo obvezno. — Avtoklub LJubljana, motosekcila. P. n. člani motosekciie se opozarjalo na objavo ŽSK Hermesa v ljubljanskih dnevnikih glede prso-^tvovania oddolžitv* spomina Nj. Vel. blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in zaobljubi zvestobe Ni. Vel. kralju Petru II 2alna svečanost bo 4» t m- >b 13.50 na griSču Hermesa v Šcški. Udeležca obvoaia. — Smučarsko predavanje. LjubUansk zimsko-sportni podsavez k *e ]e letos * po-ebno vncriK) lotil svojemu deia, otvorja z danaSnjim dnem stalno smu.sko uro v ljubljanskem radu. Ofo 19.15 :o govoril Ur nlk I. g- Pipenbacher uvod-e besede, nito pa bo g Soukal vodil senusko telovadbo. Opozarjamo vse smučarje ln pr jatelje be-e»ga spona na ta ciklus predavanj. KOI EDAR Danes: Sobota, 3. novembri katoličani: Hubert. Bogom l. Jutri: Nedelja. 4. novembra katoličani: Karel, Dragotin. Današnje prireditve Kino Matica: Zlato (Brigita Hclm, Hans Albers) Kino Ideal: Demonska žena. Kino Dvor: Car Jone 9. ZKD: M a r a d u ob 14.13 v kinu Matici. Kino Šiška: Gospodar Az je. Šentjakobsko gledališče: »Rokovnjaoia ob 20.15 Mestni dom. Ilirije : Primorje !kojpalisČu. Združeni pevski zbori so ubrano zapeli žalosrtinke. nakar so se množice ljudi iadrno porazgubile na svoje domove. Tako žalostnega praznika vseh svetnikov, kot je bil letos že stari ljudje ne pomnijo. Splošno žalost radi tragične kraljeve smrti fe povečalo §e skrajno slabo vreme, kot bi tudi narava sama hotela iztočiti vse solze. Gostilne so bile ta dan zelo alabo obiskane, ljudstvo ie v večernih urah šlo molit za svoje umrle, mnogo pa iih je ostalo doma in prižgalo lučke k slikam njega, za katerim žalujemo vsi Jucosloveni. — Sport. Jutri v nedeljo ob 15. uri bo na športnem igrišču >Bratstva< prvenMveno nogometna tekma med SK >Gorenjec< in SK >Bratstvo<. Obeta se izredno zanimiva borbu med domačima kluboma, ki bosta gotovo napela vse aiVe za zmago svojih barv. Iz Trbovelf — Spomin vsem mrtvim. Daeiravno je na praznik skoraj ves dan močno deževalo, so se popoldne zbrale tako na pokopališču kakor na trgu pred cerkvijo velike množice lfudstva, da počaste e-pomin pokojnih svojcev. Okrog 3. ure popoldne so obkrožile spomenik padlim občanom na trsrj velike množice ljudstva Vea tukajšnja dahov-ščina z župnikom g. GtišpariČem na cehi je opravila r»red spomenikom žalne molitve z blagoslovom, nato so pa zdrjžerti trboveljski pevci zapeli dve pretresljivi ia-lostinki. Množica je nato v sprevodu krenila na pokopališče, kjer se je izvršil pred velikim križem sredi pokopališča isti verski obred. Tudi hikai so p^vci zapeti dve žalost in kri. Kljub dežju so množice vztrajale eb grobovih, ki so bil j vsi v cvetju in svečicah, šele po končanih verskih obredih na starem in novem pokopališču se je ljudstvo pričelo razhajati. Radi deževnem vremena so imeli tjkajsnii avtobusni podjetniki precej posla, v ostalem je pa potekel včerajšnji praznik vseh svetih se mnogo žalostno io knkor bi ob lepem vremenu. Razumljivo. Berač: »Dajte siromaku vbogajme. Nimam...« Gospod: »Oprostite, toda Jaz sem aspirant...« »Ce j« tako, pa oprostite, gospod kolega.« 8cmc S. Kraljica Marija — dete solza Kaj pravi raermn&ka kraljica mati o svoji hčeri, nafl kraljici materi vdovi Dva drrj pred umorom kraha Aleksandra ie izšla v Londonu knjiga spominov kraljice- vdove rumrm^ke. O svoji hčeri Mariji, zdaj rudi kraijici-vdovi, piše rnmirriska kral^ca-mati takole: >To je moj tretji otrok. Ko sem jo nosila pod srcem, sem jo nazivala de- re solz. kajti takrat ni bilo ne dneva ne noči, da ne bi plakala. K sreči se moja bojazen ni uresničila. Otrok mi je prenese! radost m somčni žarek. Ne- dolžno bitje ie res napravilo ćndei. Od rane mladosti vesela, vedno nasmejana vn razigrana, mi je biia več nego samo uteha. V mojih očeh je bila resnični izraz gracije in ljubila sem jo s posebno nežnostjo. Niti ene ure nisem mogla preživeti braz nje. DaH smo ji kne Marija po mcm materi in babici, toda iaz sem jo vedno klicala Mignon. Zame ostane vedno Mignon. Težko si je misliti lepšega otroka. V nji je bilo vse gracija m zdravje je kar dihalo iz nje. Se zdaj me spominja na nežne duh teče rože, ki že >arr*e po sebi prinašajo v sobo svežost in radost. Njem Lasje so svetli, kodrasti. Lica so ji rdeča. Poteze ustnic kažejo izredno lepoto. Njene oči so podolgovate in zasanjene. Obrvi so temnejše od las. Ona je vtelešena harmonija. Mo:a mala Mignon mi je bila solnčni žarek sred: teme. Prišla je v hipu. ko sem izgubljala vero v življenje. Mignon ie bila vedno fatalistka. Vedno je bila z vsem zadovoljna, nikoli ni izražala posebnih želja in nikoli ni poskušala vsiljevati ljudem *voie volje. Po značaju je potrpežljiva in mirna. Nikoli se ni na nič pritoževala. Mignon je poosebljena potrpežljivost in pokorščina. Lahko si jo mislim, kako živi v kmečki hišici in sama vodi vse gospodinjstvo. Mignon je namreč rojena gospodinja. Mignon je bila rojena v zelo nesrečni dobi mojega življenja. Zato jo ljubim. Kadar trpi, čutim, kako se mi trga lasmo srce.c Kip generala Maistra Poprsje pokojnega generala Rudolfa Maistra, ki ga je izdela) kipar Nikolaj Pirnat, je pustila mestna občina mariborska, katere last je kip, odliti v bron. Kip je za nekaj dni razstavljen v izložbi veletrgovine Bonač, v Šelenburgovi ulici. Odlitek v bron je je izvršila naša prva slovenska livarna g. Frana Mostar ja na Galjevici Iz življenja Slovencev v Ameriki Rodbinska tragecfi)a — Avtomobilske nesreče — Slovenec izvoljen za ž&pana v Chisholrrm — Novi grobovi V LeadviĐe$u. država Ookarado, ki je najvišje leže Je mesto v Z edin jenih državah, se ie 10, oktobra odigrala pretresljiva rod-runakn tragedija. Anton Seme je ustrelil svojo ženo. mater osmih otrok in ei še sam končal življenje. Vznak trageddje ni man. baje ee zakonca že dolgo nista rarzumela. V no& od 5. na & oktobra je neki lopov ikradel Slovencu Kobomi rz Leadvilleja avtomobil- Tatvino eta opazili dve dekleti m or>t»zorili Koboea. Ta je poklical slučajno n^HTKrdočega nočneca čuvaja in tudi straža n:ka Martina Skalo. Ustavili eo nekega ar?-*<>mf»bi lista in sedli na njegov voz- Pridružili eia ee jim tudi Marija m Olga D robni-kopa. V divjem lovj za avtomobitekim tatom so pe d» ovinku 721 vozili v avtomobil, vozeč t StrigtoTvna. Karambol >e imel strašne oostedice. Nočnega čuvaja, ki ie bil Irec je tr^351o e tako silo iz avtomobila, da ie ob-eža! mrtev, Olga Drobnikova je odletela v veifkem loku in >e obležala nevarno poškodovana, prav tako pa tudi njena sestra, ■ioean sta dobila Skala in Kobos Lažje po-Ctodbe. Stanje obeh sester je zelo kritično. Huda nesreča ie doletela tjdi Mestekovo d~jižrno v Orisbolinu. Mati in hčerka sta se pelini v avtomobilu. Med vožnjo je pa hoerica ize-jbila oblast nad volanom, zavo-rila ?e v brzojavni drog in avtomobil se je prevrnil. Izpod razbitega arrtomobila so po-i-ftgrrtli hčerko mrtvo- Pokojnica ie bila stara 4*5 let. zste je moža in šest otrok. Matija Sigonja iz Milwaukeeia je bil že deli časa bre* službe. 1^ tu pa tam je po-:nagal gosti Iniča-rki Biziakovi pri hišnih ielib. Ko 'n> ne-lavno n biši čistil klet, je našel v kotu steklenico, polno tekočine, o icateri je b'l prepričan, da V» žganje. Naglo e napravil krepak pozirek. a posledice so hrte etrašn'3. V steklenici je bil namreč acid. ki ga rabiio za čiščenje odvodnih cevi. S-.zonia se je začel zviiati v silnih boleei-nafc. Takoi so ea prepeljali v bolnico, toda že med prevozom je umrl. Pri volitvah občinske Moravč v Cbicbol-mu so Slovenk nenavadno dobro odrezali. Za župana je bil izvoljen Rudolf fttukelj, oolec tega so 6i Pa Slovenci priborili se seJem odborniških mest. tako da imajjo v r^\-ah vso občinsko upravo. V San Franciscj je umrl nagle smrti 32 letni Josrp Pangerc, doma iz St Vida pri Stični. Podlegel je jetiki. Za pokornim žaluje brat in tri sestre, ki žive v stari domovini. — V Newyorku je umrl Anton Vilar iz RidgewTooda. — 13. oktobra je umrla v La Sallu Gertrjda Hribarnikova, stara 70 let in doma z Iga pri Ljubljani-Za njo žaluje sin. V okrajni bolnici v Cbi-cagu je podlegel črevesni bolezni Josip FLket. Pokojni ie bil star 53 let, doma je bil iz Peeincev, zapustil je ženo in pet otrok. V Clevelandu je umrla Frančiška Kukinbenier, stara 61 let. Pokojna je bila dome iz Trebnjega, v Ameriki je bivala 38 let. V spomin na vižmar-tabor iz leta 1869 Sokolski dom v $t. Vidu nad Ljubljano. Na binkoštni ponedeljek, 17. maja 1860, je bil v Vižrnarjih najmogočnejši in najznamenitejši narodni tabor. Na tem taboru je slovenski narod formuliral svoj politični program, ki je vnel v slovenskih srcih tol k ogenj navdušenja* da je bil že naslednje leto začrtan južnoslovanski program, Id je bil začetek jugoslovenske ideje pri nas. In ta ideja se je pol stoletja nato uresničil^ v svobodni jugoslovenski državi — v nasi kraljevini Jugoslaviji. V spomin na to veličastno narodno in politično ljudsko manifestacijo je nameraval • ostaviti narodni odbor dostojen spomenik, kar je tedaj avstrijska vlada prepovedala. Da izpolnimo davno željo naših prednikov, je bil na sestanku delegatov nacionalnih društev dne 10. marca L L t Ljubljani soglasno izvoljen podpisani akcijski odbor, ki si je v zvezi s sokolskim društvom Št. Vid nad Ljubljano postavil nalogo, da zgradi v spomin na ta znameniti tabor skromen spomenik: Sokolski dom. Ta spomenik naj bi pričal poznim rodovom o dobi, ki je v njem pričel stopati Slovan na plan m ki so se v njej jele svetlikati prve zarje zlate svobode ter je pričela tudi borba za to svobodo. Ta sporanik, ki naj bo priča o takratnem narodnem prebujenju, naj bo obenem simbol ljubezni do rodne grude, do nase države in do našega blagopokojnega kralja mučenika. Iz tega spomenika naj vzklije nov rod, ki mu bo vedno v srcu in mislih poslednja želja vrtežkegi kralja Aleksandra Zedinitelja: <2uvajte Jugoslavijo! Prosimo in pozivamo vso našo javnost, da prispeva za to plemenito akcijo. Naj" ne bo nobenega društva, organizacije in korporacije, ki se ne bi odzvala temu pozivu, naj ne bo nobenega zavednega našega Človeka, ki bi vsaj z dinarskim prispevkom ne omogočil uresničenia te akcije. Naj ne bo v naši banovim nobene občin«, ki bi vsa i z malenkostnim zneskom ne priskočil* na pomoč tej akciji! Prispevke je pošiljati podružnici poštne hranilnice v Ljubljani na ček- račun štev. 14.083 (Sokolsko društvo 5t V:d nad Ljubljano) s pristavkom: za spomeuik. LjTjbljarta, dne 30. oktobra 1*04. Častna predsednica: Pranja Tavčarjeva L r. Predsednik: Engelbert L. Gangl 1 r. Podpredsednik: Dr. Vladimir Ravnihar L T. Odbornik«: Mamca Komacova. Valentin Babnik. AlbHi Koman, dr. Arko. dr. Pi-penbscheT. Naš viteški kralj in otroci Radovljica. 2. novembre Naj vam pove pričujoč« zgodbica, kako zelo .je ijntnl n*£ pokojni vladar n*la- Obiska visokega kralievakeea nara j* bila Radovljica vajena, aa.i so obšli kra-l)evsV er*tj#> redno rf^Vv, pol«tje sfeoro vj^p oeete na «*w-*?ih irl^ti^ tvo pihani sv*. r^nisTd TPfnMfi NTi 7a+o čarda. fa, r«^ mah >r»jJ.1ev avt^» (g oelo srla* njessove hujpe dv> maleea v«i Ijtvlje in swid* tardl Nekof ye porrv^-znl avto na rad-rtvJjisSi Glavni trs: pred sreslso načelstvo. Otroci «o kajpak kralja takoj spoanali m nm pričeli vrharno vak likati in ga pozdravljat L Naemlrrat je deca obkolila avto m kralja v njem. Videti je biK>, da bi bil vladar rad mladini s čim -vostregel, a ni imel ničeear ipri roki. Pa je že vladar stopil iz avtomobila in urnih korakov odšel naravnost v tooTCTiMm I delavpfeega d*mStva m krapn tamkaj od g. Rem« polno Sfkatlo bonftao-n^v . To je bilo z« deoo veselje un preeene-oenje . . . Saj je vpričo nje odprl krafl Škatlo in pričel đeMtl v drobne ročice svoj kraljevski daa*. Odrasli, ki so od daleč opa_ aovali ta prteor. ^e nlao mo^rti mbraintt! ob toKti domačrnoeti vieokeca gosta sotea, veselja In vdanosti. Večer JS t Trbovljah Trbovlje, 2. noverobra. R t! dar ske Trbovlje so v sredo zvečer nadvse dostojno počastile nenrnljiv spomin pokojnega najvišjega čuvarja našega morja, viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Ve lika sokolska dvorana je bila zasedena skoro do zadnjega kotička. Bili so zastopani vsi sloji in stanovi, zlasti številna pa je bila udeležba s stran- delavstva, kar je pač najboljši dokaz, kako globoko je pretresla mar-seilleska tragedija tudi naše delovno ljudstvo in s kako ljubeznijo se oklepa viteških m svetim gesel: ČHivajte Jugoslavijo« in Čuvajmo naše moriet. Program te svečane žalne prireditve, ki jo je organizirala tukajšnja krajevna Jadranska straža, sicer ni bi bogve kako obsežen, vendar pa dostojen spomina velikega k ral ie-mučenika in zato tem bolj prisrčen. Žalno svečanost je otvoril predsednik tukajšnjega krajevnega odbora Jadranske straže, rudniški ravnatelj g. inž. Fran Loskot. ki je v pretresljivih besedah slikal neizmerno bol nad izgubo našega nesmrtnega, viteškega kralja-mučen'ka, bol ki pretresa celokupno Jugoslavijo. Ta bol nas je zbrala nocoj v tej dvorani, da počastimo spomin velikega blagopokojnika in se skupno spomnimo najvišjega čuvarja našega Jadrana. Vsi narodi, ki jim je svetovni mir pri srcu, so pred tedni z največjimi na da uri spremljali pomorsko potovanje našega nesmrtnega miroljuba-junaka na zadnjega d&a izpolnjevati sveto oporoko viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteslja: Čuvajte Jugoslavijo«. Zeklrniamo se. da bomo to sveto oporoko zvesto izpolnjevali m čuvali Jugoslav jn. Nato ie soko'sV- orkester zaigral *Lepo našo domovino^, ki in i^ občinstvo itojc poslušalo, nato pa ir predsednik g. inž. Loskot 7 zahvalo zaključil lepo spominsko svečanost. Stoti nastop Fer da Hanžiča Lrublrana. 3 novembra >R«VKovniaop< ponavljajo v A^ntiakob-skem gledaIjsču Hanfse in jrtri -svefrr ob 20.15. Pri današnji predsrtavi bo imel Ilan-žif F**rdo svo] stoti nastop knt ObloJSki Tonček. Pol*£ ni^ga modelu k* v*»s aneambel odra z Gnidoveem. Koša kom in Frvico Po-trovčičevo na čelu. Pevaka točke io u^rlaflbfl V-Hrtor Pa Tma Pred prodaja v^fopnic dane^ od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave Cenjeno občinstvo prosimo, da si k.*pi vprtopnice že v prod proda ji- ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon SS87 Danes ob 4- in 5. popoldne in jutri ob 11. dopoldne predvajamo samo za šolsko mladino za ceno Din 2.50 filme Pogrebne svečanosti za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. lTediniteljem, Obisk kralja Borisa v Beograda, Življenje kraljevičev na Bledu in še dva kulturna filma. Danes ob 7. in 9., jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Boris Rarloff v filmu napete vsebine GOSPODAR AZIJE Drama človeka, iti ni imel duše. Moderna znanost in tajinstvene sile vzhoda. — Pri vseh predstavah predvajamo kot dopolnilo: Pogrebne svečanosti za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. U edini tel jem, Obisk kralja Borisa v Beogrradu in Življenje kraljevičev na Bledu. Iz Celja _c lz celjske statistike. V oktobru je obiskalo Celje 1155 tujcev (nasproti 1134 v letošnjem septembru in 1117 v lanskem oktobra), ln sicer 905 Jugoslovenov in MO mozemcev, med temi 142 Avstrijcev. 34 čehoslovakov, 2S Nemce*, 18 Italijanov, 8 Madžarov, po 3 Rusi in Poljaki. 2 Švicarja ter po 1 Francoz in Anslež. V oktobru je umrlo v Celju 23 oseb (4 v mestu in 1Q v javni bolnici), v okoliška občinJ pa 9 oseb (5 moSfcih in 4 ženske). Od 31. do 31. o&tobre se je pri ekspozituri javne borze dela v Celja na novo prijavilo 77 brenpoeemih (58 moSfcih in 19 žensk), delo Je bilo ponujeno za 1? oseb (8 moških m 9 iensflc). posredovanj je bilo izvršenih 14 (ipo dva moška in 12 žensk), odpotovalo je 24 oseb (12 rnoekih in 12 ženste), o**pa- v evidenci 240 bJ-erposelaih (207 inoSkih in 33 ienafc) nasproti 253 (195 moSkJm m 38 ženskam) dne 20. oktobra. Delo dobijo: 3 čevljarji. 1 mizar, po 2 slnfflrUiji ta kmečki dekh' ter po 1 Jraharica in natakarica —c Uradni dan Zbornice za TOl sa Celje in okolico, ki je bil določen za 6. t nt, je preložen in bo v torek 13. t. m. v poevetovetaid Združenja trgovcev ra mesto Celje v RasJagovI uflei. —c Smrtna žetev. Ne praznik Vseh svetih je umrl v Gaberju pri Celju v 48. leta starosta znani sodavičar in posestnik g. Alojetij Baldasfa, v Celje pa je umrla v starosti 78 let zasebnlca gTi. Marija Pre-«in sr-e rj^ va. —c Rezervni oficirji, ki nimajo >Potset-nika«, naj se čim prej rfiasljo na mestnem poglavarstvu T Celju. —c Nogomet. V nedeljo 4. t m ob 10 30 se bo pričela na Grla-dj! drugorazredna prvenstvena tekma med SK Ollmfpom ta SK Atletiko, ob 14-30 pa pinkii insni pr. vfmstT-ena tftana med SK Celjem tn 1 SS"K Man borom Za nrvo tekmo je doloton ko' sodnik g Valcer odnoeur kol najnestn'.t g. Se iti. m, nn«o tekmo pa a. OtoerVMit ner —c N0600 lekamliko službo ;ma drv veji»tega petka 9. t. m lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgv. Diletantski odri v Zasavju Litiia, 3. novembra Na podlog ri^AnvOcrcn ref^rent^ njb l>»sk^ »okol.vk^ rupr br. ^kerl>«. n«i sokolske 7->pe po .vvoiih okra vh prTciajo tekm^ svojih diletantskih slarjvn in tako 'rbero p«-vaka vsega okro7>a. ie rudi litijsko sokolsko okrožje povabilo sokolske odre iz Litiie. ^Tnartne^a, Kre-snc, Vač Ponovič. Pol^nfkfl k sodelovatir« pri tekmah. Na skupnem M-stanlcu »o bile določene igre 'n dnevi predstav v Litiji. Zaradi marsejske katastrofe programa na žalost ni bilo mogoče izvesti po prvotneirn nacrtu, ker so sodelovanje od povedflb odri 17 Kresnic. \%ič m ^m.^rtne^a igrali bodo \"aćan' ;n Po'šnvan' ^Tačan, že drevi nastopijo v Litiji s F^'Oarievo »Veri-goa CJlavna skušnja ie m;mlo nedeljo pokazala da so prav t7vrstno prp^flvlien^ predvsem po ms'.mC' svoie rer^srrke. učite-Itice crlč Dolianove. Nsi Vačin1 nam bodo torej drev pripravi prav prijeten večer V nedeljo 18. novembra bomo pa na našem odru spet gledali Sokole s hribovskega PolinikA v Jalenovem »Domu«. Pri lanski »Razvalini življenja« smo jim aple v dirali celo pri odprti sceni, kar je pač največja zs-sra^a njihove režfserke. -učiteljice gdč. Elo-5e Kunstlerjeve. Za tekmo se pa seveda prav vneto pripravljajo tudi Litijani. ki imajo za letošnjo sezono prav pester in rrtičen program. Škoda, da zarad, odpovedi nekaterih društev ni mogoče prirediti celotne tekme, zato pa še rti treba preklicati tekme temveč na i bi bili ocenjeni vsaj tekmovalci saj bi se s tekmovanjem prav gotovo poži-vcio delovanje naših odrov, kar bi prav roatno pripomoglo k napredDcu DANES PREMTERA v kateri nastopa novi vamp Amerike JEAN HARLOVV prvič v Ljubljani v prekrasni drami DEMONSKA ŽENA To je fHm, ki nam odkriva dufto rdečelask. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9. Vi uri, jutri pa ob 3., 5^ 7. in 9.^4 zvečer. It Maribora — Maribor se je zopet poklonil generalu Maistru. Vseh mrtvih dan! Malo j© bilo Mariborčanov, ki so v dneh spomine onih. kamere že krije hladna zemlja, obiskal: t*n&jo njiv-o, «la hi se ne pomudili na grrobu sronorala Ma i>t ra-odresenika ob-mejnega Maribora. Poi debteoimJ Vraan temami, pod črne Tomljo, ki jo je resni ljuhljeni domovini, prčiva prvi Mariborčan, On, ki je ssvoj*1 tivljcaje tvegal, d« je Marfbor nai>i na£e Slovenskr gorice, katere je ne«m.rfcni.k ovekoveoil v svojih le. nih pesmih. W. katere kar lije domovinska Ijubecen. Vgeh mrtvih ian! Na ta lan se je veliki pokojnik, peceral Maister . Vojen ov, s tupo. a hkrati s ponoeom sooimi-njel vseh svojih padlih borce v-junakov m s solatami v očeh dejal: »Slava jim. junakom mojim iraerim' * A tokrat! Klanjal? smo se rou mi na dan vseh mrtvih no njegovem grobu in mn z nemo boljo zaklicali: >Slava Ti, odresenfk obdravskega Maribora. Tvoj duh živi in nas bodri k le veQ)4 Se bolj plamteči ljubezni do noAe ljube •domovine!« In nfbroj lučk je brielo, no drhtevalo njemn v ?r>omin. — Visok vojaški gost v Mariboru. Nji pravnik Vseh svetih se je muhlil 1 Maribo-m divizijski general Cukavae, koanindant dravske divizije. V srpremetvu svojega adjutanta se je ob tej priliki poklonil tudi manom pokojnega generala Maistra. — »Hlapci«, popoldanska predstava po znižanih cenah od 20 Din navzdol. Ko' prvo letošnjo ponoldaneko predstave ponove v nedeljo 4. t. m. ob 15. uri Can"kariev. ipopularao dramo Hlapci*, rielo občinstvu splošno ugaja ter je letos doseglo velfk uspeh. T>a ee omogoči obisk te prod-stave tudi manj premožnim slojem in okolica nom. veljajo čeme od 20 do T>ifi. NajeeaejH sedež ?e dobi že za ?> Din — Proslava fOIetnlcc Parmovc smrti. Naročimo gledališče v Mariboru bo prosi a vilo 10. obletnico Parmove smrti s t^m. da bo njpria Zamejic-Kovičeva kot trna*. TMovičeva, Nerallfi kot gost, Sancin, Pavle Kovic. Gorinšek in Medven. — Na lovu se je obatrelil. Včeraj do pokine se je dogodila Poletnemu lovou Jo-sipu Mustarju v lovskem revirju g Re.-eerja v Pekrah nenavadna nesreča. Po na-krjučju se mu jc sprožila puška in izetre. le*k mu je hudo poškodoval pazduho leve roke. Ponesrečenega lovca so mariborski reševalci prepeljali v tnkajftnjo bolni«*-. — Ribji trg. V petek je bil ribji trg razmeroma slabo založen, tem večje pa jtr bilo pov^vraševanje. Sardelice so prodajal: (po 14, očade po IS in sipe po 22 Din kiiogram. — Gradnja postajališča na Teznem raz veeeijivo napreduje. V nedeljo 2«. oktobra se je vršila seja ožjega odbora za grada j- Doetajali&ca ob prieotnoeti inž. drt. iel g. Novaka, ki je dal odboru ra?aia strr. kovna pojaaaila. Ob tej priliki so bila o dana mizarska in kleparska dela. Mizar»kh dela so »e oddala mizarskemu mojstru Ju aa na Teznem, kleparska pa mojstru Di belčarJM Iz Maribora. Zgradba bo v naj krajcem čaau pod streho in bo še pred do ■ -» - • — Ano 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 3. ■Offto 1»4 Kaj takega še ni videla Ljubljana To je grandijozni velefilin, Id rešuje tisočletni problem človeštva ZLATO BRIGITA HELM, HANS ALBERS Film nam predstavlja sile človeškega razuma. To je višek tehnike m ustvarjanja PRAVA SENZACIJA NASE DOBE reJefoo 21-84 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob i-, 7.% In 9.'< uri, jutri pa ob 3^ 5, 7.«4 ta 9.'/4 zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do H13. DNEVNE VESTI — Food viteškega Kralja Aieksaodra L Uedjnitelia za zgraditev deciib astanov. Glavni odbor Jugoslovenske umije za zaščito dece je sklenil, da se ustanovi poseben fond kot sporam na najvišjega pokTOviteija blagojrokoinega kralja Aleksandra. Iz sredstev fonda se bodo gradite in vzdrževale dečie u s ran ove v naši državi. Iz svojih sredstev je vooral glavni odlbor v ta fond 30.000 Din. — Novj načeinfli oddelka za rudarstvo. Za načelnika otide&ka za rudarstvo v mani >trstvu za šume ki rudnike ie imenovan nspektoT istega mrrrfstrstva inž- Stjepan Ros-ak. — Iz »Stažbenega tista«. >Skržbeni Bat« kr. banske uprave dravske banovine št. z dne 3. t- m-, objavila naredbo o dokazu izobra-zbe za opravljanje pogostinskih obnov ln naredbo o odpiranj«! lekarn ter o njih dežurstvu. — Delo dobe. Borna deia v Ljubljani sprejme za takoj obretovodjo za tovarno stane in rezil, jerrnenarje za biče, 4 usnjarje, metlarja, usnjarja za fme kože. bolniške-srre/hvka Krvno, kožno in živčno borni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnesra slovesa spriČujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefo-ve« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Fran z Joeefova«: gTemčica se dobi v vseh lekarnah, drogrerijah in špecerijskih trsrovinRh. — Žalne kolke je založila in pr čela raz-pečavati CMD, in fiudje bodo gotovo prav radi segli po rrjifc in jtSti lepili na račune ta pisma, saj bodo s tem podprli GMĐ, ki gotovo vedno deia v sm slu besed kralja Aleksandra: »Čuvajmo JngoslavHo!« S tem bodo tudi na naHepši način vsakokrat ko bodo nalepili kolek, počaštrli Njegov spomin. Vsakdo -bo pa poleg tega kolike rad rabil tudi za/to, ker so prav pr'lkupni in res umetniško deio našega znanega graf ka Cika Justina, ki nam je narisal na kolek alegorijo zaščite in varstva simbolov Jugoslavije, ki ilustrira najp*s »Cuvahno Jugoslavijo!«, obenem pa z datumom smrti kraiia Aleksandra »9. X.« spom nia na dan, ko je Viteški kralj, žrtvujoč litu 16, v Rogaški Slatni 13, v Zagrebu 10, v Beogradu 8, v Ljubljani in Maribora 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.4, temperatura e znašala —1.0. — Samomor trgovskega potnika. Na praznik popoldne se je obesil v Zagrebu trgovski potnik iz Murske Sobote Franjo Kohn. V sredo, zvečer je prispel v Zagreb, v četrtek zjutraj so ga pa našli v gostilniški sobi obešenega. Baje si je hotel že lan končati življenje v nekem prenočišču v Ljubljani. Zapustil je na polio jo naslovljeno pismo, v katerem pravi, da gre prostovoljno v smrt. Bil je oženjen m imel je dva otroka, zadnje čfl*e pa ni živel z ženo. V smrt so ga pognale najbrž gmotne razmere. DANES premiera senzacijonalnega vele filma CAR JONES V glavni vlogi Črnec Pavel Robeson. FIlm skrajno napete vsebine in drznih podvigov. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4^ 7. In 9. uri. Jutri ob 3., 5.. 7. in 9. uri zvečer — Obup Slovenca v Zagrebu. Včeraj zjutraj si je v Zagrebu hotel končati življenje shrca pri Izseljenskem komisarijatu Franjo Poljšak. Prerezal si je žile na rokah pa so ga prepeljali v bolnišnico in mu zašili rane. Dejal je, da je samomor njegova privatna zadeva, ki se nikogar mč ne tiče. — S koMnjskim nožem ga ie zaklala. V Idiešu blizu Sutcotice sta se na praznik popoldne spoprijela žena JVUana Sure in Ljndevit V kend. Žena se je tako raz'eiztfa, da ie pograbila velik kuhinjski nož in za-bod'a soseda večkrat v prsa, da je kmalu izdihnil. — Pri delu na žagi se je ponesrečil. Včeraj je moral v Ljubljansko bolnišnico mizarski pomočnik Jernej Valja vee iz Dola pri Ljubljani, ki je zašel med žaganjem drv z desno roko pod c^rkularko. Dobil je znatne poškodbe. — Xor grob. V Ljubljani je jmrla danes croapodična Josipina B 1 u m a u e r, bivša dolgoletna poslovodkinja blagopokojneea ve-letrgovca R- Kollmanna. Pokojnica ie bila znana dobrotni ca revežev. vedno ie imeta tudi odprte roke za razna društva, zlesti fo bo težko pogrešal Sokol i. na Tabor j. Za pokoino ?aiuje velik kroe sorodnikov. Pogreb bo iirfri ob 16.15 iz hiše žalosti Broooeka cesta K) a na pokopaiieee k Sv. Križa, kjer jo polože v rodbinsko grobnico. I-Vlac je spomin, preostalim nafte iskreno soza&e! Iz Lfmblfane —1J Odlikovanje častnega borznega predsednika 9. Dragotlna Hribarja! Danes dopoldne sta v zastopstvu bortzne irpra ve borami predeedt>tk dr. Ivan Slokar in borzni tajnik J. Kovač izročila častnemu predsedniku I4nbljan»fce borze za blago in vrednote g. Dragotinu Hribarju krasno diplomo v priamajaje njegovih izrednih za-&kig za ustanovitev in razvoj te važne gospodarske Institucije. Diploma, v ofoUki (portreta, je umetniško delo našega priznanega mojstra Božidarja Jakca. —Ij Seja mestnega sveta. V torek 6. t. m- ob 16. bo v vefiki mestni dvorani seja mestnega sveta. Na dnevnem redu javne seje so samo nazaraniia predsedstva, v tajni seji se bo pa obravnava k) poročite personalno-pravnega odbora. H Zama svečanost na Suhem bajerje. Jutri ob 15. bo na Suhem bajerm (vojaško -trelSce) žakia svečanost Cerkvene obrede bo opravil šentjakobski žnpnik g. Janko Barle, sodeloval bo šentjakobski pevski zbor. Obenem bo odkrita spominska plošča žrtvam, k: so jih ustremili na Suhem •^ajerju avstrijski trinogi. Dolžnost na^ kliče, da v čim večjem številu počastrmo spomin nesrečnih žrtev avstrijske soldateske. Odbor za postavitev spomenika na Sohem bajeriu. —I j Lep dar mestnim revežem. Učiteljski zbor mestne ženske realne gimnazije je daroval 300 Din za božičnico za revne otroke mestne občine ljubljanske v počastitev spomina blagopokojne matere profesorja Jakoba Kotrrka KAVARNA „ODEON" ODPRTA DlVEVr^O OD 8. URE. — DNEVNO KONCERT. — CENE KAVARNIŠKE! —li Ceste, ki jih morajo gladiti vozovi še vedno niso gladke. Čeprav so jih modernizirali že pred tfvini Tedaj so namreč preuredili na potreben najin (sprameksira-njel nekatere ceste v zahodnem (teto, da bi ne bile več prašne Na z oliem prepojeno reetišoe so nasuli zdrobiien kamen, ki ga morajo utreti vozovi da bo reestišče gladko. I>a pa ne vozijo vedno po f*nem in istem Pasa. usmerjajo vozov** tako da nalože po eeeti kamne, ki ph mornio vozn'ki hočeš nočeš izogibati Ta stvar pa ima samo to slabo stran, da f»e voz. zlnsrt? avtomobil, ob najmanjši voznikovi nerprevidno^ti Teleti v kamenje, posebno ponofti. —0 Na žalnem koncertu, ki ga priredi ijirbijanskr: Glasbena Matica v petek, dne 9. novembra, v velik: uukmsk: dvorani bo mel kratek ?^a Ker J* dotični na isti način že lani oškodoval tudi nekega trgovca za 2 obleki, se svare trgovci, da ne nasedajo tem j navihancu- Je nizke postave, govori ribo in bi mu nihre ne prisodil takega dejanj«. Oškodovati ie nameraval tudi nekega treovca na Starem trg j. ker mu pa niso nasedli, ker niso hoteli kreditirati. tam piljka ee je glasila na ime nekega solidnega krojača H bližnie liubJranske okence. —li Privatni plesni tečaji v Delavski zbornici. Pouk nemščine za odrasle in mladino v zaPetniskih. nadalievamrh m kon-verzaci;skih tečajih Za odrasle zvečer, za mladkio podnevi. Informacije: zvečer i* glavne veže. desno, ob */t 19. popoMne pa Iz Čopove jlice. zadnji vhod, levo.ob 14. —lj lrra narave. Nenavadna repa, docela podobna človeški roki * zelo gracijozni pozi. ie razstavljeno v izložbi tvrdke Zribert v Prešernovi ubci. Repa ie zrasla na njivi posestnika Ivana Jerasa, vulco Sustarjevega očeta in našega starega naročnika v Vrkr-čah pod šmarno goro. ter ie res vredna, da si jo človek ogleda. —|j Danes bo predvajala ZKD svoj veie-zanimivi film »Maradu«. Fitan nas popelje v divje razkošje narave v bajno mesto Maraiu*. +ja daleč na osamljeni otok Ti-heeja oceana V tem mestu je goepodoval silen maharadža. bogat in okruten. Niko- mur n: prizanesed, parnega sebe je smatral za božanstvo Mesto M a radu je propadlo. Uničil ga je potre* in izbruh vulkanov. Z mestom Maradu je propadlo tudi bogastvo otoka. Veliki potres je pa nekomu vendar bil v dobro. Dva belca, mos tn lepa mlada žena, sta pobegnila is njetotstva maba-radđe in se po divjih avanturah resila. Predstava bo danes ob pol treh in jutri ot> 11. dopoldne Vtartapnina 3.60, 4-50, 5.60 hi 6^0 Din. —I j Sumljivi sido4. Ponoči je pobcija nsta-vila na glavnem kolodvoru dva moška, ki sta imel« ročko s 25 litri skloia za čiščenje medenine. Obe zatrjujeta, da je si dol last nekega izdelovalca z Jezice, vendar jima tega na policij- ne verjamejo preveč, ker sta že večkrat prišla navzkriž s paragrafi. —rj Jenkova plesna šola v Kacini; >nedeljski popoldanski tečaj ob pol 14.< V ponedeljek ob 30. »zaPetniški tečaj«.. Novinci se se sprejemajo- V torek >spopolnjevnlni tečaj«. Posebne plesne ure in informacije dnevno rvi 11 -io iT. in r>d 15 do 19. Pazite troke! Tragična smrt enoletnega fantka — Huda nesreča 4 letnega dečka Na Oslici, občina Krka. se je igral enoletni France Godec, sinček posestnika, z drugimi otroci v domači kuhinji. Otroci so bili brez nadzorstva in tako se je zgodio, da je mali Francek padel v žerjavico. Otrok je dobil hude opekline po vsem telesu. Snoči so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer mru pa niso mogli več pomagati m je ponoči v hudih mukah umrl. V Hrašah pri Smledniku se je iigral včeraj stri letni Ludvik "VVohlgemut. sin dni-narice, z otroci Mladež se je vrtela okrog gramozne truge. ki se je nenadoma prevrnila m pokopala Ludvika pod seboj. Otrok je dobil hude poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico. Njegovo stanje je resno Iz Polfčan — Sport. V nedeljo je gostoval v Poid-oanah SK Aidrija is Pobresja. Tudi letos je predvodio modtvo prav lepo igro. Je dobro vigraoo in je tebmlono na precejšnji višini, je disciplinirali« ic i«?ra xek> tair. Takoj po prvih udareth je bilo zato pričakovati, da bo ama^a njihova, desprav 90 gioetje igrali le z 10 ignačd Toda SK Boč se je potrudil in na vsak način hotel Uvo-jevati amago, kar m« je slednjič tudi uspelo. Medtem ko je pri »adndti Igri podlegel SK Boe a 4:2, je tokrat trinmfiral s 6:3 Na igrišču je vihrala črna zastava Pred tekmo se je vršila prisega. -Igrači so imeli na levih rokavih črne flore. V zmak žalovanja je odredil sodefk v 9. minuti enomi-Tvotni n»rk, ki ao mu stoje in odkritih glav slerMII tn-di gledalci. — Osebna vest. Te dni je odšel na svoje novo smŽJbeno mesto v Preval je poštni uradnik g. Ljubic Slavko. Bival je tukaj po>drago leto ln bil zadnji Čas tudi arhivar tukajšnjega Sokola Na novem službenom mestu mn želtmo vee najboljše! Iz Kranja — Spominska proslava J S. V sredo ob 20 se Je vršila v glrrmazljeki telovadnici spomin sika proslava JS "Dvorana je bila lerpo žalnr, dekorirana. Sredi s ^nvrm blagom prevlečene stene je visela Vavpotiče-va alfka mučenisketra kralja, pod njo pa prapor J"S Proslave se je udeležil srečki načemrk g. dr. Franc Ogrtn. žn-pan ?. Ciril Pire. gimn. direktor g. dr. Srmon Dolar in druigl predstavniki Predsednik krajevnega odbora direktor g. Ivan Košrctk JS je otvori 1 prireditev s kratkim nagovorom, v katerem je pojasnil žalni značaj letošnjega jadranskega dne. Nato je v daljšem govoru očrta! g. prof Bogomdl Hro-vat pomen našega Jadrana in veliko 'zsru-bo največjega čuvarja našega morja, bla-gopokojnega krakja Aleksandra. G nrof. Adotf Ivančič je čuetveno recitiral lepo ŽfurpančiČevo pesem Db Kvarnem, v kateri je izraženo silno občudovanje morja. Končno je prebral eovor Kralj in naš Jadran Vsekakor bi prireditev ^aslnzila večji obisik — Kranjskj spor t. Svečana zaobljuba kranjskih snortnikov se je vršila v nedeljo ob krasnem soln&nem vremenu zbralo se je precej občinMva in mnogo zastopnikov uradov in društev Točno ob pol 15. je prikorakalo n« igrišče 80 aportnfkov, ki jim je pred Ln po zaobljubi govoril predsednik SK Korota na g. Joško Horvat lepe spominske besede Svečani akt zaob-lja*be na ie vodil podaave«n1 odborn.ik g. Dore Kern Nato se je pričela nogometna tekma Korotanove A ln B gam i ture Z enominutnim molkom, stoje. odkritih in Sklonjenih arlav ao se Igralci in publika posvetili med deveto to deseto minuto snomtnu največjega Jugoelovena, btegopo kojneea kralja Aleksandra T Uedinitelja. Tekma aama je mestoma potekla prav živahno, nosebno v drugem polčasu in se je končala neodločena s 3:3 (0:1). A garnituro je tvorilo moštvo ki iarra prvenstvene tekme, B garnituro pa so sestavljati rezerviitn<-. in vi«>ko Igro in si z lepdmi predlo^ki Ln prodori ustvarja motnosti za uspeh Tekma bo jutri s preitekmo B garniture Začetek te ob pol 14. — Davkoplačevalcem. Do 9. novembra je na vjpogled v občinski pisarni seznam oseb, zavezanih pri-iobnini, čijih davčne osnove se bodo raspravljale pred davčnim odborom v Kranju. — Tujci v Kranju. V okteoru je obiskalo naše mesto 13$ Ju#osk>venov :n 41 ino3«*mcev, med temi 19 Avstrijcev, 1 BoL gar, 7 ćehoalovakov, 6 Italijanov, 6 Nemcev ki 1 Poljak. Bankirjev sin in razbojnica Amerika ima zopet senzacijo — Sin bogatega newyor-skega bankirja se hoče poročiti z mlado razbojnice Ameriška javnost živi zopet v nestrpnem pričakovanju senzacijonalne obravnave. V Ameriki imajo namreč navado, da se razdeli javnost pred vsakim senzacijonalnim procesom v dva tabora, ki se ne samo prepirata, temveč tudi sklepata stave. Zato vsaka večja obravnava v Ameriki mnogo boij raz vname duhove, kakor v drugih drža vati. Mnogi Američani vidijo v velikih procesih nekakšne konjske dirke, kjer izgube ali dobe visoke stave. Zdaj >e ameriška javnost se posebno razburjena, ker posega proces s svojim romantičnim ozadjem v visoko ameriško družbo. Gre za bandrtko in bankirjevega sina. 331erna hči farmarja iz Texasa je obtožena, da je že več let organizirala v Brooklvnu tolovajstva in da je bila tudi sama med banditi. Sedi že več mesecev v preiskovalnem zaporu in njen zagovornik je eden najznamenitejših amerisTrih odvetnikov. Policija je že dolgo vedela za mlado raz-bojmoo Johanno Plessfe, toda drzno dekle je znalo vedno pravočasno odnesti pete. Nekega dne io je pa roka pravice zgrabila. Svojim pajdašem je naročila, naj nab riz ga jo skozi odprto okno neke vile omamnega plma, potem ie pa sama opolnoči vlomila v vilo. da bi ukradla dragocen nakit. Takoj v prvi sobi je pa naletela na mladeniča, ki ie b;L kakor se je pozneje izkazalo, med plinskim napadom v kleti. "Razbojnica Je bila vajena takih srečanj, toda to pot so ji živci odpovedali. Dvignila je sicer revorver, toda V Moskvi so obudili mrliča Iz Moskve poročajo o senzacijoTial-nem uspehu modeme medicine. Na moskovski državni kliniki so napravili prvi poskus obujanja mriičev. Poskus se je posrečil nad vsako pričakovanje. Truplo človeka, ki je hi 1 mrtev že tri ure, so pripeljali na kliniko in ga zvezali z umetnim srcem. Umetno srce je bilo v zvezi z glavnimi mrličevimd arterijami in pognali so mehanizem. V kratkem je mrlič oživel. Začel je diha ti in dajati znake življenja, le zavedel se ni. Drugo življenje od mrtvih obujenega človeka je trajalo dve minuti, potem je pa definitivno umrl. Poskus bodo napravili še na drugih mrličih, da se ugotovi, ali gre za gok> naključje, aJi za presenetljiv uspeh modeme medicine ali pa za navidezno smrt. V zdravniških krogih ie vzbudila ta vest velifco senzacijo in širijo se naravnost fantastične kombinacije o možnosti obujanja mrtvfh. Zakonski mlin Ameriško mesto Wellsbttrg v državi Zapadna Virginija je zaslovelo po svojem poročnem mlinu, če lahko tako imenujemo presenetljivo visoko število v njem sklenjenih zakonskih zvez. V tem mestu se namreč lahko poročiš brez vsakih težav in v najkrajšem času. Zato ni čuda. da romajo od vseh strani v VVellsburg ljudje, ki se jim mudi v zakonsko zvezo, ker se jim ni treba bati nobenih sitnosti, ne formalnosti. Mesto šteje samo 6396 prebivalcev, pa je bilo v njem od januarja 60 avgusta letos sklenjenih že nad 4000 zakonskih zvez. Računajo pa. da bo do konca leta števiio porok v mestu tako naraslo, da se bo izravnalo s številom Drebivalcev. Nekateri duhovniki v mestu prekB-njajo ta poročni mlin. drugi so pa praktični in so se postavili na trgovsko stališče. Določili so za poroko nizke takse, obenem pa dajejo posebne nagrade šoferjem avtotaksijev za to, da vozijo k njim zaročence Neka trgovina se je pa specijalizirala na prodajo poročnih prstanov in je s kupčijo zelo zadovoljna. Prijateljica papig V Chicagu ie umrla mrs. VVallner-jeva in njen notar je povabil številne njene sorodnike, da bi vpričo njih odprl oporoko. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje, pa tudi jezo, ko so zvedeli, da je zapustila VVallnerjeva vse svoje bogato premoženje svojima dvema papigama. Zapustila je dve lepi hiši in svežeoi delnic neke železniške družbe v vrednosti 100.000 dolarjev. Toda papigama je dajala prednost pred sorodniki in to k dokazala tudi v oporoki. Sorodniki so bih seveda neprijetno presenečeni in prvi hip kar verjeti niso mogli, da ne gre za neokusno šalo. Notar je pa mirno čital oporoko, ki v nji ni bila pozabljena nobena podrobnost in ki se nikakor ni dala izpodbijati. Razočarani sorodniki so zvedeli, da je določila VValmerjeva društvo za zaščito živali za izvrševalca svoje oporoke, da bosta obe njeni palači izpre-menjeni v bolnici in zavetišče za stare onemogle živali, posebna skrb pa bodi posvečena priljubljenima papigama, ki morata dobiti po smrti krasna spome-nika, da bo spomin na nju večno živel. Višja instanca. Prometni stražnik: »Na tem kraju ni dovoljeno stati.€ »Oprostite, toda žena mi je naročila, naj jo počakam tu.« fcbc >kvišku roke« ni bil tako energičen, kakor ponavadi, kajti mladenič se je njenemu pozivu samo smejal. Z nagi rm udarcem ji je zbil revolver iz rok. razbojnica je hotela pobegniti, pa ji je običajna spretnost odpovedala. Mladenič jo je kmalu dohitel in jo prisilil, da je sedla, potem sta pa začela kramlja: . Dekle mu je povedalo, kako je zašlo na kriva pota. Dorgo je bila brez sružbe in beda je končno napravila iz nje sovražnico človeške družbe. Končno je organizirala tolpo tolovajev in jo spretno vodila. Danilo se ie že, ko sta mladenič in dekle Še vedno sedela v sobi in kramljala. »Zdaj pa morate odtod, € je dejal mladenič, »sicer vas aretirajo.« Kaj se je tiste noči zgodilo z dekletom, kakšna izprememfoa je nastala v njeni duši, se ne da povedati. TežTdh korakov je odšla rz vile naravnost na policijo, kjer Je odkrito priznala svoje grehe m se pustita aretirati. Mladenič, ki je presedel z njo vso noč in ki je sin znanega newyor*kegn bankirja, je sam preskrbe! mladi razbojnici najboljšega odverrrrka rn izjavil, da se x njo poroči, čim pride iz zapora. Zopet je torej na obzorju pustolovska poroka mladega ameriškega bogataša in zakonska karijera razbojnice za ostali svet je to veGka senzacija, za Ameriko pa nič novega. Ljudje se samo zabavajo in sklepajo stave, ah* bo mlada razbojnica obsojena ali ne, iti ali se bo bankirjev sin z njo poročil ali pa si bo še premisi Sedmija* 4. novembra. 7J0: Telovadba fPuatšek Tvko) 7J0: Plošče (resna glasha) 8,00; Poročila S.15: Orgerfaki koncert (Amtf BUS). 8.55: Ver ako predavanje 9.15: Prrmos cerkvene glasb« i* franč cerkve 9.45: PloAce (reaoa glaaba). 10.20: l>»r>ra vnjoja m nega otrok (ga. Zrfijc-BoŠkovieevaV 10.40: Samoapevi g. Joža Likovičk. vrne* Radijaki orkester. 12.00: tisto, kar sem hotela vedeti, to ni bil pravi odgovor. Jaz... — 0 vsem tem sem vam že pravil, — je zagodrnjal Morehouse. — Zakaj jo Še nadlegujete? Toda zanj se ni nihče zmenil... — Domači prepiri s služinčadjo, — je karakterizirala Hulda to končno. — Gotovo ni bilo nič resnejšega. Zakaj bi drugače... Inspektor je naenkrat napeljal pogovor drugam. Na vprašanje, kaj je počela dopoldne, je Hulda odgovorila tako, da je potrdila izpovedbe Sare Fullerjeve. — Pravite, — je nadaljeval inspektor, — da ie vas pustila Sara Fullerjeva v Čakalnici in nekam odšla in da je kmalu potem prišel k vam Morehouse. Ali je bil pri vas ves čas do trenutka, ko je odšel, da bi prisostvoval operaciji? Hulda je stisnila ustnice in se zamislila. — Da. Izvzemši seveda približno 10 minut. Prosila sem Filipa, naj bo tako prijazen in poišče doktorja Janne-ya, da bi ga vprašal, kako je z mamico. Sara je odšla in se ni več vrnila. Filip je pozneje zopet prišel in mi povedal, da doktorja ni mogel najti. Saj je tako, kaj ne, Filip? Jaz tega tako točno ne morem povedati. — Da. da, seveda. — je odgovoril Morehouse hitro. — Kdaj se je pa vmil Morehouse k vam, gospodična? — je vprašal inspektor obzirno. — Oh, tega se ne spominjam. Koliko je bila ura, Filip? Morehouse se >e ugriznil v ustnico. — Dejal bi--biti je moralo 10.40, ker sem vas kmalu zopet zapustil in odšel na galerijo operacijske dvorane, a operacija — operacija bi se bila morala kmalu potem začeti. — Razumem. Inspektor je vstaL — To bo menda vse. — AH je gospodična Dunningova tu v hiši, gospodična Doornova? — je vprašal Ellery vljudno. — Rad bi govoril z njo. — Odšla je. — Hulda ie utrujeno zatisnila oči. Njen« mehke ustnice so b;le suhe in razpokane, kakor bi imela vročino. — Bila je tako prijazna, da me je spremila domov. Morala je pa nazaj v bolnico. Zaposlena je v oddelku za socijalno skrbstvo, kakor veste. — Še nekaj, gospodična Doornova. — Distriktni prokurator se je smehljal. — Prepričan sem, da boste policiji v vsakem pogledu pomagali, v kolikor vam bo to mogoče ... Treba bo pregledati privatno korespondenco gospe Doornove, morda bomo pa v nji našli ključ do tega žalostnega dogodka. Dekle ie prikimalo. Groza je spre-letela njeno bledo obličje. — Da. Seveda. Jaz samo--ne morem verjeti ... Morehouse je zaklical srdito; — Tu v hiši ne najdete ničesar, kar bi vam olajšalo preiskavo! Vse njene uradne listine in druge take stvari imam pri sebi. Zakaj ne odidete? — Morehouse se je sklonil k Huldi. Ona se je ozrla nanj. Potem sta pa hitro odšla. Poklicali so starega lakaja. Imel je obraz kakor kamen, toda izredno žive majhne oči. — Vi se pišete Bristol? — je vprašal inspektor. — Da, gospod, Harry Bristol. — Ali se zavedate, da pričakujem od vas. da boste govorili čisto resnico? Mož je pomežiknil. — Oh, da. gospod! — To je dobro! — Inspektor je potisnil svoj kazalec v Bristolovo livrejo. — Ali sta se gospa Doornova in Sara Fullerjeva često prepirali? — Jaz — to se pravi, gospod... — Sta se prepirali aH ne? — To se pravi, da gospod! —. Zavoljo česa sta se prepirali? Lakaj se je v zadregi oziral okrog. — Ne vem, gospod. Neprestano sta se prepirali. Včasih smo ju slišali. Nikoli pa nismo vedeli, zakaj se prepirate. Eno je pa gotovo, da se nista Razumeli. — In ste prepričani, da nihče ni vedel, zakaj se nista razumeli? — Ne, gospod. Zdelo se mi ie. da sta vedno pazili na to, da bi se ne prepirali vpričo služinčadi. Vedno sta urejevali svoje račune v sobah gospe Doornove ali Sare Fullerjeve. — Kako dolgo že služite tu? — Dvanajst let, gospod. — To je vse. Lahko greste. Bristol se je priklonil in dostojanstveno odšel iz knjižnice. Vsi so vstali. — Kaj pa je s to Fullerjevo, mspeK-tor? — ie vprašal Harper. — Zdi se mi. da bi jo bilo treba vzeti na piko. EIlery je odkimal z glavo. — Pusti- te jo pri miru. Ta nam ne uide. Pete. Čudim se vam. Meni je jasno, da nimamo opraviti z normalnimi ljudmi. Fullerjeva je psihopatka. Bila sta že pred hišo. Ellery je globoko vdihaval hladen januarski zrak. Harper je stopal kraj njega. Inspektor in Sampson sta šla naprej in zavila sta proti vratom na Peti aveniji. — Kaj mislite o tem, Pete? Reporter se je zarezal. — Eh, to je lepa kaša. Ne vem sploh, kaj bi vam odgovoril. Vsak izmed njih je imel priliko storiti to in cela vrsta jih je imela tudi motiv. — Ali veste povedati še kaj drugega? — Ce bi bil inspektor, — je nadaljeval Harper, — bi se lotil tega od druge strani, in sicer z Wal Streeta. Stara Abigail je upropastila marsikaterega mladega Rockefelleria in spe. Morda je imel kdo davi v bolnici motiv finančne osvete. Ellery se je nasmehnil. — Moj oče ni novinec v takih zadevah. Pete, On je že ubral določeno pot... Zanimalo vas bo da sem nekatere ljudi že povsem izločil iz vrste možnih morilcev. — Izločil! — Harper se je začudil. — Cujte. dečko. Povejte mi vsaj nekaj tega, kar veste. Kaj pomeni to sovraštvo med Doornovo in Fullerjevo? Ellery je zmajal z glavo. Smeh mu je izginil z obraza, ki se mu je naenkrat zmračil. — V tem je nekaj posebnega. Dve stari klepetulji, držeči se Napoleonovega gesla: Ljudje naj pero svoje umazano perilo doma! V tem je nekaj nenaravnega, Pete. Na ponovno prošnjo naših cenj. strank iz Ljubljane tudi tem potom sporočamo, da prodajamo TI VAR obleke razen glavne zaloge v PREŠERNOVI ULICI štev. 54, nasproti glavne pošte tudi v novi prodajalni Sv. Petra cesti št. 26 Upravitelj te prodajalne je g, RAMOVŠ* PROSIM, PAZITE! TTVAB OBLEKE morajo biti previđene % tem tovarniškim listkom. Prosimo naše cenj. stranke, da nam javijo, če se vam bo ponudilo ali prodalo manjvredno in tuje blago, kakor naše originalno TTVAB Mag0- gornju cijenu: Istočasno se zahvaljujemo našim cenj. strankam za poverjeno nam zaupanje in naklonjenost. Mi se bomo tudi v nadalje potrudili, da si to zaupanje z našim vestnim delom obvarujemo. TTVAR obleke Prešernova ulica štev. 54 nasproti glavne pošte, SV. PETRA CESTA STEV. 26 NEMŠČINA v Delavski zbornici. Vsakovrstni tečaji za odrasle in otroke. — Informacije ob ^ 19. (glavna veža. desno) ali ob 14. (iz Čopove ulice, zadnji vhod) 3230 SOBO IX RITUNJO za december poceni oddam. — Zgornja Siska štev. 241 (Pod hribom). 3232 *X) NAJNIŽJIH CENAH vam nudimo lepo pieskano pohištvo — naročilo in popravilo — mizarstvo Velkavrh, Krakovska ulica št 7. 3233 PRAZNO MESEČNO SOBO oddam takoj mirni gospodični. Elektrika, parket. — Kopališka ulica 12, (Kolezija). 3222 TAKOJ PONUDITE rabljene šivalne stroje, damska Lolesa, peči. Štedilnike, vozno plahto. Kersnikova ulica St. 7, »Prilika«. 3221 SPALNI FOTELJ skoro nov, poceni prodam. — Na ogled pri: Karol Sitar, tapetništvo, Wolfova ulica 12. OPREMLJENO SOBO iščem s ±. decembrom v Kranju, solnčno, proti zapadu ali jugu. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalno 3219«. KUPUJEM LN PRODAJAM staro pohifltvc, omare, postelje, modroce, umivalnike z ogledalom, pisalne mize porcelan, knjige, obleke in vse druge starinske predmete po najugodnejših cenah edinole — Golob Marija Ljubljana. Gallusovo nabrežje St. 29 3224 STANOVANJE 1- ln 2-sobno. s kuhinjo, elektriko in vodovodom takoj oddam. — Restavracija pri remizi. 3235 RESTAVRACIJSKE LOKALE pri novi remizi takoj oddam. 3234 MIZARSKE DESKE suhe, od 300 Din naprej nabavlja parna žaga Šuštar. 3233 KLEPARSKI POMOĆNIH dobi službo. Ponudbe na: G. Ditrich, Murska Sobota. BRIVSKI POMOČNIK išče službo. — Ponudbe na: Bombek, Maribor. Vetrinjska št. 12. FOTOATELJE odda Jug v Tržiču. SEDLARSKEGA VAJENCA sprejme O sol in, Domžale. TUJIH JEZIKOV se naučite v 4—6 mesecih potom dopisovanja. — Dopisna šola tujih jezikov »Perfektc, pošt. pret. 557. Beograd. Naznanjam cenj. občinstvu, da mi je poverjena prodaja dobro poznanih TIVAR oblek Podpiran z dobro sortirano zalogo in znano nizkimi cenami, se bom potrudi/ tudi s pazljivo postrežbo, da cenj. odjemalce v vsakem DOgledu čim naj bo l/e zadovoljim, Z odličnim svoštovaniem ŽM. šRamovš Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. MAEUA SEVCEK, roj. BLTJMAL'ER naznanja v svojem in v imenu svojih hčerk, ANE, MARIJE in Vere ter ostalega sorodstva tužno vest, da je Vsemogočni Bog poklical mojo ljubljeno nenadomestljivo sestro, svakinjo in teto, gospodično Josipino Blumauer danes ponoči ob 2. url, previđeno s tolažili sv. vere, v boljše življenje. Zemeljski ostanki blage pokojnice se preneso v nedeljo, dne 4. novembra 1934 ob *4 5. uro popoldne iz hiše žalosti, Emonska cesta št. 10 a, na pokopališče k Sv. Krizo, kjer se polože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ohranimo blago pokojnico v najlepšem in trajnem spominu! V LJubljani, dne 3. novembra 1934, Ob6k» M »ta-: /SLOVENSKI NAROD« A» 3. no?«mfcre 3834 SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, ln kuhinjske uprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andi ovi c, LJubljana, Komenskega ulica 34. 61/1 VABIM na najboljše krvavice in pečenice in vsak čas pečeno Šunko. Preskrbi j ?nu tudi za dobro kapljico. — Se priporoča gostilničar in mesar Fabjan, Glince IX, št. 30. 3229 NAZNANILO! Cenjenim damam m gospodom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh od delcih znižal za 20 %. — Oeaalnj salon NA VIN SER, Ljubljana, ftelenburgova ulica. 601 Trenchoati usnjeni snknjičl itd. najboljši nakup pri PRESKERJT. LJUBLJANA Sv. Petra c 14 »MUZIKA« I prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine tudi pre-igrane ter popravlja ln ugla-šuje strokovnjafiko najceneje. — Rnafljeva nDee 4. Obleke, zimske suknje modernega kroja po meri in vsa druga krojaška dela — izdeluje po zmernih cenah J. JELOVSEK, modno krojaštvo LJUBLJANA, R on grešni trg štev. 8 OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovensken Narodu« velja vsaka besed fc 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglat Din davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; pc pošti lahko v znamk;.. — Z< odgovore malih oglasov trete priložiti znamko »BUFFETc JEBAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta SS priporoča svoja prvovrstna vina ter pristno žganje po sledečih konkurenčnih cenah: namizno belo 1 Din 8-- rizling 1 > 10.- cviček 1 > 10.- šumadijska črnina 1 > 10.-sladki jabolčnik 1 > 5.-tropinovec pristni 45 odstotni 1 > 22.- slivovka 50 % 1 > 24.- hruševec 48 % 1 > 28.- brinjevec 48 % 1 > 32,- Pri večjem odjemu primeren popusti 3194 Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvo-kolesa od Din 950 naprej. > Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. Batjel. Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Ceniki franko. t*LISE za volane v različnih gubah. SPECIELNl EN TEL oblek, volan, šalov Ltd. AŽURIRANJE, en tel vložkov tn čipk, PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGBAMOV, zaves, perila Hitro, fino ln poceni izvrši I i Matek & Mikeš, Ljubljanr poleg hotela štrukelj PRED NAKUPOM BLAGA SI OGLEJTE OBILNO ZALOGO TVRDKE /•v ŽClISKE NOCAVlCEt Najfinejša svilen« Din 29*-Trpsrne svilen« m 19% U flori w 19-. IU •okane« k 15% |Štr«p*čne flor m 9"«- r Vrsta- 4625-55 Z« sport Vrst«: 1375-53 L»hek In etegamea karabinicap Jp ' teseljeek ' Vrst«: 4824-60 Perfonrtn čeveljček iz lak*, ki **aKi deklid lepo pristoja IJ^Vrst*« 7225-06 Z« dem Mino B«t« copat« Za gospode! 464445 i đamsm ln gospodlčnarn. U noti jo čevlje s nizko peto, priporočamo t«l« dober jg«veJjček .