PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV,—NO. 751.	CHICAGO, ILL., 2. februarja (February 2nd), 1922.	LETO—VOL.—XVII.
UprmvniStve (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Kako obljubuje socializem?
Ali je socializem res tisto sredstvo, ki zmanjša človeško nezadovoljnost tt>liko, kolikor jo je pač v najboljšem slučaju mogoče zmanjšati na remiji? To je treba vedeti, zakaj brez tega bi bilo čisto nezmiselno, da bi se s socializmom sploh ukvarjali.
In vendar se je treba baviti z njim, ker mora slepec spoznati, da se razširja socialistično gibanje l veliko naglico po vseh deželah in dobiva od dne do dne več pristašev.
Kje je vzrok? Kako je to mogoče? Je li socializem nalezljiva duševna bolezeh, ena izmed tistih norosti, ki se včasi pojavijo in povzročajo včasi nezaslišane burke, včasi pa'grozote, in strahote?
Včasi je planila med ljudi bajka o bližajočem se koncu sveta. Bila je absurdna; enkrat se je opirala na kakšno po sili razlagano besedo iz svetega pisma, drugič na kakšno nebeško znamenje. Ii? kljub abotnosti, ki je tičala v njej, se je bliskoma razširila, na tisoče, na stotišoče ljudi jo je sprejelo kot sveto resnico, množice so se začele pripravljati na sodni dan, nastala je zmešnjava kakor v blaznici, ljudje so delali pokoro in neumnosti, prodajali svoje imetje, se pripravljali na smrt in — skrivali po kleteh.
Vstala je vera v čarovnike in čarovnice; naj-bedastejša vera je bila, ki se je le kdaj mogla izle-či v človeških možganih. Racionalno, z uporabo zdravega razuma misleča, četudi ne globoko učena »lava bi bila morala spoznati, da ni človeka, ki bi mogel ravnati zoper naravne zakone. Kristjanu bi bila morala reči njegova vera, da ne more Bog dajati posameznim, povrh še hudobnim ljudem, moči za nadvladanje njegovih elementov, moči, ki si jo je po verskih naukih vso sam pridržal.
In vendar so krščanske množice hlastno planile po tej enako blazni kakor brezbožni veri, in na tisoče žrtev te norosti je strohnelo v ječah, izgubilo glave na moriščih, zgorelo ob živem telesu na grmadah.
Je li morda tudi socializem taka manija, izro-dek kakšnega bolnega duha, ki pa ima magično moč nalezljivosti v sebi? Spada li socializem med tiste zmote, ki se jih ljudstvo včasi strastno oklepa, skoraj da prav zato, ker so zmote?
Dospeli smo v dvajseto stoletje, ki se ponaša s svojo bogato znanostjo in visoko kulturo, s trez-
nostjo mišljenja in strogostjo presojanja, in človeku bi se zdelo, da so grmadne zmote, zmote miljo-nov, v takem prosvetljenem veku nemogoče.
Postojmo. V tem dvajsetem stoletju imamo na svetu celo vrsto ver, med njimi take, ki štejejo po sto in sto milj ono v pristašev, a med sabo se razlikujejo in si nasprotujejo. Niti v svojih temeljnih naukih ne soglašajo; ker pa ne more biti v eni stvari sto različnih resnic, mora biti najmanje devetin-devetdeset zmot — če jih ni vseh sto.
A vendar prisega na vsako tako zmoto na tisoče, na miljone ljudi.
Ne, tudi v ponosnem dvajsetem stoletju še nismo tako daleč," da bi vodila ljudi le resnica, da bi vsi iskali le pota do nje in hodili po takih potih in da bi bile grmadne zmote nemogoče.
Tudi za socializem moramo torej dovoliti vprašanje, če ni taka zmota in če se mu ne vdajajo množice kakor maniji.
Njegova privlačna sila je nedvomna. Nobena ideja, dotikajoča se človeštva samega, se ni tako hitro razširila in ni dobila v kratki dobi toliko slednikov, kakor socializem. Niti krščanstvo, ki sc je tekom stoletij razvilo v svetovno silo, se ni razširilo in pogreznilo v srca tako naglo kakor socializem. In pri tem moramo vpoštevati, da je bil znani svet v dobi njegovega postanka mnogo manjši od sedanjega in prebivalstvo na zemlji veliko bolj pičlo. Le zelo nepotrpežljivim ljudem se zdi napredek socializma počasen. Lahko bi se reklo, da je res tako, če bi jemali človeško življenje za merilo. Toda socializem je zgodovinsko gibanje, zgodovinski proces ; za to se ne more rabiti merilo posameznega človeškega življenja, ampak vpoštevati se mora živ-ljenska doba vsega človeštva. S tega stališča je pa nekoliko desetletij, odkar se more govoriti o socializmu, namreč o sedanjem, znanstvenem socializmu, komaj kaplja v morje. V tej kratki dobi se je socializem mogočno razširil.
Odkod torej ta privlačnost?
Prva misel odgovarja na to vprašanje: Gotovo tiči privlačna sila v njegovih obljubah.
Nedvomno je v tem mnogo resnice. Tudi razširjanje krščanstva, budizma, islama so najbolj pospeševale obljube, odrešenje, večno izveličanje, nebeška nagrada za zemeljsko trpljenje, Mohamedov raj. . . .
Tudi socializem ima svoje obljube.
Socializem slika novo človeško družbo, v kateri sicer ne bodo živeli angelji, temveč ljudje it, krvi in mesa, ki ne bo predstavljala nebes, ampak bo na zemlji, ki pa bo tako organizirana, da izgine predvsem beda iz nje.
Socializem obljubuje rešitev gospodarskega vprašanja.
Nedvomno so gospodarska vprašanja tista, ki povzročajo v naši dobi največ nezadovoljnosti. Ple-menitaša, ki šteje prednike do dobe križarskih vonj, jezi, da je plebejski lastnik tovarn za čevlje, navaden "kramar", takorekoč "šuštar" stokrat bogatejši od njega in kupuje graščine, ki jih mora on prodajati. Trgovec je v večnem strahu, da ga uniči konkurenca in ga pahne izmed samostojnih med u-službence. Velekapitalist je nezadovoljen, ker še ni prvi med najbogatejšimi, njegov tovariš je pa ves besen, ker se upa navadna delavska para naznanjati njemu, kralju v industriji, zahteva in žuga s stavko. Pošten učenjak se žalosti, ker ne more nadaljevati svojega velikega dela zaradi pamanjkanja prozaičnega denarja in umetnik se vprašuje, če ne bi bil boljši samomor, kakor da mora vdinjati svoj čisti talent muham bogatih nevednežev. Na ogromno maso pa pritiskajo gospodarska vprašanja kakor mora, ki ne tlači le ponoči, ampak tudi podnevi; pretežni večini vsega človeštva groze gospodarska vprašanja z vsem, kar je hudega v življenju, s pomanjkanjem, z negotovostjo eksistence, z brezposelnostjo, lakoto, boleznijo, moralnim propadom, in z zgodnjo smrtjo.
Rešitev iz tega najhujšega gorja obljubuje socializem. Novo družbo kaže, za katero naj bo najpopolnejša organizacija dela glavni zakon. Vsi razmetani, razcepljeni, drug proti drugemu se zaletavajoči, od nevidnih ali v uničujočo borbo gnani deli človeštva naj se zbero v eni, ves človeški svet obsegajoči družbi, stoječi na enotni podlagi in enot-, no organizirani. Prva skrb te družbe bodi blaginja celote. Če je prav poskrbljeno za celoto, mora biti dobro poskrbljeno za vsakega posameznika, ki je del celote — pravi socializem.
Razumljivo je, da mora taka obljuba silno vabiti. Tukaj je upanje, da ne bo treba vsak dan trepetati za jutršnji kruh, da ne bo treba pustiti otroka umirati, ker velja denarja, kar bi ga moglo rešiti. Prodajati ne bo treba duše in telesa kakor dandanes, ko se naposled vendar Satan krohoče: Zaman si se prodal!
Kakor je to razumljivo, je tudi nedvomno, da je to upanje prvi faktor, ki dovaja večino novincev v socialistične vrste.
Toda zadovoljiti se ne smemo in ne moremo s
tem.
Nasprotniki se rogajo, nas pomilujejo, ali pa gubančijo modro čelo, češ: Vaše socialistične krasote so sanje. Bedne množice se opajajo z njimi, ker ustrezajo njihovim željam, in le za to prihajajo k vam. Ali sanje minejo. Prišel bo dan prebujenja in
tisto jutro bo strašno, kajti vašim miljonom se objavi bridkost razočaranja.
Ali smemo na to le na kratko odgovarjati, da se lažejo, da hočejo za vso večnost držati množice v verigah sužnosti, da so sleparji in okrutneži?
Saj ne gre le za to, da govore oni tako. Sami moramo vedeti, če je resnično, kar obljubuje socializem. Sami se moramo varovati sanj in utopij. Kar \ iščemo, ni največja prijetnost, temveč resnica. Ako je socializem z resnico navskriž, se ga moramo otre- i sti in ga pokopati kakor vsako prevaro.
Vprašati moramo socializem, na kaj opira in kako utemeljuje svoje ohljube. Prerokovanje kakor ono o nebeškem kraljestvu nam ne more zadoščati. Paradiž pride baje po smrti, pa si zaradi tega ni treba posebno beliti glavo, kakšen da bp. Če je, je, če ga ni, ga ni; naj vanj verujemo ali ne verujemo, izpremeniti ne moremo dejstva; če ga ni, ga naša vera ne ustvari, če je, ga naša nevera ne odpravi.
Socializem nam pa obljubuje boljše življenje ' na tem svetu. Bavi se torej z rečjo, o kateri smo gotovi, da je, kajti da živimo, vemo; prav tako vemo, da ima zemlja še nekoliko bodočnosti in da ^o-do, kakor vse kaže, vsaj za bližnjih par miljončkov let na njej še pogoji za življenje. Vprašanje, kakšno bo to življenje, je torej vseskozi stvarno in resno. Ker govori socializem o tem realnem življenju, imamo pravico, da zahtevamo pojasnila od njega.
Ne le pravico.
Na tisoče in tisoče ljudi je privedlo srce v socialistične vrste. Želja po tistem lepšem in boljšem življenju je naravnala prvi korak W socialistično pot. Toda naj priznavamo srcu kolikorkoli pomena, jasno nam mora biti vendar, da nam ne morejo občutki razodevati resnice. To je naloga razuma.
Vprašanje je torej, če more socializem obstati pred sodbo razuma. Le ta nam mora razodeti, ali gledamo resnici v obraz, ali se nam pa le kaj sanja.
Na srečo je ves socializem stvar razuma. Da sega tudi v srce, je njegova posledica; njegov za četek pa ni v srcu.
Novinci socialistične armade lahko slišijo najprej obljube. Ali do svojih obljub je socializem prišel po dolgi dolgi poti, ko si je pričela z vprašanji, , nadaljevala z raziskovanjem in dovedla do sklepov, ki zvene kakor obljube. In kakorkoli je kdo prišel v socijalistične vrste, mora pregledati in spoznati vso to pot, če hoče razumeti socializem in se imenovati socialista.
Do zaključkov, ki jih imenujejo obljube, je socializem prišel z učenjem in naukom. Na vprašanje, kako utemeljuje in na kaj opira socializem svoje sklepe, se glasi odgovor: Utemeljuje jih znanstveno, opira jih na znanost.
Moderni socializem je znanstven.
Kogarkoli je srce privedlo v socialistične vrste, kdorkoli je prišel v rdečo armado kot čuvstven socialist, mora gledati, da postane tukaj misleč, prou-čavajoč, iz znanosti črpajoč in znanstveno sklepajoč socialist.
Zločin in družba.
i
Kapitalistična družba porabi ogromne svote za policijo, da lovi zločince, za sodišč^, da jih sodijo, in za ječe, da jih zapirajo; tudi za krvnike in njih aparate, da jih elektrokutirajo, obešajo in streljajo izda precej denarja. Površni ljudje menijo, da je to sicer velik križ, ampak da ni mogoče pomagati; zločinov vendar ne moremo pustiti, da bi prosti letali po svetu, pa še več pokradli, poropali in pomorili.
Kapitalistična družba res nima druge pomoči, kakor da jih zapira. Zanjo je žločin problem, katerega ne more nikakor rešiti. Pri tem se pa nahaja v vrtincu, ob katerem bi razumno bitje s kakšnega drugega sveta dejalo, da mora biti ta družba sama blazna.
Stvar je namreč ta: Kapitalistična družba ustvarja zločince, potem jih pa preganja, obsoja, zapira, obeša. Ona jih ne mara; sicer bi jih pustila pri miru; dasi jih ne mara, jih pa neprenahoma ustvarja.
Zakaj taka absurdnost?
Zato, ker ne more biti drugače. Kapitalizem in zločin sta neločljiva. Kapitalizem je sam na sebi zločin, četudi ne po zakonu. Ako bi tatovi delali zakone, bi najbrže z njimi zaščitili tatvino. Ker jih delajo kapitalisti, ščitijo z njimi svoje izkoriščanje. In svojo lastnino ščitijo.
Ker pa je kapitalistično izkoriščanje zločinsko, ker ustvarja mizerijo in vedno postavlja gotovo število ljudi pred alternativo, da kradejo ali pa poginejo, medtem ko na drugi strani kaže, da se z bogastvom v tej družbi lahko skoraj vse doseže in s tem draži ljudi, da izkušajo pridobivati bogastvo brez posebnega ozira na sredstva, se mora zločin vedno nanovo porajati in ga ne bo konec, dokler ne bo kapitalističnega sistema samega konec.
Ker ga družba ne more odpraviti, preganja zločince in jih zapira. Pri tem se zgodi, da sedi za mrežami mnogo dobrih ljudi, mnogo lupežev pa teka prostih okrog in uživa velike časti.
Kaznovanje zločincev tolmači družba tako:
Hudodelec je nevaren družbi. Ona mora torej sebe in svoje poštene člane varovati. Zato mora zločince ločiti od javnega sveta in jih spraviti tja, kjer ne morejo njih hudobni nagoni storiti zlega. Torej v ječe z zamreženimi okni, obdane z, visokimi, trdnimi zidovi in zastražene z oboroženimi čuvaji.
Razen varnosti družbe imajo kazni še druge namene. Za greh, ki je stoj*jen z zločinom, mora biti pokora. V starih časih se je tisti, komur je bila storjena krivica, sam maščeval nad hudodelcem. Tega pa ne more trpeti civilizirana organizirana družba. Ako se posamezniku prepusti, da odmeri kazen za zlo, katero je pretrpel, se lahko zgodi, da je kazen večje zločinstvo od zločina samega. In kakor tam, kjer še velja iz barbarične davnine podedovano krvno maščevanje, ni hudodelstva nikdar konce; osveta, ki je skoraj vedno pretirana, zahteva zo-
pet osveto, in tako gre zlodejstvo v večnost, od rodu do rodu.
Kazen je socializirano, podržavljeno maščevanje. V tem je nekaj napredka in zboljšanja. Šele odstranitev privatnega maščevanja je omogočila, da so postale kazni sčasoma nekoliko bolj človeške. Včasi je bilo obešanje, sežiganje, napletanje na kolo, natikanje na kol i«±, d. tako vsakdanje, kakor je bilo vse čuvstvovanje ljudi barbarično.
Razvoj družbe je povzročil, da je dobila tudi justica polagoma nekoliko bolj človeško lice. Tam, kjer je družba zaostala, je pa tudi justica zaostala. Sedanja ofieielna pravičnost ne more zatajiti, da je kapitalistična. Njena glavna naloga je varstvo privatne lastnine, kapitalističnih interesov kapitalistične družbe.
lli naša doba je postala tudi humanitarna. O tem bi človek sicer včasi podvomil, če na primer pogleda čez Atlantični ocean ali pa če bere poročila o linčanju po Ameriki. Toda apostoli sedanje družbe "govore toliko o humanitarnosti, da morajo ugovori skoraj umolkniti.
Iz te humanitarnosti izvira tudi nauk, da ni vse opravljeno s kaznijo zločinca, ampak da ga je treba tudi popraviti. Zdi se, da ni idealizem edini boter tega načela. Vmes so vsekakor tudi materijalistični oziri; če bo hudodelec popravljen, ne bo več kradel, in tisti, ki kaj imajo, bodo bolj varni.
Pa to nič ne de. Načelo popravljanja bi bilo vendar lepo. Ali družba, ki ga izreka, ni dosledna. Kako naj na primer smrtna kazen popravi človeka? Kadar je zločinec na drugem svetu, ga vsi lepi nauki tukajšnje družbe ne dosežejo več.
Kapitalistična družba se pa moti s svojo humanitarnostjo še v drugem oziru. Popravljanje zločinca v kazilnici bi bilo že lepo, če bi bile razmere take, da bi popravljeni človek lahko pošteno živel. Tega pa ni. Neprenehoma se rabi fraza, kako naj bi skesani grešnik postal koristen član človeške družbe; toda fraza nima realne moči. Predvsem je tradicija hinavščine tako močna, da ovira vse reformato-rične poizkuse. Če pove človek, da prihaja iz kaznilnice, mu malo pomaga, če doda, da se je v ječi poboljšal. Kdo mu verjame? In kdo more privatnega podjetnika prisiliti, da bi vzel takega človeka na delo?
Če bi bila družba sama delodajalec, bi bila stvar pač drugačna. Seveda bi v tem slučaju večinoma povod za prvi zločin odpadel. Namesto skrbi, kaj početi z odpuščenimi hudodelci, bi se taka družba lahko lotila vprašanja, kako se odpravijo zločini sploh.
Nismo fantasti. Ne mislimo, da bodo prvi dan po padcu kapitalizma sami idealni ljudje na svetu. Vsaka družba mora kot dedščino vlačiti bremena prejšnjih družb nekaj časa s seboj. Ali mnogo povodov zločina odpade takoj z ustanovitvijo socializma. Hudodelstva, ki jih povzročajo lastniki in dobič-
karski interesi, morajo v kolektivistični družbi kmalu odpasti, ker se jim zamaši vir.
Kar potrebuje človek za dostojno življenje, bo lahko dobil, le da izpolnjuje svoje dolžnosti napram splošnosti, ki ne bodo presegale njegovih moči in jih tudi izčrpavale ne bodo. Brezposelnost v družbi kolektivističnega gospodarstva bo neznana reč. Potrebe za tatvino in goljufijo ne bo, s potrebo pa odpade kmalu tudi stvar.
Lahko si tudi mislimo, da bodo v socialistični družbi, kadar se popolnoma organizira, uredbe take, da bo tatvina sama po sebi nezmiselna. Kruha ne bo treba krasti, ker ga bo za vsakega dovolj. Sicer pa?
Če more kdo danes ukrasti stotisoč dolarjev in uiti roki pravice, se mu to izplača. Denar lahko vtakne v kupčijo ali v kakšno podjetje, izkorišča ljudi in sijajno živi ob tujem trudu. Ali kaj v socialistični družbi, kjer sploh ne bo privatnih podjetij? Če bi ukradel miljon, ga ne more izpremeniti v kapital, ki bi mu nosil obresti. Čemu torej krasti?
Seveda ostanejo še temperamenti in duševno defektni ljudje. S tem bo imela nova družba še svoje težave, dokler ne dozore sadovi njenih novih uredb. Kakor izobrazba, tako bo tudi zdravje v socialističnem sistemu družabno vprašanje; pridobitve vede se ne bodo prepuščale nobeni privatni špekulaciji, ne bodo prihajale v prid le posameznikom, ampak se bodo družabno porabile za splošnost. Kakor je bilo mogoče v kulturnih deželah omejiti kugo in gobavost, tako bo imel tudi boj proti duševnim boleznim uspeh, kadar se bo vodil sistematično, na široki družabni podlagi in v splošnem interesu družbe. —
Kapitalizem in zločin sta neločljiva; tukaj je boj zoper hudodelstvo enak boju zoper vetrne mline. Nobenega problema, ki se tiče zločina, ne more rešiti kapitalistični sistem! največja protizločinska sila je socializem.
(3®
Kozaki v preteklosti.
Marsikaj se je že pisalo in govorilo o Kozakih in brezštevilne pravljice so slikale njih življenje in njih navade v fantastični luči. Največ pa je bilo o njih povesti, ki zbujajo grozo.
Navadno si ljudje predstavljajo Kozake kot z velikimi briki opremljene zverine, ki jahajo s hitrostjo vetra, uprizarjajo rope in požige ter se nato zopet umaknejo med bičevje step.
Dejansko pa so Kozaki v številnih ozirih prav to kakor navadni ruski kmet. V drugih ozirih pa je Kozak zopet sličen cowboyu zapadnih ameriških prerij, čegar dom je bolj na sedlu konja kot pa v rodni vasi. Kozaki pa niso bili roparji, temveč predvsem branilci in zaščitniki ubogih.
Ko se je v Rusiji izvršil preobrat, so mnogi s strahom pričakovali, kam se obrnejo Kozaki. Car je imel med njimi mnogo prijateljev, ker so Kozaki uživali posebne svobodščine. V marsikakem delavskem izgredu so ruske oblasti poslale kozaške vojake, da so jih udušili, če treba, tudi v krvi. Za naklonjenost Koza-
kov po revoluciji so se borili caristi in pozneje boljše-viki. Caristi sb si obetali baš v Kozakih največ oborožene za'slombe, toda Kozaki so bili razdvojeni. En del je pomagal revoluciji, drugi je hotel obuditi cari-zem nazaj v življenje. Kozak je bil predvsem vojak. Tradicionalen vojak verjame v moč armade, kateri pripada, ponosen je na "njeno slavo," in logično je, da pri tem mrzi vse, kar stremi za novem in po uničenju starega.
Razni kozaški rodovi so biji v službi kontrarevo-lucionarnih generalov, drugi pa v službi sovjetske Rusije. V Sibiriji n. pr. so bili Kozaki v službi Seme-nova, Horvata in Kolčaka, toda ne vsi. Tudi med Wranglovimi četami so bile kozaške skupine, toda ko-zaki kot celota niso nikdar nastopili proti sovjetski Rusiji.
Ime Kozak je tatarskega izvora ter pomeni prostega človeka. Izraz Kozak se je uporabljal za ljudi, ki so zapustili svoje domove ter pričeli živeti nestalno življenje, neodvisno od kraljev, potentatov in drugih oblasti. Bil je nekoč čas, ko je plemenitaš pritiskal k:ne*a ter je bilo človeško življenje kaj malo vredno.
Na jugu Rusije, predno so se dovolj natančno določile zadnje meje carske Rusije, so odšle tolpe onih, ki so se hoteli v enajstem stoletju iznebiti vsakdanjega življenja. Bili ^o Rusi, Poljaki in Slovaki in le malo Tatarov. Tatarska primes ni bila močna v času, ko so postali Kozaki sovražniki tatarskih tolp, vpadajo-čih v Evropo.
Trinajsto in štirinajsto stoletje je videlo Kozake razvite v občinske zadruge, ki so se nahajale v bliži ni reke Dnjepra in njih člani so z neprestanimi pohodi stiažili mejo.
Straže cowboyev na južnem Zapadu naše dežele, ki sedaj že izginjajo iz ameriškega življenja, so bile takorekoč Kozaki po duhu. člani te straže so postali ka-valeristi, rendžarji v Texasu.
Kakor je bil skrajno neprevidno vprašati kakega cowboya po njegovih družinskih razmerah, tako je bilo tudi neprimerno vprašati Kozaka po njegovih prednikih. Bili so to ljudje, ki so pustili za seboj pri-jate'je in domove, ker so bili razočarani v življenju ali pa so izgubili vse v igri usode.
Med Kozaki je bilo seveda tudi dosti kriminalcev. Kakorhitro pa so se vpisali v kozaško vojsko, so pustili za seboj vso preteklost. Nekateri so bili izgnanci iz političnih ozirov, druge pa so zasledovali, ker so vze-Ji v svoje lastne roke maščevanje storjenega zla. Kaj pa je sploh ležeče na imenu, po vsem tem? Kaj je bolj primernega kot izpremeniti ime, pod katerim se človeka poznali v prejšnji družbi in prejšnjem krogu? Ko so prišli državni uradniki popraševat, med Kozake po tem ali onem Demetriju ali Ivanu, so Kozaki majali z glavami, kakor da ničesar ne vedo. Vsakemu novemu prišlecu se je dal priimek, ime kot na primer "Veliki nos" ali kaj drugega.
Dočim so plačevali drugi ljudje davke, niso bili Kazaki podvrženi nobenemu'obdačenju. Kazak je plačeval s svojim mečem in s svojo pištolo. Vedno je vstrajal na tem, da ga nihče ne sme obdačiti, da pa bo nudil svojo vojaško službo, kadar ga bo Rusija potrebovala.
Vendar pa je bilo dosti pravovernih med temi možmi step. Prišli so, da se pridružijo kazaškim zastavam s spoštovanjem do Boga in človeških pravic in si- 1 eer ne glede na to, kakšna je bila pot po kateri so prišli v kazaško organizacijo. Kdor se hoče pridružiti Ka-
zakom, mora stopiti pred hetmana ter ga prositi za sprejem.
—	Ali veruješ v Hrista? — vpraša hetman.
—	Verujem — se glasi odgovor.
—	Pojdi torej, Kazače, — se glasi odgovor. — Tvoja 'koča je tam in pokazali ti jo bodo.
Ko so organizirali prve kazaške stanice, so bile te izključno obljudene od možkih. Vsak Kazak se je moral zavezati, da živi brez žene ali v celibatu. To je bil red, po katerem so živeli Kazaki kot puščavniki ter se borili kot demoni.
Ko so potekla stoletja, so se izvršile številne izpremembe.
Kazaki so .dobili svoje družine in svoja lastna do-movja. Sprva so pošiljali mlade kazaške dečke na drzne pohode in ni ga sistema kavalerije na svetu, ki bi bil bolj uspešen, kot je bil ta stari kazaški red. Tako so na primer kaznovali prestopke proti obljubam ali slabo postopanje z revnimi in zatiranimi neposredno s smrtjo.
Obsodbe so bile izvrševane na mestu in v tem ozira so obstajale enake mere kakršne so še pred kratkim obstajale med cowboyi našega zapada.
Zmisel za pravico in krivico, ki je tvorila osnovno vero Kazakov, je ojačila njih naravni pogun poostren vsled tega načina življenja.
Kot stražniki meje so Kazaki varovali revne kmete ter večkrat rešili one, katere so bili odvedli Turki ali Tatarji v sužnost. Na svojih drznih pohodih pa so prišli prav do vrat Carigrada.
Ti drzni stepni jezdeci so se pojavljali povsod na meji, kjer so jih potrebovali. Branili so reveže, a bili s.; strah bogatinov, to je vlastelinov, katere so pogosto-ma oropali ter jim požgali domovja.
Turke in druge iztočne narode, ki so prinašali na zapad zlato in razne dišave, so imenovali Kazaki roparje. Zaradi tega pa so jih tudi napadali, in marsikatera karavana je izginila brez sledu.
Dobljeni plen so razdelili sorazmerno po junaštvu, ki ga je pokazal ta ali oni tovariš v boju.
Ena najslavnejših slik iz kazaškega življena nam predstavlja zborovanje Kazakov, na katerem delajo načelniki račune ter jih diktirajo posebnim pisarjem.
Nad skupino pisarjev in vojskovodij pa se zbira vesela množica.
Obleka Kazakov je dobila tekom let več ali manj gotove predpise. Vidimo Kazake v dolgih suknjah, rjave ali zelene barve, z visoko kučmo iz ovčjega krzna ter močnim pasom, ki vsebuje naboje.
Kazak kaže vse znake vojaškega izvežbanja, Današnji Kazak je pravi vzor elegantnega vojaka, v primeri s tem, kar je bil v prejšnjih časih. Njegova obleka je preprežena z zlatimi vrvicami in sablja je okrašena z dragulji.
V prejšnjih časih je nosil kazak surovo obleko, a glede svojega orožja je bil vedno skrajno natančen.
Brezprimerna je bila njegova izurjenost v streljanju in to celo v slučaju, kadar je jahal v najhujšem diru, prav kakor opazujemo danes pri pastirjih na zapa-du Združenih držav.
Kazaki so bili tekom stoletij izurjpni borilci in njih ročnost v rabi orožja je bila posledica njihovega načina življenja in okolice v kateri so živeli. Stepe, v katerih so si poiskali zavetja, so bile pokrite s travo, ki je včasih tako visoka, da je videti iz nje le glavo jezdeca.	I
Divjačine je bilo na teh stepah dovolj, in reke so bile polne rib. Potrebe Kazakov pa so bile maloštevil-
ne. Izhajali so lahko z malim ali z mnogim, kakor je naneslo.
Kazak se ni brigal za lastnino. V onih starih časih vitežkih pohodov je bilo Kazaku dovolj, če je imel obleko in vojno opremo. Celo v času, ko s se že vstano-vile kozaške stanice, je položil Kazak meč na svojega novorojenega sina ter rekel:
— Glej, Kazače, to je vse, kar ti zapustim.
Kazaki so bili večkrat v stiku s političnimi intrigami, dasiravno niso po svoji naravi radi privoljevali sodelovanju v roparskih vojnah. Udeležili so se le takih pohodov, o katerih so mislili, da so pravični, dasiravno je v tem tudi par izjem.
Enkrat so Kazaki celo posadili na prestol novega carja, ko so podpirali zahteve dečka Dimitrija glede na carski prestol.
Kljub nasprotnemu prepričanju večine ljudi, ki malo vedo o Kazakih, so slednji zelo idealistični po svoji naravi ter veliki oboževalci junakov. Celo sanja-vi so ter so imeli celo vrsto idealov, katere so opevali v bajkah in pesmih.
Iz davne preteklosti se dviguje podoba Mazepe, junaka step, ki je postal predmet ene najlepših pesnitev angleškega pesnika Byrona.
Mazepa je bil rojen na dvoru poljskega kralja Jana Kazimirja. Bil je lep mladenič in soglasno s pesnitvijo lorda Byrona, zapleten v ljubezensko spletko s ženo nekega plemenitaša. Ko je izvedel mož za to, je dal mladega junaka nagega privezati na divjega konja, nakar so ga pognali v stepo.
S tem naj bi bila doletela Mazepo usoda. Zgodovinsko te stvari niso utemeljene, vendar pa je gotovo, da je moral bežati iz Poljske radi pregreškov ter si poiskati zavetja na stepah med Kazaki. Postal je tajnik hetmana Samojloviča ter mu sledil leta 1687 v dostojanstvu kot hetman vseh zaporoških Kazakov.
Mazepa je zelo pomagal carju Petru Velikemu v boju proti Turkom ter je bil od carja imenovan za u-krajinskega kneza. Zadnja leta svojega življenja pa se je pridružil švedskemu kralju Karolu XII. ter stal na njegovi strani proti ruskemu carju. S padcem Karla XII. pa je moral tudi on pobegniti ter je končal svoje dni v prognanstvu.
Vloga Kazakov v dobi modernega carizma je bila seveda drugačna, a z uspehom ruske revolucije se je zopet izpremenila.
Interesi delavstva, ki se bojuje za svojo osvoboditev, so pravzaprav interesi človeštva. Boj prole-tariata je zgodovinska naloga in njegov cilj ne more biti nobena utopija, nobena fantazija, ampak le to, kar izhaja nujno iz razvoja samega. Proletariat je navsezadnje le orodje zgodovine, ki koraka po potih nujnosti. Socializem ne predpisuje delavstvu ciljev, temveč mu jih le razodeva. Socializem ne modruje, kakšni smotri bi se dali izumiti, da bi bili čim lepši, temveč le označuje pota, po katerih se najbolje pride do ciljev, ki so neizogibni, ker jih določajo neizpremenljivi zakoni razvoja.
Vsaka dežela, kjer zmaga socializem, bo imela sovražnike v vseh deželah, kjer vladajo kapitalisti. Prvotni rek se je glasil: "Prva dežela, v kateri zmaga socializem, bo imela sovražnike v vseh deželah, kjer bodo vladali kapitalisti." Primer je Rusija.
6
c
SEM I NT J A.
Rockefeller pridiga. — Governer Mc-Cray obžaluje. — Domovina v bodočnosti. — Nad sto življenj za profit. — Arabci se upirajo. — Politika kompromisov. — Balanciranje.
V južni Coloradi so znižali premogarjem plače. Delavci so šli na stavko. Država je poslala nadnje milico in količki kompanijskih čuvajev in puškarjev so padali in še padajo po premogarskih glavah. Južni Colorado spada pod Rockefellerjevo cesarstvo. In vsa država je pod njegovim vplivom.
# # *
Zadnjo nedeljo je imel John D. Rockefeller Jr. v babtistovski cerkvi na Fifth Avenue v New Yorku pridigo o naukih svetega pisma. Pred petindvajsetimi leti je ustanovil "Rible Class", da ž njim propagira nauke krščanstva. V nedeljo je obhajal svoj oseminštirideseti rojstni dan, ki ga je proslavil v cerkvi, s pridigo o "idealih človeka". "Ne kopiči si bogastev, ki so od tega sveta", je dejal Rockefeller. "Skrbi za večno izve-ličanje; za tam si kopiči zaklade, kjer ti jih ne morejo "Uničiti ne molji ne rja." Čudne besede iz ust človeka, ki pripada najbogatejši familiji na svetu. Kritiziral je "nespametno filantropijo", kajti Rockefeller je zelo pobožen človek. "V petih minutah vam dokažem, koliko škode se lahko napravi s $500,000. Denar ima
vrednost le tedaj, če se ga porabi za koristne stvari----
Ko je moj oče plačeval en dolar na teden za stanovanje, je dajal 5 centov tedensko za misjone in 3 cente na teden revežem .... Njegov delodajalec ga je smatral za najboljšega knjigovodjo, ki ga je kedaj imel in kadar je John podpisal izkazilo o dostavljenem naročilu, je bil gospodar prepričan, da je "bilo naročilo tudi izvršeno." Ko je John Jr. končal, je pridigo zaključil z molitvijo, naj bi bi bili učenci njegovega biblijskega razreda vedno prežeti religije, najsibo pri delu v pisarni, v tovarni, v trgovini ali kjerkoli in da
naj bodo vedno dostopni resnici.
* * #
Rockefellerja, starejši in mlajši, podpirata različne ustanove po svetu, izmed katerih so ene dobre. Za razna znanstvena raziskovanja je prispeval miljone dolarjev. No, in pobožna sta tudi oba. Marsikatera cerkev se ima zahvaliti njima za eksistenco. Veliko cerkvenih ustanov živi od Rockefellerjevih miljonov. In na industrialnem polju sta s svojim trustjanskim načinom dosegla uspehe, ki so ogromni. Toda vse to ne izbriše mizerije tistemu delavstvu, ki je kopičilo miljone Rockefellerjem in jih še kopiči. Naj bi šel John Jr. pridigati tistim, ki so danes v njegovih obratih na
stavki, ali ki so jih ravnateljstva vrgla na cesto. * * #
Rockefeller je kot človek lahko zelo dobra, blago-srčna oseba. In če bi razdal vse svoje premoženje za same koristne ustanove, bi to ničesar ne izpremenilo v življenskih razmerah coloradskih premogarjev in tisočerih in tisočerih delavcev Standard Oil Kompa-nije. Zamanj je kritiziranje in napadanje posameznih kapitalistov. Rockefeller ni kapitalizem. Ne Rockefel-lerjev, ampak kapitalizem je treba odpraviti. To je razlika, ki jo mnogi še ne razumejo.
Ameriška lgeija je obdržavala v Indianapolisu sejo, katero je posetil tudi governer države Indiane. Na-čelnik legije je na tej seji dejal, da ko se bo vršila bodoča konvencija Ameriške legije v Terre Haute, bodo njeni člani korakali pred Debsovo stanovanje in kričali "izdajalec"! in mu tudi drugače pokazali, kaj se pravi izdajati domovino v urah njene največje preizkušnje. Ko je nastopil governer Warren T. McCray, je dejal: "Obžalujem, zelo obžalujem, da eden največjih izdajalcev naše domovine živi v državi Indian!. Upam, da mu bo dala Ameriška legija dober nauk za njegovo izdajstvo."
* * *
iKo je stari Debs izvedel o teh grožnjah, je pisal governerju, ako je res izgovoril prej citirane besede. In Debs je dodal: "Ako ste me res obsojali, kakor je bilo poročano, tedaj morate obsojati tudi predsednika Zedinjenih držav, ker je izpustil iz ječe 'nadizdajalca' in ga povabil v Relo hišo. To le mimogrede. Zastopniki, ki reprezentirajo unije rudarjev in drugih strok v tem mestu in okolici, so se oglasili pri meni in mi priporočili, naj vam pišem, ako ste vi, kot governer države Indiane, kateri ste prisegli, da boste varovali red in izvajali njene zakone, res odobravali program groženj in nasilja proti 'nadizdajalcu', ki je v tem slučaju pisec teh vrstic?"
* * ♦
Governer je odpisal, da se več ne spominja, kake so bile njegove besede, vendar pa je bil smisel njegovega govora tak, kakor je bilo poročano.
Ako bo Ameriška legija vprizorila kake demonstracije proti Debsu, se bodo dogodile protidemon-stracije. Debs ima v Terre Haute mnogo prijateljev; ima jih v vsej Indiani, po vseh Zedinjenih državah in po vsem svetu. Ameriška legija in histeričen governer države Indiane se moti, ako misli, da se služi "domovini" z akcijami nasilja proti Debsu. Debs je zaveden reprezentant zavednega delavstva. In Debs je bojevnik za interese vsega delavstva. Ameriška legija re-prezentira privatne interese in marsikatera njena postojanka se tega niti ne zaveda. Kajti če bi se, ne bi imela niti toliko članov kolikor jih v resnici ima. Nevednost je kriva, da so v Ameriški legiji člani, ki mi-sliljo, da s svojimi nasilnimi dejanji proti delavskim organizacijam in posameznikom res služijo domovini. Vsaka nasilna akcija od strani legije proti Debsu bo voda na mlin socialistične propagande. Vzbudila bo pozornost mase, in marsikdo izmed nje se bo vpraševal, čemu člani legije sovražijo Debsa.
• * *
Samomori veteranov svetovne vojne niso v teh časih nič izrednega. Vsaki dan poroča ameriško časopisje o njih. Marsikomu, ki je bil pozvan v armado, jc bila s tem uničena karijera in eksistenca. Danes so razočarani, kajti obljub dolarski patriotje napram vojakom niso izpolnili. Dogodil se je slučaj — tega ni dolgo nazaj — ko je bivši vojak ubil svojo ženo in dete in se potem sam naznanil policiji. Iskal je službo en teden, dva, tri, en mesec, drugi, tretji in ko je glad pritiskal vedno hujše, ko ni mogel več prenašati pogleda izstradanega deteta in žene, je izvršil to dejanje. Bilo je blazno dejanje blaznega človeka. Za vsako stvar so vzroki. Ameriška legija naj bi rajše raziskovala, zakaj toliko bivših vojakov izvrši samomer? Zakaj se dogajajo slučaji, kot je gori omenjeni? Tega ne bo storila, ker ni bila ustanovljena za taka raziskovanja. To bi bilo nepatriotično, legija pa je stoprocentno patrio-tična.
Ko so Debsa njegovi sodrugi, med njimi tudi bivši vojaki, vprašali, če želi protekcijo, je dejal, da je ne potrebuje. "Ne bojim se nobenega človeka in nobene drhali. Vse moje življenje sem bil med ljudmi raznih poklicov v raznih krajih, vedno brez bojazni in neobo-rožen ..." Debs je izdajalec, izdajalec denarne oligarhije in to mu je nakopalo srd vseh, ki ji služijo. Človek je lahko lopov, ukrasti sme miljone, ampak je lahko še vseeno patriot. To preneha biti šele tedaj, kadar poslane izdajalec kapitalizma. Kadar mu več ne služiš, ludi ne služiš "kapitalistični domovini. Vendar pa je Debs veliko storil za domovino, za domovino ameriškega ljudstva in za domovine ljudstev vseh drugih dežel, k! bo enkrat ena sama domovina vsega človeštva. Kdor deluje za tako domovino, je izdajalec kapitali-itične domovine in patriot prave domovine, ki jo šele gradimo.
# * *
V	gledališču Knickerbocker v Washingtonu, D. C., se je zadnjo soboto udri obok; nad sto oseb je izgubilo življenje, mnogo je več ali manj pobitih. Teža snega na oboku je baje povzročila nesrečo. Sedaj so v teku preiskave. Preiskuje se v Ameriki toliko časa, da se na katastrofo pozabi. Samo spomniti se je treba nazaj na razne katastrofe, pa lahko vsakdao vidi, kaj so prinesle take preiskave.
« • *
Nesreča se bodo dogajale tudi v socialistični družbi. Avtomobili bodo marsikomu vzeli življenje, ravno tako vlaki, v vsakem družabnem sistemu. Dokler bo človek delal pod zemljo, se bodo dogajale smrtne nesreče; dokler se bo vrtelo ogromno kolesje strojev v industriji, bodo trgali delavcem ude, ali pa jih razme-sarili. Ampak nesreč bo mnogo manj in v nekaterih ozirih se bodo popolnoma preprečile. Družba, ki lastu-je gledišče Knickerbocker, ga obratuje za profit. Ako' st- more udreti obok vsled teže par čevljev snega, je to slab obok. Družbi, ki lastuje stavbo, mora biti to gotovo znano. Ali naj vsled tega zapre gledališče, če ji nosi dobiček? Ni ga zaprla, ampak je riskirala stotera življenja — za profit. Enako je bilo s parnikom Eastlan-dom, enako z vsemi drugimi podobnimi slučaji. Ker prinaša stvar dobiček, se jo obratuje. Ce se nesreča dogodi, kaj zato! Sicer pa, kdo pa misli o nesreči, ki se
morda dogodi. Najbrž se sploh ne dogodi.
» * *
V	družbi bodočnosti se bo vpoštevalo vse mogo-fe varnostne naprave. Življenje rudarjev ne bo izpostavljeno tolikim nevarnostim, kakor v kapitalistični družbi. Na vsakem stebru v rovih, na vseh mogočih mestih so nalepljeni lepaki, ki uče delavce, kako naj se varujejo. "Varnost prva!" je geslo. Ko se je pisec teh vrstic zaeno s svojimi tovariši v nekem rudniku hotel ravnati po teh predpisih, se je nakopalo nekaj vozičkov manj rude na dan. Bos je vprašal za vzrok. Povedali smo mu in njegov odgovor je bil: "To hell with 'safety first'! We want ore!" Ako bi mi vztrajali in delali po predpisih "safety first", bi bili odslovlje-ni, kajti — "we want ore!" Ko se je ob istem času eden rudarjev ponesrečil, je dobil samo malo odškodnino, dasiravno je bil za vse življenje pohabljen. Izgubi! je tožbo, ker se ni ravnal po predpisih "safety first". Kapitalistični družbi je v prvi vrsti za profit. Osebna varnost pride v poštev šele na drugem ali tre-
Ijem mestu. In največkrat sploh ne pride v poštev.
* # *
Tisoče delavcev in delavk boleha na tuberkulozi. V prvem štadiju je bolezen ozdravljiva. Ali kje je de-
nar za dobro hrano, zračno stanovanje, za zdravila, za sanitorij na zapadu? Ker ga ni, umiraj! Umiraj eno leto, dve leti, družina pa naj gleda tvoje umiranje. Raka imaš, ali kako druffo bolezen, ki zahteva za ozdravljenje sredstev. Kje jih boš vzel? Ker jih nimaš, pogini! In v tej deželi imamo zdravnikov več ko dovolj, imamo zdravil na izbero, imamo vsega, kar potrebuje sto deset miljonov prebivalcev te republike, ki ima sedaj le to napako, da je kapitalistična republika, republika za profit. Od delavstva samega je odvisno, kdaj jo hoče drugačno.
# # *
Angleži so strokovnjaki v podjarmljanju narodov in plemen. Velik del Afrike imajo v posesti, vso Indijo, Egipt in mnoge druge teritorije. Ampak duh nacionalizma, ki preveva po vojni podjarmljena ljudstva, dela zvijačnim Angležem velike preglavice. Poleg Indije se jim upira Egipt — Egipt skoro uspešnejše kakor Indija. Angleške strojne puške so zadnje mesece pokosile že precej Arabcev, in več tisoč je bilo ranjenih. Tudi ječe so polne, kar je samoobsebi razumljivo. Vsak narod, vsako pleme, mora iti v svojemu procesu razvoja skozi krvave boje, ki trajajo včasih desetletja, včasih stoletja. Nekateri narodi jih srečno preži-ve, drugi omagajo. Mnogo jih je v taki periodi popolnoma izginolo iz površja. V zgodovini so znani kol "mrtvi narodi". Razvoj pa gre svojo pot naprej. Ko omaga en narod, vzame bakljo upora drugi. Vedno upori, vedno želje po svobodi, po nečem boljšem, kar še ni, pa je dosegljivo. Eno z drugim se izpopolnuje. Uporniki izboljšujejo svoje gospodarje. Gospodarji izboljšujejo upornike. In kadar uporniki postanejo gospodarji, tedaj se prejšnji gospodarji spremene v upornike. In ko stari vsled zastarelosti izginejo, se porode novi, naprednejši, ki silijo nove gospodarje k hitrejšemu napredku.
# * *
Za genovsko ekonomsko konferenco bo vodil rusko delegacijo Lenin sam. Njegov namestnik bo čiče-rin. Ruska delegacija bo imela polno moč delati zaključke in sklepati pogodbe v imenu sovjetske Rusije. Če bo genovska konferenca sklicana ob določenem času ali ne, sedaj še ni znano. Diplomacija v Parizu in Londonu intrigira. V Washingtonu se obotavljajo. Ne vedo, ali bi šli ali ne bi šli. Potrebno bi bilo, da se je udeleže. Ce to store, prevzamejo nase odgovornost, ki bi utegnila biti škodljiva republikanski stranki pri prihodnji volilni kampanji. Če izostanejo, postanejo odgovorni pred vsem svetom za nadaljevanje ekonomskega kaosa. In navsezadnje, ameriški delegatje bi na genovski konferenci kljub ameriškemu bogastvu ne bili vodilna luč. En tabor bi vodil Lloyd George, drugega Lenin, dve najmogočnejši osebnosti v današnjem
svetu.	•
• • »
Zelo počasi se svet izkopava iz krize, v katerega ga je pahnila vojna. Treba je bilo samo vojne napovedi, pa so v teku 24. ur zagrmeli topovi. Potrebuje se pa mesece in leta za konference, da se ustvarjajo kompromisni sporazumi, s katerimi ni nihče zadovoljen, ker nikomur ne ustrežejo. Ampak na svetu ni druge poti. Ruska sovjetska vlada je pričela voditi politiko kompromisov. Ekstremisti so nezadovoljni iS ti so postali novi uporniki nove Rusije. Vsi so potrebni za ba-lanciranje, centrumi, desnice in levice. Ljudje nismo popolni in še dolgo ne bomo. Zato balanciramo in se prekucujemo, pri tem pa gremo vendar naprej v toliki meri, v kolikor smo sposobni iti naprej.
8	P S O L S T A 1 1 C
JVa pomoč Utifiji!
Miljoni ljudi v Rusiji stradajo in umirajo.
V krajih kjer je suša povzročila nepopisljivo mizerijo, se dogajajo prizori, ki nudijo grozne slike. Izstradana de-ca, do smrti izmučeni starci, gladne matere, o-bupani očetje, vse to se vam vrsti pred očmi. Živil ni, zdravil ni, epide-mične bolezni razsajajo po deželi.
Trideset miljonov ljudi je pahnjenih v po-mankanje, kakršnega že zelo dolgo ni bilo. In drugih sto miljonov ruskega prebivalstva čuti več ali manj glad, jok in stok umirajočih v pokrajinah ob Volgi in drugih krajih prostrane Rusije, kjer je narava postopala tako kruto prošlo poletje in uničila skoro vse poljske pridelke.
Rusija se mora obvarovati v interesu nove Rusije, v interesu vsega proletarijata, v imenu človečanstva. Pomoč, ki jo dajejo buržvazne vlade, ni odkritosrčna; tudi zadostna ni. Delavstvo, brez ozira h kateri struji pripada ta ali oni del, mora biti edino v pomožni akciji za Rusijo. Kralj GLAD se mora poraziti.
Jugoslovanska socialistična zveza je bila med prvimi organizacijami v Ameriki, ki je podvzela pomožno akcijo za po suši prizadeto rusko prebivalstvo. S svojim pomožnim delom nadaljuje, v kolikor ji dopuščajo njeno moči in bo nadaljevala dokler ne bo Rusija rešena nevarnosti svojega največjega sovražnika, in ta sovražnik je Glad.
Stotisoči v Zedinjenih državah trpe pomankanje; stotisoči se potikajo po ulicah, ali iz kraja v kraj, za delom — za kruhom. Toda kruha je v Ameriki dovolj, celo preostaja ga. Da ga nimajo dovolj vsi, ki so ga potrebni, je vzrok v tem, da je sedanji družabni sistem krivičen in zato tudi delujemo, da ga odpravimo in nadomestimo z novim — s socialističnim. '
Mizerija, ki vlada med brezposelnim delavstvom v Zedinjenih državah, se ne more niti od daleč primerjati z obupnim stanjem, v katerem se nahaja na miljone ruskega ljudstva. Tam ljudje ne vedo več, kaj je meso, kaj je kruh, kaj so jedila, ki so res jedila. Preživljajo se z raznimi nadomestili za hrano, ki pa ni hrana. Zato jih kose bolezni — po cele vasi, celi okraji izumirajo. Otroci — ako bi vi videli te otroke! In matere — če bi vi razumeli njihov obup, ker ne morejo pomagati!
Pomlad prihaja tudi za Rusijo. Pomlad prerojenja, pomlad za setev in potem poletje za žetev. Do takrat pa ji moramo pomagati vsi, ki smo količkaj v stanju pomagati.
Vse prispevke pošiljajte tajništvu Jugoslovanske socialistične zveze na naslov: — Frank Petrich, 220 So. Ashland Blvd., Chicago, 111.
Pri prispevki bodo kakor doslej, objavljeni v Proletarcu.
KRALJ GLAD.
Za dosedaj nabrani denar so se nakupila živila im zdravila ter se odposlala v Rusijo sovjetskemu živilskemu komisarijatu. Kako in kaj je bilo poslano, je bilo že objavljeno v tem listu. Ko bo pomožna akeija končana, bo objavljen od tajništva J. S. Z. natančen račun. Izkazi se sproti priobčujejo. Nad njimi vodi kontrolo nadzorni odbor J. S. Z. Noben cent ne bo izdan po nepotrebnem.
Pokažimo s to akcijo, da znamo biti edini, da smo pripravljeni storiti vse, kadar je treba prihiteti na pomoč delavstvu Rusije.
Rusija bojuje boj za ves proletariat. Nezgoda za nezgodo jo doletava v tej borbi. Žrtvujmo se tudi mi nekoliko zanjo. Pokažimo, da simpatiziramo ž njo, ne samo v besedah, ampak tudi z dejanji.
Pomagajmo Rusiji, dokler ne pride njena pomlad, potem poletje in žetev, in potem zopet pomlad im poletje in žetev, ki bo tudi naša pomlad in poletje in žetev.
Ameriški veterani svetovne vojne.
F. P.
Svetovna vojna je rodila v raznih deželah razne legije ali garde, ki so odsev gotovih interesov. V Italiji imajo "fašiste", v Ameriki imamo "legijce" in "veterane svetovne vojne."
Kaj pomeni za ameriško delavstvo "legija", ni treba razpravljati na dolgo in široko. Če pravimo, da je bila "legija" organizirana iz vrst ameriške buržva-zije, postane vsakemu trezno mislečemu delavcu takoj jasno, kaj zastopa, ne glede na to, kakšne uradne pro-klamacije ali izjave ima. Držanje nekaterih članov ali postojank te "legije" z ozirom na interese nižjih slojev, z ozirom na boje za priznanje svobode govora, o-svoboditev političnih jetnikov itd., nam pove več kot pa vse njihove uradne izjave.
Vse drugačnega značaja je organizacija "ameriških veteranov svetovne vojne". Ta organizacija je bila organizirana v zakopih devet dni potem, ko je bilo podpisano premirje! Iz njenega programa in iz dela, ki so ga vršili njeni člani v boju za svobodo govora, svobodo shajanja in osvoboditev političnih jetnikov, se da sklepati, da je to organizacija, ki čuti in se zaveda razrednega boja in je pripravljena po svoji moči storiti vse, da se vpošteva ustava Zed. držav in zavaruje pravice ljudstva te dežele.
Ustava in program te organizcaije se glasi:
"Iz ljubezni do domovine in do človeštva se vračajoči veterani svetovne vojne — vojaki, pomorščaki in marineri, ki so bili v vojni na strani zaveznikov v letih 1914 — 1919, organiziramo v veliki bratski organizaciji za medsebojno protekcijo naših pj-avic, za izboljšanje naših interesov in blagostanje; za pre-življenje in pomoč naših blagodejno delujočih družab-( nih in bratskih odnošajev med člani, da se zasigura za vedno blagoslov svobode, enakosti, pravice in miru nam samim in vsem državljanom Zed. držav. >
PROGARM.
/. Za bivše vojake.
1.	Soglašamo s takozvano Fordney Bonus predlogo in zahtevamo, da se takoj uzakoni in izvede.
2.	Vsem v vojni pohabljenim ameriškim veteranom svetovne vojne pošiljamo bratski pozdrav in jim nudimo vse naše sodelovanje za izvedbo njihovega programa, Sugeriramo, da se vsi čezmerni in preostali vojni fondi v državah, mestih in patriotičnih organizacijah izroče tem veteranom za njihovo rehabilitacijo.
II. Nacionalno.
3.	Ne trpimo nobenega uradnega ali neuradnega vmešavanja v pravice, ki so nam bile izvojevane potom prvega dodatka zvezne ustave.
4 S tem v zvezi obsojamo odločno in brez rezerviranja in smatramo za strahopetno, nečloveško in neameriško dejanje članov in uradnikov ameriške Legije z nastopanjem drhali, mazanjem s smolo ter obkla-danjem članov farmarske oi^anizacije v Kansasu z raznimi priimki; istotako obsojamo dejanja drugih sa-monazvanih patriotov kjerkoli.
Drhal je razširjajoča se anarhija. Vsaka oseba, ki pomaga drhali k nasiljem, je nevredna državljanstva ameriške republike.
5.	Odločno smo proti vsaki obliki prisiljenega vojaškega treniranja v Ameriki in zanikamo vse avtoritete kakršnekoli skupine ali organizacije, da predstavlja velike množice iz vojne vrnjenih mož, kadar govore v tem smislu.
6.	Vztrajamo, da ima biti pravica azila ali zatočišča za vse politične begunce nedotakljiva.
7.	V slučaju vojne imajo postati vsi v zvezi z vojno pridobljeni profiti takoj last zakladništva Zed. držav.
8.	Izvzemši v slučaju invazije našega ozemlja potom naoborožene sile, nasprotujemo ^saki vojni napovedi od strani vladnih uradnikov, dokler ni vprašanje predloženo ljudstvu na splošno glasovanje.
9.	Vztrajamo, da se ima ameriški vojni dolg plačati potom konskripcije vseh dohodkov, ki znašajo preko $100,000.00 na leto potom nadaljevanja dohodninskega davka. Obsojamo in proglašamo namero a-gentov privilegij v kongresu, da se preneša breme vojnega dolga od profitarjev potom davkov od prodaje (Sales tax) na revne sloje.
///. Gospodarsko in industrialno.
10.	Pripoznamo pravico kolektivnega pogajanja potom vseh resničnih zastopnikov skupin v produktivni industriji.
11.	Obsojamo izkoriščanje otrok v industriji.
12.	Takozvani "Open shop" je v načelu anarhična zahteva, v pretenzijah hipokritična in dejanski strahopetna. Iz nje prihaja glas suženjstva ter nima mesta v Ameriki.
13.	Protestiramo proti hameram izkoriščanja patriotizma prejšnjih vojakov z namenom, da se drži nizdol plače in življenske razmere.
14.	član, ki pomaga vedoma pri uničevanju štraj-kov, prestane biti avtomatično član te organizacije ter se ga ne sprejme več v ftjo.
15.	Priznamo ameriškim farmarjem pravico, da zastopajo in si zasigurajo take poštene in odprte trge in kredite, ki jih žele. Mnenja smo, da poznajo metode v bojih za dosego svojih interesov sami najbolje.
IV. Internacionala.
16.	Otroci današnjih dni bodo jutrajšnji svet. U-ničevanje celih narodov — celo premaganih sovražnikov — potom blokade in lakote, zanika vsa človeška načela, za katere smo se borili. Čezmerne zaloge, ki so po svetu, naj rešijo propadajoče človeštvo v centralni Evropi, v Rusiji in kjerkoli se oglaša glad.
17.	Zahtevamo takojšno priznanje
a)	irska republike,
b)	sedanje ruske vlade.
Izrekamo najglobokejše simpatije ljudstvam v Indiji, v Egiptu in vsem tistim, ki žele svobodo; za zgled jim predstavljamo izvojevanje pravice do revolucije, demonstrirane svetu po ameriških kolonijah, katerih izjavo neodvisnosti cenimo kot našo največjo dedščino."
To je izjava in program ameriških veteranov svetovne vojne.
Organizacija "The World War Veteran" ima svoj gl. stan v Minneapolisu, Minn., 402 Daily Star Bldg., . katere uprava daje vsa navodila veteranom zadnje vojne, kako se postane član te organizacije.
Ne, socialisti ne bodo uničili privatnega lastništva; privatno lastništvo je uničil kapitalizem, ko si ga je prilastil. Koliko ljudi poseduje danes imetje? O-semdeset odstotkov ljudi v Zedinjenih državah nima nobenega lastništva. Tisti ki imajo, so vzeli tistim, ki nimajo. Kapitalizem je legitimno razlastil ljudstvo — Socializem mu hoče lastništvo vrniti — E. V. Debs.
jt (^t
Kje je narod na svetu, ki bi mogel reči, da ima sam svojo kulturo? K večjemu bi se to moglo priznati onim "divjakom", katerim odrekajo sploh vsako kulturo.
Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kra tkem potekla naročnina?
|inmmgwHimiiiiiiiimin«iiMiiimiuiiiiniiiiimwiuiuiuiiiiiiiii | ANTON ČEHOV:
I DUEL.
Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar.
^Mitintiii: i ...............................................................................................................................................i.................
(Nadaljevanje.)
—	Doktor, ne govori neumnosti. Sovražiti in prezirati bacil je neumnost, vsakega poljubnega človeka brez razlike brezpogojno smatrati za svojega bližnjega — hvala lepa, to pomeni ne presojati, to pomeni odreči se od pravičnega ravnanja v razmerju z ljudmi, umiti si roke, z eno besedo. Tvojega Lajevskega smatram za lopova, ne skrivam tega in se s popolnoma mirno vestjo obnašam napram njemu kakor napram lopovu. Ti ga pa smatraš za svojega bližnjega—tak poljubi se ž niim; smatraj ga za bližnjega, to pa se pravi, da občuješ ž njim kakor z menoj in dijakonom, torej nikakor. Ti si enako ravnodušen" napram vsem.
—	Reči človeku lopov! — je zamrmral Samojlen-ko in se z gnusom namršil. — To je tako grdo, da ti ne morem povedati!
—	Ljudi se sodi po njihovih dejanjih, — je nadaljeval von Koren. — Sedaj sodite dijakon . . . Govoril bom z vami, dijakon. Delovanje gospoda Lajevskega je odkrito razloženo pred vami kakor dolgo kitajsko pisanje, in lahko je berete od začetka do konca. Kaj je napravil tekom teh dveh let, kar živi tukaj? Na prste bomo šteli. Prvič je naučil prebivalce tega mesteca igrati vint; pred dvemi leti je bila ta igra tukaj nepoznana, sedaj pa igra vint od jutra do pozne noči vse, celo ženske in na-pol otroci; drugič je naučil prebivalce piti pivo, ki tudi ni bilo znano tukaj; razen tega mu morajo biti prebivalci hvaležni za podatke, kar se tiče raznih vrst vodke, tako da sedaj lahko z zavezanimi očmi Razločujejo vodko Košeljova od Smirnova št. 21. Tretjič, prej so živeli moški s tujimi ženami tukaj tajno, iz istega vzroka kot tatovi kradejo tajno, ne pa javno; prešuštvo so prej smatrali za nekaj takega, kar jih je bilo sram kazati vsemu svetu; Lajevski pa je bil vtem oziru pijonir; on živi javno s tujo ženo. Četrtič...]
Von Koren je hitro pojedel svojo juho in oddal krožnik slugi.
—	Že prvi mesec najinega znanstva sem spoznal Lajevskega, — je nadaljeval proti dijakonu. — Ob istem času sva prišla sem. Taki ljudje, kot je on, imajo zelo radi družbo, zbližanje, solidarnost in take podobne stvari, ker jim je vedno potrebna družba za vint, za popivanje in prigrizek; poleg tega so pa še gostobesedni, in treba jim je poslušalcev. Postala sva prijatelja, to se pravi, on je lazil vsak dan k meni, me motil pri delu in mi pripovedoval intimnosti o svoji prilež-nici. 2e takoj v početku me je osupnil s svojo nenavadno lažnjivostjo, od katere mi je enostavno prihajalo slabo. V svoji vlogi prijatelja sem ga zmerjal, zakaj toliko pije, zakaj živi preko .svojih sredstev in dela dolgove, zakaj ničesar ne dela in ne bere, zakaj je tako malo kulturen in tako malo ve — in v odgovor »a vsa moja vprašanja se je grenko nasmehoval, vzdihoval in govoril: — "Jaz sem ponesrečenec in nepotrebnež," ali — "Kaj pa hočete, prijatelj, od nas, poslednjih odlomkov tlačanstva?" ali: — "Degeneraciji smo podvrženi . . ." Ali pa je začel vezati otrobe o Onjeginu, Pe-čorinu, o bajronskem Kajnu, Bazarovu, o katerih je
govoril: — "To so naši očetje po duši in po telesu." Razumite pa to tako, češ ni on kriv, da leže službeni akti po cele tedne neodpečateni, in da on sam pije in druge napaja, temveč da so tega krivi Onjegin, Pečo-rin in Turgenjev, ki je izmisli ponesrečenca in nepo-trebneža. Vzrok skrajne nebrzdanosti in nesramnosti ne leži v njem samem, temveč nekje zunaj, v prostranstvu. In pri tem — zvita glavica! — ni on sam razuzdan, lažnjiv in ostuden, temveč mi . . . "mi ljudje osemdesetih let," "mi veli izrodek tlačanstva," "nas je pokvarila civilizacija" ... Z eno besedo, razumeti moramo, da je tak velik človek, kot je Lajevski, tudi v svoji propalosti velik; da tvorijo njegova razuzdanost, neizobraženost in nečistost naravno — zgodovinski pojav, ki ga povzročuje neobhodnost, da so vzroki tukaj, svetovni, elementarni in da je treba pred Lajevskega obesiti lampado, kajti on je usodna žrtev časa, smeri, podedovalnosti in tako dalje. Vsi uradniki in dame so ga poslušali in ohali in ahali, jaz pa dolgo nisem mogel razumeti, s kom imam opraviti: s cinikom ali spretnim žepnim tatom? Taki subjekti kot on, ki so na zunaj inteligentni, nekoliko vzgojeni in ki mnogo govore o lastni plemenitosti, se navadno znajo pretvarjati za komplicirane narave.
—	Molči! — je vzrojil Samojlenko. — Jaz ne dovolim, da bi v moji navzočnosti slabo govorili o visoko plemenitem človeku!
—	Ne segaj v besedo, Aleksander Davidič, — je hladno dejal von Koren. Takoj sem gotov. Lajevski je precej enostaven organizem. Njegovo nravno okostje jp takole: zjutraj copate, kopanje in kava, potem do kosila copate, gibanje in pogovori, ob dveh copate, kosilo in vino, ob petih kopanje, čaj in vino, nato vint in laganje, a po polnoči spanje in la femme. Njegovo eksistiranje je zaprto v tak ozek program, kakor jajce v lupino . Če hodi, če sedi, če se jezi, piše, veseli — vse ima svoj začetek in konec v vinu, kartah, copatah in ženski. Ženska igra v njegovem življenju usodno, ugnetajočo vlogo. On sam pripoveduje, da je bil pri trinajstih letih že zaljubljen; kot študent v prvem letu je živel z gospo, ki je imela blagotvoren vpliv nanj in kateri mora biti hvaležen za svojo muzikalno izobrazbo. V drugem letu je odkupil iz bordela prostitutko in jo povzdignil do sebe, to se pravi, da si jo je vzel za priležnico, ona pa je preživela ž njim pol leta in ubežala nazaj h gospodinji, in ta beg mu je prizadjal nemalo duševnega trpljenja. Strašno, tako je trpel, da jc moral pustiti univerzo in živeti dve leti doma brez dela. Toda to je imelo'zopet svojo dobro stran. Doma se je sešel z neko vdovo, ki mu je svetovala, naj pusti jurisdično fakulteto in prestopi na filozofsko. Tako j6 tudi storil. Ko je končal univerzo, se je. strastno zaljubil v svojo sedanjo . . . kako se ji že pravi . . ., omože-no, in je moral bežati ž njo sem na Kavkaz, češ za svojimi ideali . . . Danes ali jutri*bo te ljubezni konec in on zbeži nazaj v Peterburg, in sicer spet za ideali.
—	Odkod pa ti to veš? — je zarenčal Samojlenko, gledajoč z jezo na zoologa. — Jej raje.
Na mizo so prinesli kuhanega lipana s polsko o-mako. Samojlenko je položil obema svojima gostače-ma vsakemu po enega lipana in jih jima lastnoročno polil z omako. Kaki dve minutai sta minili v molčanju.
—	Ženska igra bistveno vlogo v življenju vsakega človeka, — je rekel dijakon. — Se ne da nič pomagati.
—	Da, ampak do kakšne meje? Vsak izmed nas ima žensko za mater, sestro, ženo, prijateljico, za Lajevskega pa je žena vse in ob enem s tem samo lju-bovnica. Ona, to se pravi konkubinat ž njo, je sreča
in cilj njegovega življenja; on je vesel, žalosten, dolgočasen, razočaran — vse zaradi ženske; če je naveličan življenja, je kriva ženska; zagorela mu je zarja novega življenja, našel je ideale — tudi tukaj išče ženske . . . Zadovoljujejo ga le taka literarna dela ali slike, v katerih je ženska. Naš vek je po njegovem mnenju slab in slabši od štiridesetih in šestdesetih let samo zaradi tega, ker se mi ne znamo do samopozabljenja oddajati ljubavni ekstazi in strasti. Ti sladkostrastniki imajo menda v možganih poseben prirastek kakor kako sar-komo, ki jim pritiska na možgane in jim obvladuje vso psihiko. Le oglejte si Lajevskega, kadar sedi kje v kaki družbi. Pazite; kadar se v njegovi navzočnosti sproži kako vseobče vprašanje, recimo o celici ali in>-stinktu, tedaj sedi v strani in ne posluša; v takem slučaju ima utrujen razočaran obraz, nobena stvar ni zanimiva zanj, vse je prostaško in ničevo, komaj pa spregovorite o samicah in samcih, o tem naprimer, da pri pajkih samica po oploditvi samca požre — tedaj njegove oči zažare od radovednosti, obraz se razjasni, z eno besedo, človek vam oživi. Vse njegov misli, naj bi bile še tako plemenite, vzvišene ali brezpomembne, imajo eno in isto izhodišče. Greš ž njim po cesti in srečaš na primer osla ... — Povejte mi, prosim, — vpraša — kaj bi nastalo, če bi sparili oslico z velblo-dom? "Potem pa sanje! Vam je kdaj pripovedoval svoje sanje? To je imenitno! Enkrat se mu sanja, da ga ženijo na luni, drugič ga zopet kličejo na policijo in mu ukažejo, da naj zakonsko živi s kitaro . . .
Dijakon se je zvonko nasmejal; Samojlenko se je namršil in je jezno nagubal obraz, da bi se ne zasmejal, pa se ni zadržal in se je zakrohotal.
— Ali ti laže! — je rekel in si brisal solze. — Pri moji duši, da laže!
IV.
Dijakon se je zelo rad smejal in se je za vsako malenkost smejal do bolečine v bokih, do onemoglosti. Zdelo se je, da je bil rad z ljudmi samo zato, ker imajo smešne strani in se jim lahko daje smešne priimke. Samojlenka je nazval tarantura, njegovoga slugo racmana, in je bil navdušen, ko je nekoč von Koren imenoval Lajevskega in Nadeždo Fjodorovno — makaki. Žejno se je zagledoval v obraze, poslušal, ne da bi trenil z očesom, in bilo je videti, kako so se njegove oči napolnjevale s smehom in kako se je napenjal obraz v pričakovanju, kdaj si bo lahko dal duška in se zasmejal.
, — To je za razvraten in pokvarjen subjet, — je nadaljeval zoolog, dijakon pa se mu je v pričakovanju smešnih besedi zajedal v obraz. — Redko kje najdeš tako ničlo. Telesno je vel, izmozgan in star, po inte-lektu pa se prav nič ne razlikuje od debele trgovke, ki samo žre, pije, spi na pernici in ima svojega kočija-ža za ljubimca.
Dijakon se je spet zasmejal.
— Ne smejte se, dijakon, — je rekel von Koren: — to je preneumno na vse zadnje. Ne postal bi pozoren na njegovo ničevost, — je nadaljeval, ko je počakal, da se je dijakon jenjal smejati: — šel bi enostavno mimo njega, če ne bi bil tako škodljiv in nevaren. Njegova škodljivost obstoja pred vsem v tem, da ima uspeh pri ženskah in da se je zaradi tega bati, da bo imel potomstvo, to se pravi, da bo podaril svetu tucat Lajevskih, pravtako velih in degeneriranih, kot je on sam. Drugič pa je silno nalezljiv. O vintu in pivu sem vam že govoril, še eno — dve leti pa vam zavojuje celo kavkaško obrežje. Sami veste, do kak-
šne mere je masa, posebno pa njen sredni sloj zaverovan v inteligentnost, v univerzitetsko izobrazbo, v plemenitost manir in literaturnost jezika. Naj napravi še tako nizkotnost, vse vam verjame, da je storil prav, da tako tudi biti mora, kajti on je vendar inteligenten, liberalen in univerzitetsko izobražen človek. Poleg tega je pa še ponesrečenec, nepotrebnež, nevra-stenik, žrtev časa, to pa se pravi, da mu je vse dovoljeno. Imeniten fant je, zaduševen človek, tako prisrčno prizanesljiv je napram človeškim slabostim; lahko ga pregovoriš, popustljiv je, na kompromise priprav-Ijpn, ni ponosen, ž njim lahko popijančuješ in pokvan-taš. Masa, ki je vedno dovzetna za antropomorfizem v religiji in morali, ima najraje take bogove, ki imajo iste slabosti, kot ona sama. Premislite torej, kako ugodna tla so mu za inficiranje na razpolago! Vrhu tega je pa čisto dober igralec in spreten licemerec in vedno imenitno ve, kam pes taco moli. No vzemimo, na primer, magari njegov odnošaj napram civilizaciji. Civilizacije niti povohal ni, zraven pa ti besedi či: f
—"Ah, kako nas je pokvarila civilizacija! Ah, kako zavidam tele divjake, te otroke prirode, ki ne poznajo civilizacijo!" Treba je namreč razumeti, da je bil nekoč, njega dni, z vso dušo vdan civilizaciji, da ji je služil, jo do kraja spoznal, toda da ga je civilizacija utrudila, razočarala, prevarala; on je, si morate misliti, Faust, drugi Tolstoj . . . Schoppenhauerja in Spencerja pa tretira, kakor dva pobalina, in jih po očetovsko potrepava po rami: no, kako je kaj prijatelj Spencer? Spencerja seveda sploh niti bral ni, toda kako vam je mil, kadar pravi z lahko, brezbrižno ironijo o svoji gospe: — "Spencerja je brala!" In ljudje ga poslušajo in nihče noče razumeti, da nima ta šarlatan niti te pravice, da bi smel Spencerju poljubiti podplat, kaj šele, da bi govoril o njem v takem tonu. Riti pod civilizacijo, pod avtoritete, pod tuj altar, brizgati blato nanje in kakor pajac pomežikovati nanje zato, da bi opravičil in skril svojo velost in nravno ubož nost, tega je sposobna samo silno samoljubna, nizkotna in ostudna žival.
—	Ne vem, Kolja, kaj bi ti rad od njega, — je rekel Samojlenko zoologu ne več jezno, temveč skesano. — Tak človek je, kot smo vsi. Seveda da ni brez napak, toda človek sodobnih idej je, opravlja službo, služi domovini. Pred desetimi leti je bil tu pri nas za
* agenta starček, človek velikega razuma ... No in ta je imel navado reči . . .
—	Prav, prav! — ga je prekinil zoolog. — Ti praviš, da opravlja službo. Ampak kako jo opravlja? Kaj se je refl kaj izboljšal vsled tega, ker se je prikazal sem, ali so postali uradniki točnejši, poštenejši in uljudnejši? Nasprotno, s svojo avtoriteto, inteligentnega, akademično izobraženega človeka, je samo sank-cijoniral njihovo brezvestnost. Točen je samo vsakega dvajsetega, ko dobi plačo, druge dneve pa drsa doma s copatami po sobah in si prizadeva napraviti tak izraz, kakor da dela s tem, da živi na Kavkazu, ruski vladi velikansko uslugo. Ne, Aleksander Davidič, ne poteguj se zanj. Skoz in skoz si neiskren. Če bi ga imel ti v resnici rad in bi ga res smatral za svojega bližnjega, bi pred vsem ne bil ravnodušen napram njegovim slabostim, bi ne bil popustljiv napram njim, temveč bi ga skušal napraviti njemu samemu v korist neškodljivega.
—	Kaj se to pravi?
—	Napraviti ga neškodljivega. Ker je nepoboljšljiv ga moreš napraviti neškodljivega na en sam način . . .
Von Koren je potegnil s prstani okrog svojega vratu.
—	Ali pa utopiti, ali kaj . .. — je pristavil. — V interesu človeštva in v njih lastnem interesu je treba take ljudi uničiti. Na vsak način.
—	Kaj praviš?! — je zamrmral Samojlenko in je začudeno gledal mirni, hladni zoologov obraz. — Dija-kon, kaj pa govori? Kaj si pri pameti?
—	Ne zahtevam na vsak način smrtno kazni, — je rekel von Koren. Če je dokazano, da je škodljiv, si izmislite kaj drugega. Če se Lajevskega ne sme uničiti, tedaj ga izolirajte, vzemite mu človeško podobo, ga oddajte na prisilno delo....
—	Kaj govoriš? — se je zgrozil Samojlenko. — S poprom, s poprom! — je zakričal z obupnim glasom, ko je opazil, da je dijakon fašil-ane buče brez popra. — Ti si človek velikega razuma, kaj vendar govoriš?! Našega prijatelja, ponosnega, inteligentnega človeka, oddati na prisilno delo!!
—	Če pa je ponosen, se bo protivil — tedaj v okove ž njim!	•«• <
Samojlenko ni mogel izpregovoriti niti besede več in je samo s prsti še migal; dijakon je pogledal na njegov osupnjen, v resnici smešen obraz in se je za-krohotal.
—	Nehajmo govoriti o tem, — je dejal zoolog. — Samo to si zapomni, Aleksander Davidič, da je bilo prvobitno človeštvo zavarovano proti takim, kot je Lajevski, potoni boja za obstoj in potom izbire; sedaj pa je naša kultura pomembno oslabila boj in izbor, in sami moramo poskrbeti, da veli in nesposobni poginejo; kajti, če se Lajevski pomnože, tedaj je civilizacije konec, in človeštvo degenerira popolnoma. Mi bomo krivi.
—	Če je treba zaradi tvoje civilizacije in tvojega človeštva ljudi utapljati in obešati, — je dejal Samojlenko, — naj jih vzame hudič! Hudič jih vzemi! Jaz ti pa tole povem: učen si, človek velikega razuma si in ponos domovine, ampak Nemci so te pokvarili. Da, Nemci! Da boš vedel!
Od tistega časa,- odkar se je odpeljal iz Derpta, kjer je študiral medicino, je Samojlenko redkokdaj videl kakega Nemca in ni prebral niti ene nemške knjige, toda po njegovem mnenju je izviralo vse zlo v politiki in v vedi od Nemcev. Odkod se je vzelo to njegovo mnenje, bi niti on sam ne mogel povedati, toda držal se ga je trdno.
—	Da, Nemci! — je ponovil še enkrat. — Pojdimo piti čaj.
Vsi trije so vstali, nadeli klobuke, odšli na vrt in tam sedli v senco bledih klenov, hrušk in kostanja. Zoolog in dijakon sta sedla na klop k mizici, Samojlenko pa se je pogreznil v pleten naslonjač s širokim po-ševnini1 naslonjalom. Sluga je prinesel čaj, kompot in steklenico sirupa.
Bilo je zelo vroče, kakih trideset stopinj v senci. Razgreti zrak je zamrl nepremično in dolga pajčevina, ki je visela s kostanja do tal, je lahko obstala in še ni ganila.
Dijakon je vzel kitaro, ki je vedno ležala pri mizi na tleh, jo ubral in tiho zapel s tenkim glasom: "0 troci seminaristii u kabaka stojahu" . . . toda isti trenutek je zopet vsled vročine umolknil, si obrisal pot i čela in pogledal navzgor na sinje, razbeljeno nebo. Samojlenko je zadremal; od potu, tišine in sladke po-obedne dremote, ki je hitro obvladala vse njegove ude, je oslabel in postal opijanjen; roke so se mu povesile, oči postale majhne, glava mu je klonila na prša. Z jo-
kavo ginjenostjo je pogledal na von Korena in dijako-na ter zamrmral:
—	Mlada generacija . . . Zvezda vede in svetilnik cerkve . . . Tale aleluja dopetača postane lahko navsezadnje še metropolit, da mu bo treba roko poljubljati . . . Magari . . r Daj Bog . . .
Kmalu se je zaslišalo hropenje. Von Koren in dijakon sta popila čaj in odšla na cesto.
—	Ali greste že spet v pristanišče glavače lovit? — je vprašal zoolog.
—	Ne, je prevroče.
—	Pojdite z menoj. Mi zavijete pošiljatev in kako stvar prepišete. Obenem pa se pogovorimo o vas, kakšnega dela bi se lotili. Dijakon, treba je delati. Tako ne gre.
—	Vaše besede so pravične in logične, — je rekel dijakon; — toda moja lenoba ima svoje opravičilo v razmerah mojega sedanjega življenja. Sami veste, da negotovost silno pospešuje apatično stanje ljudi. Sam Bog ve, ali sem samo za nekaj časa poslan ali za vedno, jaz živim tukaj v negotovosti, moja dijakonica pa prezeba pri očetu in pase dolgčas. Zraven so se mi pa še možgani skisali od vročine, da povem po pravici.
—	Vse je neumnost, — je dejal zoolog. — Človek se vsega lahko navadi, ravno tako vročine, kakor tega, da nima dijakonice. Kaj bi se razvajali. Treba se je držati v rokah.
V.
Nadežda Fjodorovna se je šla zjutraj kopat, za njo pa z vrčem, medenim umivalnikom, z rjuhami in gobo njena kuharica Olga. V pristanišču sta stala dva nekaka neznana, očividno kaka tujezemska tovorna parni-ka z umazanimi belimi dimniki. Neki možje v belili oblekah in belih čevljih so hodili po bregu in glasno kričali po francosko, in z onih dveh parnikov so jim odgovarjali. V majhni mestni cerkvi je zvonilo.
—	Nedelja je danes! — je z veseljem pomislila Nadežda Fjodorovna.
Počutila se je popolnoma zdravo in je bila veselo, praznično razpoložena. V novi ohlapni obleki od grobe moške čečunče in v slamniku s širokimi, proti ušesom silno zapognjenimi kraji, da je gledal njen obraz kakor iz škatljice, si se je zdela zelo srčkana. Mislila je o tem, da je v celem mestu ena sama mlada, lepa, inteligentna ženska — namreč ona, in da se zna samo ona ceneno, elegantno in vkusno obleči. Na-primer, ta obleka stane samo 22 rubljev, vendar pa kako čedna je! V celem mestu samo ona lahko ugaja, možkih pa je veliko, in zaradi tega morajo vsi hote ali nehote zavidati Lajevskemu.
Veselila se je, da je bil Lajevski zadnje čase hladen napram nji, zdržano uljuden in včasih celo predrzen in surov; na vse njegove izbruhe in prezirljive, hladne ali čudne, nerazumljive poglede bi prej odgovorila s solzami, z očitanjem ali z grožnjami, da pojde stran od njega, ali da se umori z gladom, sedaj pa je odgovarjala s tem, da je zardevala, se skesano ozirala vanj, in se veselila, da se ji ne dobrika. Če bi jo zmerjal, ali če bi ji grozil, bi bilo še bolje in prijetneje, ker se je čutila zelo zelo kriva pred njim. Zdelo se ji je, da je kriva pred njim prvič zato, ker ni kazala razumevanja za njegove sanje o delavnem življenju, radi katerih je zapustil Petrograd in se odpravil sem na Kavkaz, in je bila prepričana, da se ravno zaradi tega zadnji čas srdi nanjo. Ko se je vozila na Kavkaz, se ji je zdelo, da najde takoj prvi dan tukaj domač kotiček na morskem bregu, prijeten vrtec s senco, s pticami
in studenci, kjer bo lahko sadila cvetlice in zelenjavo, redila race in kure, sprejemala sosede, zdravila bolne kmete in jim razdajala knjige; potem pa se je skazalo, da pomeni Kavkaz—gole gore, gozdove in ogromne doline, kjer je treba dolgo izbirati, si prizadevati, se urejevati, in da ni tukaj nobenih sosedov, da je zelo vroče, in da se človeku lahko pripeti, da ga oropajo. Lajevskemu se ni mudilo, da bi si preskrbel parcelo; vesela je bila tega in oba sta molčala, kakor da bi se bila zmenila, da ne bosta omenila delavnega življenja. Molčal je, si je mislila, to pomeni, da se jezi nanjo, ker molči ona.	(Dalje prihodnjič.)
O papirju.
Dasiravno je preteklo že precej časa, od kar je prenehala svetovna vojna, je draginja papirja, posebno v nekaterih evropskih deželah, še vedno velika. Listi v nekaterih evropskih mestih še vedno izhajajo v zelo zmanjšani obliki in na papirju zelo slabe kakovosti. Med vojno pa je bil papir dragocen predmet, tako dragocen, da je moralo prenehati na tisoče listov samo v Ameriki, ker niso mogli zmagovati draginje papirja, kateri je sledilo še neprestano večanje tiskarskih stroškov.
V Zedinjenih državah se je papir znatno pocenil in lahko bi se še bolj, da ni trusta papirnic, ki skuša na vse načine držati visoke cene papirju. Toda tiskarski stroški se niso skoro prav nič znižali in tako n. pr. stane izdaja Proletarca še vedno nad 100 odstotkov več, kakor pa je stala za enako število izvodov v stari obliki do časa svetovne vojne. To je za list, ki je odvisen le od dohodkov naročnine in kontribucij že velikanska razlika. Kapitalistični listi so enostavno povišali ceno oglasom, pa so se jim dohodki izenačili.
Draginja tiska in papirja ni malenkostna reč. Dobre knjige, izdane v angleščini, stanejo danes od $1.50 do $5. Dobi se še kak šund, ki izhaja najprvo serijalno v kakem velikem dnevniku, za manjše cene. Ampak vse dobre knjige novejše izdaje so danes v Ameriki zelo drage in nič boljše ni v evropskih deželah. Draginja papirja in tiska torej škoduje kulturi.
Res je pač, da ni vse potrebno, kar se natisne. Kakor se govori mnogo nepotrebnega, zlaganega, škodljivega, tako se tudi tiska. Za marsikateri list ne bi bilo škoda, če ne bi izhajal in za marsikatero knjigo ne, če bi se ne natisnila. Ampak nobenega pravila ni, ki bi določalo, naj visoke cene tiska zadenejo le take nepotrebne tiskopise.. Neveselo dejstvo je, da se baš tiskanje nepotrebnega še najbolj izplača. Kak šund se ložje in s tem bolj dobičkanos-no prodaja, kakor pa dobre knjige. Listi, ki so naravnost zavajalni, prostituirani, so masi mnogo bolj pristopni, kakor pa dobri časopisi in revije. Najhujše je zadeto delavsko časopisje, ki ima najmanj sredstev za pokrivanje izdatkov.
Pisanje, četudi ne v današnjem zmislu, je že jako stara reč. Že davno pred našo civilizacijo so ljudje čutili potrebo, da si zabeležijo to in ono za
spomin, da si dajejo naznanila, kjer ni bilo mogoče ustno sporočilo. In ker so ljudje že davno imeli možgane, so . tudi že davno izumili pripomočke za te potrebe.
Preden je človek znal pisati, je risal, kar nam pričajo še danes ohranjene risbe, ponajveč živalske, na stenah skalnatih brlogov, na kamnih, rogovih t. d. Iz te predzgodovinske umetnosti se je razvilo tekom dolgih časov tudi pisanje.
Najprej so pisali ljudje na kamnite plošče, na les, drevesne liste, na drevesno skorjo, suhe živalske kože in platno, potem na povoščene deščice, na ilnate plošče in na kovinske tablice. V Egiptu so že pred 5000 leti iznašli snov, ki so jo imenovali papyrus, ker je bila izdelana iz stržena nekega grma enakega imena. Zato. se je ohranila beseda papir po tenkih listih iz papyrovega stržena. Papyrus so hranili in razpošiljali v obliki zvitkov.
Iz živalskih, zlasti oslovskih in ovčjh kož so kasneje začeli izdelovati pergament. V mestu Per-gamos v Mali Aziji so baje najprej znali izdelovati pergament, odtok tudi njegovo ime. Še v 11. veku sta bila papyrus in pergament zelo razširjena in splošno uporabljana, čeprav je bil tudi papir že znan.
Iznajdba papirja se računa že okoli 2000 let nazaj, ter je papir iznašel baje nekako 200 let pred Kristusom neki Kitajec. Gotovo je, da poznajo Kitajci papir ze okoli 2000 let. Delali so ga iz mešanice murvine skorje, iz raznih trav, odpadkov svile, bombaža in različnih tkanin. Iz take mešanice ga delajo v Aziji še dandanes. Tartar ji so pridrli v šestem veku na Kitajsko, se seznanili s kitajskim papirjem in ga prinesli Arabcem. Arabci so razširili papir po vseh jutrovih deaelah ter ga kot osvojeval-ci Španije končno zanesli tudi v Evropo. Ko so se vrnili križarji v domovino, so prinesli s seboj tudi iznajdbo papirja. Prva papirnica je bila na Nemškem baje v Ravensburgu leta 1270, v Španiji so ga delali že sto let prej.
Brez papirja ne bi bila niti iznajdba tiska dobila tiste velikanske vgljave, ki jo je, kakor ni imela iznajdba lokomotive pravega praktičnega pome na, dokler ni bil iznajden železni tir. Vse je v vzajemni zvezi. Tisk in papir sta skupaj omogočila silno razširjenje ljudske izobrazbe.
• Nevaren sovražnik Slovenije.
Med največje sovražnike ljijdstva spada kralj alkohol. Čezmerno uživanje opojnih pijač zastruplja človeški rod in ga tira v degeneracijo. Med dežele, v katerih je pijančevanje zelo razširjeno, spada tudi Slovenija. Takemu pijančevanju je potrebno zastaviti pot, in to skušajo storiti tudi v Sloveniji. Ljubljanski "Naprej" je priobčil članek pod naslovom "Iz kraljestva alkohola", ki se glasi:
Koncesijoniranih gostilničarskih in krčmarskih obrti se izvršuje v Sloveniji 6026. Te obrti so v smislu obrtnega reda drž. zak. št. 89 z dne 16. avgusta 1907 čl. 16 razdeljene sledeče:
toči in na drobno prodaja pivo, vino, sadjevec in žgane opojne pijače 3122, pivo, vino in sadjeve^ 2599, žgane opojne pijače 305 obrtnikov. Obrt se izvršuje v 4984 slučajih osebne, 389 po namestniku in 653 po najemniku. Koncesij je bilo ukinjenih kazensko začasno 47, trajno 1 in iz raznih drugih razlogov 512, skupaj 570, na novo podeljenih pa 217. Na 185 oseb pride 1 gostilna in 308 oseb 1 točilnica žganih opojnih pijač. Raznih vrst opojnih pijač se je zavžilo: piva 170,000 hI. vina 270.790 hI. sadjevca 73,664 hI in sadnega žganja 4200 hI v skupnem znesku 1,405,100.000 K. Na eno osebo odpade torej povprečno 49 1 opojnih pijač v vrednosti 1312 K. Tu ni všteto žganje, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, isto tako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino.
Oblastveno je bil dovoljen ples v javnih prostorih v 1700 in prekoračenje krajevno - policijske ure v 1730 slučajih z 2197 nadurami.
Radi prestopkov naredbe ministra za notranje zadeVe z dne 13. novembra 1913, štev 752, o omejitvi to čenja alkoholnih pijač, je bilo kaznovanih 1357 oseb s ,121,335 K denarne in 633 dni zaporne kazni. Največ oseb, med njimi tudi večje število ženskega spola, je bilo obsojenih radi javne pijanosti.
6026 alkoholnim podjetjem stoji nasproti 8 brezalkoholnih gostiln in 56 podjetij za izdelovanje brezalkoholnih pijač t. j. sodavice, pokalic in sadnih sokov, ki pa vsled pomanjkanja sirovin le ^v presledkih obratujejo.
t V boju proti alkoholizmu se je poverjeništvo za socialno skrb udejstvovalo sledeče: Ustanovilo je dne 21. januarja 1920 protialkoholni sosvet kot posvetovalni organ protialkoholnemu oddelku, sestoječ iz zastopnikov raznih državnih oblasti, izobraževalnih in telovadnih organizacij v Ljubljani. Potom organov protialkoholnega oddelka se je izvedlo po raznih krajih Slovenije kontrola nad izvrševanjem vladnih na-redb tičočih se omejitve pijančevanja. Ugotovilo se je med drugim zlasti več slučajev protipostavnega točenja in prodaje žganih opojnih pijač.
V	skrbstvo za alkoholike je bilo prevzetih urad' nim potom in na podlagi prošnje svojcev v Ljubljani več oseb. V njih zdravljenje in oblažitev družinskih razmer vobče se je ukrenilo vse potrebno. V enem slučaju je bil bolnik postavljen pod varuštvo, v drugem pa vsled popolnega pomanjkanja zdravilišča za alkoholike v Jugoslaviji, oddan v enoletno zdravljenje bolnišnice na Studencu.
V	svrho protialkoholne propagande vršil se je v 43. urah 29 predavanj, katere je posetilo okoli 5000 oseb. Vsako predavanje je pojasnjevalo 60 skioptičnih slik. Največ zanimanja za te prireditve je pokazalo industrijsko delavstvo.
Uradu so bili v omejitev pijančevanja stavljeni od strani raznih izobraževalnih organizacij med drugimi sledeči predlogi: 1. uvede naj se praktično nadzorstvo produkcije in prodaje alkoholnih pijač; 2. izvede naj se revizija koncesij za žganjetoč, ki se vrši v zvezi z drugo obrtjo; 3. vsem, ki imajo gostilne v najemu, pa se drugače lahko preživljajo, naj se oduzame-jo koncesije; 4. zahteva naj se, da vsaka gostilna postreže tudi s hrano in brezalkoholnimi pijačami; 5. propagandno delo v svrho omejitve pijančevanja, naj se koncentrira najbolj pri mladini in sicer v šoli, pri telovadnih organizacijah in društvih sploh, kjer se zbira mladina v kakršnekoli izobraževalne svrhe.
DOPISI.
USPEH VZTRAJNE AGITACIJE.
MORGANTOWN, \V. VA. — že pred časom sem pisal v Proletarcu, da bi bilo tudi v tem kraju dobro ustanoviti socialistični klub. Priporočal sem, naj bi se glede tega oglasil še kdo drugi iz tega kraja, ker pa ni bilo pravega odziva v javnosti, sem se sam lotil dela.
Posrečilo se mi je pridobiti dvanajst rojakov na sestanek — jaz sem bil trinajsti — in tako je bila podlaga storjena. Pravijo, da pomeni številka 13 nesrečo. No, ta slučaj je izjema. 'Ko sem na sestanku gledal pred seboj omenjeno število krepkih mož in fantov, voljnih, da tudi nekaj sklenejo, so se vsi moji "predsodki" o številki "13" razblinili, "šlo bo", sem si mislil. In zgodilo se je tako.
Njihovi mirni pogledi so me prepričali, da ne pričakujejo ničesar izrednega, ampak, da se zavedajo proletarske dolžnosti. Treba je bilo sarpo začeti, nekdo je moral sprožiti kamen, pa se je kokotalil naprej.
Pojasnil sem jim pomen seje, ter v šali pristavil, da ni moj namen ustanoviti socialističnega kluba, ker so razmere zelo neugodne vsled industrialne depresije; ob enem je med maso mnogo mlačnosti in je težko kaj doseči na polju socialistične organizacije. Dejal sem jim, da bi bilo potrebno, če se že ne ustanovi soc. klub, da se vsaj naroče na Proletarca, da se bodo iz njega poučili o socializmu, in ko ga bodo bolje razumeli, in ko se delavske razmere izboljšajo, bomo ustanovili socijalistični klub. Moj glavni namen je bil izvedeti, kakšna so njihova mnenja. Pristavil sem še, da je voz zelo lahko spraviti v obcestni jarek, toda zelo težko ga je izvleči iz njega.
Nisem še dobro končal, so že vse križem predlagali in podpirali, da se klub takoj ustanovi. Tega sem bil seveda zelo vesel, in ker ni nihče stavil protipred-loga, sem dal predlog na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet.
Ko smo izvolili odbor in napravili vse potrebne zaključke, sem obrnil pozornost navzočih na Prole-tarea. Pojasnil sem, v kakih težkočah se nahaja slovensko socialistično glasilo, in to vsled brezbrižnosti med našim delavstvom, ki se ne briga za svoj socialistični list, pač pa drvi čez drn in strn za takozvanim "delavskim" časopisjem. Ko sem končal, se je takoj priglasilo šest naročnikov. Pripomniti moram, da so eni že odprej naročniki, medtem ko se drugi ne morejo naročiti vsled brezposelnosti.
Svetujem rojakom po drugih naselbinah širom Unije, da greste na agitacijo in ustanavljate socialistične klube ter jih pridružite Jugoslovanski Socialistični Zvezi. Edino potom vsestranske agitacije in širjenja Proletarca bo napredovala socialistična misel in organizacija med jugoslovanskim delavstvom v Zedi-ajenih državah.
Prepričan sem, da bi se mogli organizirati socialistični klubi v vseh naših naselbinah, ako bi se našel v vsaki vsaj EDEN dober agitator. Eden mora začeti; seveda, še bolje je, ako sta dva, trije ali še več. Ampak tudi en sam lahko začne in če bo pravilno nastopal, bo videl v teku par mesecev že sad svojega truda — socialistični klub in število naročnikov na Proletarca.
Ako bi bilo več ljudi voljnih delati za socializem, bi se število socialističnih klubov v teku nekaj mesecev potrojilo. Proletarec pa bi imel kmalo dovolj naročnikov in ne bi bil navezan več na podporo. Toda ker vsakdo rajše gleda kako drugi delajo zanj na polju socialistične propagande, in ker s tem tudi pusti, da drugi mislijo zanj, in ti ki mislijo zanj in za VS9 to brezbrižno maso — niso socialisti ampak kapitalistične administracije mest, okrajev, držav in potenj nad vsemi še washingtonska vlada, zato se nam godi tako, kot ljudstvu ni ljubo, pomagati si pa noče in
tudi ne zna. Svet je v taki zmešnjavi ravno radi brezbrižnosti ljudstva. Misliti noče s svojim lastnim razumom zato pa mislijo zanj Balfourji, Hughesi in Rooti.
Med našim delavstvom ni nič bolje kakor med drugim. Ali ne bi bilo bolje, če bi naši rojaki vzeli v pretres vzroke brezposelnosti, militarizma itd., ter proučevali socialistične nauke, namesto da samo nekoliko pozabavljajo čez kapitalizem, ker je to slučajno moda, ter razpravljajo o "pečlarizmu", cvetkah in tako naprej? Mesto da se zgublja čas in energije s kvartanjem in pijačo, bi bilo boljše, da bi se ljudje učili, kajti samo učenje žene človeka naprej. Kdor se ne uči, stoji kakor ura, ki se izteče.
V današnjem sistemu imamo med ljudstvom mi-zeriijo, negotovost glede kruha, o katerem ne veš, če ga boš imel jutršnji dan ali ne, boje, glad in druge nadloge, ki tepejo revne sloje. Za vse te stvari so vzroki. Odpraviti jih je treba, toda s samim zabavljanjem se ne odpravi nobenega zla.
Proučavajmo vzroke, ki nam prinašajo stotere nadloge. Učimo se spoznavati važnost organizacije, ki je edina sila proti organizirani sili sovražnika. Čitajmo liste, iz katerih lahko res zajemamo znanje. In ko bomo gotovi samega sebe, ko bomo vedeli kaj nočemo in kaj hočemo, bomo šli z delom hitro naprej in uspehi bodo večji kot pa so danes.
J. R. SPROHAR.
ODBOR NOVEGA SOCIALISTIČNEGA KLUBA.
PURSGLOVE, W. VA. — Naznanjam, da smo tu ustanovili socialistični klub. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri Antonu Pogačniku, ki nam je dal svoje prostore za seje brezplačno.
V odbor kluba so izvoljeni:
W. J. Lazar, tajnik, box 491, Morgantown, W. Va.;
J. R. Sprohar, organizator, box 2, Pursalove, W. V.;
Tony Valenčič, blagajnik. Nadzorni odbor: Tony Moderc in Andy Kajn. — Frank Capuder, reditelj.
Upam, da bo naš klub napredoval in deloval po svojih najboljših močeh na polju borbe za srečnejšo bodočnost mednarodnega proletarijata.
S socialističnim pozdravom,
W. J. LAZAR, tajnik.
F
TELEBANOV DOPIS.
MOONSHINE CITY, KOKAKOLA. — Naš izobraževalni klub čimdalje bolj napreduje. Dobili smo tri nove člane, pet pa jih je odstopilo. Na zadnji seji je bil izvoljen odbor, ki ima predelati vse igre tako, da bodo v njih samo glavne vloge, ženske vloge bodo v bodoče tako prirejene, da bodo lahko nastopale na odru kot dekleta v cvetu mladosti. Zelo neumno se zdi našemu ženstvu nastopiti v vlogah stark ali mater. To je nesmiselno. Upam, da bo odbor rešil svojo težko nalogo.
Za tibetansko revolucijo smo zelo navdušeni. Zadnjič smo nji v počast priredili eno igro, toda kako smo se začudili, ko smo spoznali, da igro, ki smo jo imeli na programu, ne poveličuje, temveč smeši tibetansko revolucijo. Taka blamaža! Pomagati se ni dalo in igro smo vseeno priredili. Da pozabimo na ta škandal, smo priredili izlet v Real Beer City, kjer smo nameravali vprizoriti eno šaloigro, ki se je pozneje razvila v tragikomedijo. Diletanti niso vedeli, da ima pijača v Real Beer Cityju večjo moč kakor v naši dični naselbini, pa so se jo navžili čez mero. Ko se je dvignilo zagrinjalo, je šepetalec tako kričal, da se di-letanta, ki je skušal za njim ponavljati besede, niti čulo ni. Kmalo porinejo na oder še enega igralca, ki pa se je zavalil po odru. Izza kulis se začuje glas: "Spusti zagrinjalo 1" Zastor je padel, in kaj se je zgodilo potem, ne vem; izza zagrinjala so se čuli glasovi, potem pa udarci, kakor da se kdo pretepa, kar pa se je nam le tako zdelo. Naši ljudje so preveč napredni,
da bi se hodili pretepati za zagrinjalom na odru. Vsekakor, hudobni jeziki širijo o tem toliko izmišljotin, da je ugled naše naselbine v nevarnosti.
Zadnjič je bil tu nekdo, ki je pobiral prispevke za gladne v Rusiji. Ker so naši rojaki zavedni in previdni, ni ničesar opravil. Nas so že enkrat speljali na limance, ko se je nabiral stodolarski fond, da se kupi svobodo za culukafre. Poslali smo denar nekemu odboru, ki je imel nalogo osvoboditi culukafre iz ho-tentotskega jarma in jim dati republikansko formo vlade. Neki misjonar, ki se je podal v novoosvobojeno deželo, pa je pronašel, da culukafri ne marajo svobode in republike. Misjonar je napisal pismo, kakšna je tam situacija in priporočal, naj se pošlje še več mis-jonarjev, da bomo najprvo vzgojili to divjaško ljudstvo, ker sedaj še ni zrelo za svobodo. Pismo pa je padlo v roke nekemu culukafrau, ki ga je nesel glavarju. Med divjaki se je dobil nekdo, ki je znal čitati in ta je raz-tolmačil pomen pisma. Glavar je odločil, da se pismo odpošlje, temu, ki ga je raztolmačil, pa je ukazal, da naj še napiše, da bo misjonar plačal svojo predrznost ž življenjem. Ker se je slučajno možila glavarjeva, hči, je bil misjonar izročen glavarjevemu kuharju. Toliko je bilo pojasnjeno v pismu. Ko smo to izvedeli, smo spoznali, da so nas nabiralci stodolarskega fonda za o-svoboditev culukafrov prevarili. Za trdno smo se odločili, da ne bomo v bodoče podpirali nobene take akcije. Tako se je zgodilo, da tudi za Ruse ne damo nič. Sicer pa naj si Rusi sami pomagajo. Kakšna pa je njihova revolucija, če jim ni prinesla sreče in blagostanja? Mi smo mislili, da revolucija pomeni majhna nebesa, kjer ljudem ni treba delati: Zabavaš se, ješ in piješ. Razočarani smo bili, ko so poročali, da so bila zlagana vsa poročila o podržavljenju žensk v Rusiji. To bi bilo nekaj za nas: Podržavljanje ženski Jaz bi od moje pobegnil prvo minuto, če bi jo še obdržal pri sebi, bi mi bila samo dekla.
Vaš list ni v naši naselbini prav nič priljubljen. Morda boste dobili kaj naročnikov, če list povečate na sto strani. Priobčajte tudi slike. Posebno priporočljive bi bile lepe ženske slike. Ker imamo prohibicijo, bi bilo dobro dajati tudi navodila, kako se izpremi-nja voda v vino. Vino v vodo že sedaj izpreminjamo, kar pa ni noben čudež.	.
Naše podporno društvo "Sinovi napredka je na zadnji seji izključilo tri simulante. Dognalo se je, da so kuhali žganje. Kadar je prišel bolniški obiskovalec, so na dan signal svojih žen šli naglo v posteljo. Štiri mesece so varali društvo na ta način. Da se je stvar izvedela, so krive ženske. Možje simulanti so kuhali, njihove soproge pa so raznašale ta božji dar, ki mu nekateri pravijo strup, kar tudi je. Kokoši v bližini teh simulantov so vse poginile, ravno tako nekaj mačk in psov, ki so prišli na smetišča, kamor so metali ostanke iz kotlov. Torej, ženske so nosile žgano pijačo okoli dobrih rojakov, ki bi žrtvovali tudi življenje zanjo če treba, in ker je bil trg manjši kakor produkcija, so pričele konkurirati druga drugi. To je šlo naprej tako daleč, da je pričela ena očitati drugi, da je njen mož doma zato, da kuha žganje in ker hoče še večji dobiček, se je naznanil bolnim. Stvar je prišla na uho društvenemu tajniku, ker slučajno ne pije — ima namreč pokvarjen želodec — in ta je pričel na svojo pest preiskavati zadevo. Pronašel je, da so vsi trije krivi enakega greha. V naselbini je sedaj velik boj. Ženske so se že dvakrat steple in na eno, ki je bila najhujša, so morali natakniti prisilni jopič in jo odpeljati na policijo, kjer ji je hladila vročo kri v kopalni sobi požarna bramtoa. Sedaj nekoliko razumem princip kapitalizma; postaja mi jasnejše, zakaj nastajajo vojne in sovraštva med posameznimi kapitalisti.
Trije simulantje in njihove soproge so se končno pomirili in ustanovili novo društvo "Cvet naroda". Proti tajniku društva "Sinovi napredka" je prvo društvo napovedalo neizprosen boj. Vsakdo, ki pristopi v novo društvo, dobi pred sejo, med spjo in po seji po-žirek "tamočnega." Vsak požirek stane 35c. Ustanovitelji društva "Cvet naroda" so se sporazumeli, da si ne bodo več konkurirali pri prodaji žganja. Vsakdo ga sme producirati gotovo količino na teden, cena pa je za vse enaka. To je nekak trust, ki pa še ni znan kokakolski vladi.
Ker se bliža štiridesetdanski post, bomo imeli v naši fari sveti misjon. Rojaki se zelo zanimajo zanj in
kakor so mi pravili zadnjič gospod župnik, pričakujejo, da jim bo misjon prinesel najmanj tri tisoč dolarjev. Naša naselbina torej ne spi. Napredek imamo beležiti na vseh poljih, (Na vseh poljih nazadnja-štva. — Op. ured.)
KOZMA TELEBAN.
Naprej za razširjevanje "Proletarca".
Beležiti imamo zadovoljivo dejstvo, da se slovensko delavstvo vedno bolj zanima za Proletarca. če vzamemo v poštev brezposelnost, in pa da se ga od vseh strani napada, je razširjevanje tega lista v takih časih in razmerah razveseljivo znamenje.
Naše delavstvo spoznava, da mu nudi Proletarec gradivo, ki je res kaj vredno. Tudi med Srbi in Hrvati dobiva Proletarec vedno več opore. Intrige, ki so jih pričeli nasprotniki v taboru ekstremistov proti Proletarcu, bodo rodile čisto drugačne rezultate, kakor pa so jih pričakovali. Z denarjem hrvatskih delavcev hočejo uničevati dolgoletno delo naših sodru-gov in prišel bo čas, ko bo to hrvatsko delavstvo zahtevalo obračun od svojih "podzemskih" voditeljev. Najeli so nekaj marijonot med Slovenci,, da bi z njih pomočjo razrahljali naše vrste. Najprvo hočejo seveda ugonobiti Proletarca. To ne gre kar tako. Prvič, te marijonete ne poznajo socializma, tisti, ki jim dajejo instrukcije, pa tudi ne. Drugič, njihov fiasko je tako popolen, da ga ne morejo zakriti pred nikomur. Tretjič, med njimi je borba glede stranke: Ali naj ostanejo še naprej "pod zemljo", ali pa naj se vržejo na delo v vrstah legalne stranke, ki se je ustanovila pred kratkim in je kopirala svoj program iz programa socialistične stranke, s to razliko, da ga je napolnila z bombastičnimi frazami, ki ničesar ne pomenijo. In sedaj se nekateri med njimi vprašujejo, kdo je bil v pravem: Ali socialisti, ki so ostali zvesti stranki, ali tisti, ki so obljubljali revolucijo čez noč, pa so hoteli v ta namen imeti "podzemske" organizacije, ki so druga za drugo razpadle? žive le še nekatere narodnostne podzemske grupe, ameriške, katerih je bilo le par, so pa popolnoma razpadle.
Ničesar ni bolj pozdraviti kakor to, da je vedno več delavcev, ki znajo čitati in razumeti to, kar čitajo. In k takemu čitanju navaja delavstvo Proletarec. Prispevki listu v podporo, novi naročniki in stari, ki ponavljajo naročnino, so nasprotnikom lahko v dokaz, da bomo prešli tudi skozi sedanjo krizo, ne samo prešli, ampak izšli iz nje ojačani.
Na naslov tistih, ki simpatizirate z našim delom, kličemo: Pridružite se delu za razširjevanje Proletarca in jačanje Jugoslovanske socialistične zveze! — Upravništvo.
Cleveland določen za zborovanje konvencije socialistične stranke.
Dne 22. aprila prične v Clevelandu, Ohio, zborovati konvencija socialistične stranke. V letu predsedniške kampanje je zastopstvo na konvencijah socialistične stranke sorazmerno večje kakor pa v letih med predsedniškimi kampanjami. Raditega je za letošnjo konvencijo določenih le malo število delegatov. Ta zaključek je bil storjen na zadnji konvenciji raditega, da se znižajo stroški konvencije. Vendar pa bo ta strankina konvencija zelo važna, ker ima napraviti nadaljne potrebne korake za konsolidiranje delavskih vrst v tej deželi. Svoječasno smo že poročali o delu, ki ga vrši stranka, za združenje radikalnih unij in frakcij v eno stranko. Več unij se je povoljno odzvalo povabilu socialistične stranke za skupno konferenco in z akcijo se nadaljuje.
Kakor poročajo strankini agitatorji iz raznih krajev, se je pričelo delavstvo počasi vračati v socialistično stranko, posebno na zapadu. Spoznala je, da se prerokovanja vročekrvnežev niso izpopolnila, ker se ne morejo. Delavstvo vidi fiasko, ki so ga doživeli eks-tremisti skoro vsepovsod in se sedaj vračajo nazaj na polje praktičnega dela. Nekateri, ki nočejo iti nazaj* v soc. stranko, ker bi s tem popolnoma priznali svoje taktične napake, so ustanovili takozvano "delavsko stranko", katera bo ostala v ameriškem delavskem gi-
banju le kot nekaka sekta kot so n. pr. eselpisti. Ker so svoj program kopirali po programih socialistične stranke, in ker se niso izrekli za pripadnost k moskovski in nobeni drugi internacijonali, ker niso dali v svoj program zahtevo po diktaturi proletarijata, je pričelo delavstvo spoznavati, da je bila koncem konca samo socialistična stranka tista sila, ki si je obvarovala ravnotežje v razburkanih časih zadnjih par let, zato se vračajo nazaj v njene vrste.
Na clevelandsko konvencijo pride tudi Debs. Njene naloge bodo velike, toda jih bo skušala rešiti v čimvečjo korist delavskega gibanja v tej deželi. Stranka gradi sedaj trdno podlago, na katero se bo postavilo mogočno stranko ameriškega delavstva, ki je voljno delati za socializem.	;
Za pokritje konvenčnih stroškov je razpisan izre-* den asesment 50c na člana. Oproščeni so le brezposelni, toda morajo v tem slučaju imeti izjemne znamke. Tajniki klubov, pri katerih so taki člani, ki vsled brezposelnosti ne morejo plačevati asesmenta, dobe lahko pri tajništvu JSZ. izjemne znamke. Kdor torej ne more plačevati članarine, mu ni treba odstopiti od kluba, ampak naj si oskrbi pri klubu omenjene znamke, da ostane na ta način nepretrgoma član Zveze in stranke.
Drugi, ki morejo, naj ta konvenčni prispevek plačajo. Stranka je v "teh časih gmotno zelo trpela, poleg tega so ji dala mnogo težav preganjanja od strani justičnega departmenta pod Wilsonovo administracijo, napadi na socialiste od strani članov Ameriške legije, razbijanje socialističnih shodov in predavanj, boj za osvoboditev političnih jetnikov itd. Stranka, ki je bila v resnici delavna v vseh važnih vprašanjih, zasluži vso podporo našega delavstva.
Ruski pomožni fond J. S. Z.
Prispevki za odpomoč ruskemu delavstvu, ki je izpostavljeno lakoti in umiranju. XV. Izkaz.
Detroit, Mich.: Društvo Zveza detroitskih Slovencev," št. 121, SNPJ. — $10.00.
Dartmoor, W. Va.: Lovr. in Rose Selak — $2.00. Detroit, Mich.: J. Topolak — $2.00. Ely Minn.: F. A. Vider — $1.00. Livingston, III.: Nabrano pri društvu "Vsi za enega," št. 96, SNPJ $8.75; dano iz blagajne $11.25. — $20.
Highland Park, Mich.: Filip Stamenkovich nabral -.$12.76. ♦
Chicago, III.: Vesela družba pri Čemažarju—$4.50. Greenland, Mich.: Toma Burcar nabral — $2.00. Slovan, Pa. — članovi dr. Sv. Josipa broj 548 N. H. Z.: Odsjek broj 548 iz blagajne $5.00; po $1: J. Cin-drich, M. Vidak, A. Medved, B. Milji; po 50c: J. Per-hot, iS. Vukasanovich, S. Ivko, I. Kostelac i J. Bara-nich; J. Muskan 35c; po 25c: I. Zunich, N. Oreškovich, M, Uzjak, M. Galovicn, S. Pavlijekovich i Tomo Car. - $13.35.
Milwaukee, Wis.: Dr. Sloga št. 16, SNPJ — $25.67; Društvb Venera, št. 192, SNPJ $15.00. — $40.67.
V	izkazu dne 31. decembra 1921 ...........$3,192.06
V	tem izkazu . . . ................_........ 109.08
Skupaj do 31. januarja 1922 ..........$3,301.14
Tajništvo J. S. Z.
NEW YORK CALL" ZA RUSKI POMOŽNI FOND.
Kakor drugi socialistični listi, tako zbira tudi newyorski socialistični dnevnik "Call" prispevke v ruski pomožni fond. Dosedaj je nabral $13,427.16. New York Call oskrbuje tudi nakup potrebščinam za gla-dujoče v Rusiji. Potom tega dnevnika so se poslala živila, zdravila in zdravniške potrebščine tudi za svo-to, ki jo je nabrala v ruski pomožni fond naša J. S. Z.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, St. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Rusko ljudstvo je v vsled suše prizadetih krajih še vedno izpostavljeno lakoti, boleznim in umiranju.
Na tisoče je že mrtvih in na tisoče jih umira' vsak dan. Edina pomoč, ki bi odvrnila v času modernega sveta najdalekosežnejše izgube življenja, je zadostna množina hrane, zdravil in obleke, ki jo je treba odpraviti takoj na mesto.
Delavstvo vsega sveta mora dati bednikom Rusije svojo takojšno pomoč.	,
Jugoslovanska socialistična zveza apelira ponovno na vse člane podpornih jednot in zvez v Ameriki, naj prispevajo zopet po svoji najbolji moči za sklad v odpomoč bednim v Rusiji.
iKakor dosedaj, tako bo odpravila J. S. Z. ves v ta namen zbrani fond, kakor bo prihajal, newyorški socialistični centrali, ki bo skrbela, da se za zbrani denar nakupi potrebnih živil, zdravil in obleke ter nemudoma odpošlje v sovjetsko Rusijo.
Vsi tozadevni prispevki bodo objavljeni v "Pro-sveti" in v "Proletarcu."
Kdor hitro da, dvakrat da!" Vse prispevke je pošiljati na sledeči naslov: Frank Petrich, 220 S. Ashland, Blvd., Chicago, III.
Tajništvo J. S. Z.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—bth Ave.
SODRUGOM V CLEVELANDl7.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsak« četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne r klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev, proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom
Jos. Korsic, tajnik.
LUZERNE, PA. — Sege slov. soc. kluba št. 218, J. S. Z. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne na domu sodruga Mqticicha. — Rojaki delavci* pristopajte k socialistični organizaciji. — John Ma-ticich.
Za delavstvo in za človeštvo sploh ni le vprašanje, če se sploh kdaj osvobodi ali ne, ampak tudi kdaj se osvobodi, če se mednarodna zveza delavstva razrahlja, je to na korist edino kapitaiizmu, delavstvu pa samo v škodo. Emancipacija delavskega razreda vodi samo skozi mednarodno solidarnost. Kdor tej solidarnosti izpodkopava tla, je vedoma ali nevedoma v službi kapitalizma, toda na vsak način v njegovi službi. Delavstvo naj dobro premisli, kadar se mu nastavlja take limanice. Znati mora spoznati trike, ki mu jih nastavljajo elementi v zavedni ali nezavedni službi kapitalizma, in paziti, da ne nasede nanje.
Sta velite na ovo?
Da bi se videla očigledna razlika izmedju ljudi, koji su bili zalutali u "čar sokak" — pa se povratili na stari put koji vodi zajedničkom cilju — i onih, koji se još uvijek nalaze čar sokaku, iz koga nema izlaza, kao što je to slučaj sa J. D. (Ivanom Dellijom), sadaš-njim smušenim "administratorom" Znanja, koji ne pre-staje bacati se blatom i najpodlijim klevetama na soci-jaliste — mi donosimo ovo pismo jednog poštenog komunista, bivšeg tajnika Beogradske komunističke organizacije, koje je bilo objavljeno u "Glasu Slobode" u Sarajevu. To pismo glasi:
MOJIM DRUGOVIMA.
"Sečamo se vrlo dobro iz jedne knjige, da je En-gels jednom prilikom, u polemici sa anarhistima, rekao im: "Vi ste bedni ljudi, koji pretendujete da vidite bolje i dalje od svih ostalih a, megjutim, ne primečujete da idete natraškel" Nešto slično, ako ne još i gore, moglo bi se primeniti i na nas "komuniste." Eto, več je proteklo devet meseca od kako je "Komunističkoj Partiji" onemogučeno da postoji, blagodareči zbilja jednoj skroz avanturističkoj i nemarksističkoj taktici "komunističke partije," a isto toliko ima vremena od kake naše sindikalne organizacije, koja manje koja više, ne mogu da odgovore svojim prirodnim i istori-skim klasnim zadacima: jer su bili samo stafaža komunističke partije, zbog čega su zapostavile, ako ne i podpuno zanemarile, svoj prvobitni klasno-revolucio-narni karakter. Doduše, naše su sindikalne organizacije, t. j. njihovi funkcioneri koji su bili pod uticajem "komunističke partije," bili silni revolucionarni papagaji, frazeri i dogftatičari, ali ne i socijalistički valjani i izgrajeni borci i taktičari, koji imaju stvaralačkog, konstruktivnog duha.
Kod njih je bilo glavno: opseniti prostotu mase, izbaciti pred njih nekoliko gromopucatelnih fraza, glorifikovati "sovjetski sistem" u Jugoslaviji, oboža-vati šta i kako hočeš. Ja verujem, da če mnogi moji drugovi, čim pročitaju ovo pismo, pomisliti: kako to, da Krstič sada, posle devet mesaca, ovako piše, kada se vrlo dobro sečamo kako je govorio i naročito pisao u članku: Za bezuslovnu subordinaciju! Da, bez ikakvog ustezanja otvoreno izjavljujem, da sam i sam bio u strašnoj zabludi, baš kao i vi mnogi, što ste još i danas! Za ovih devet meseca od kako se nalazim interniran sa svojom porodicom u svome rodnom mestu imao sam i suviše slobodnog vremena a nešto malo knjiga i novina, pa sam se bar sada, kad več nišam pre, oslobodio fatalističkih zabluda "Komunističke Partije". Zamislite samo: ko od nas nije verovao da se "kapitalistička državna zgrada raspukla," da buržoa-zija ne može nači nikakvog majstora da tu zgradu ili pukotinu popravi i rekonstruiše?"
Zatinf: statiste sa vukovarskog pozorište uspeli su, na žalost nama, večini starijih glumaca, da sugeriraju neke naročite "apstraktne" ideje i poglede na ekonomski i dijalektički razvitak društva, koje apsolutno ni-čega zajedničkoga nemajo sa današnjicom, sa životom i praksom. Treba li vam to naročito dokazivati? Ja držim da ne treba. Sudbina "naše" komunističke partije i sindikalnoga pokreta najrečitiji su dokaz jedne skroz nezdrave i neproletarske taktike. Treba biti samo toliko plitkouman ili anarhistički nastrojen pa zastupati nemarksističko i utopističko gledište komunističke partije,, kao što su, na primer; "što gore to bolje," ili, što je za mene od naročite vrednosti, tvr-
gjenje komunističko: da je kapitalizam u nemogučno-sti da vaspostavi privredu na preratnoj osnovi več, naprotiv, da mora u najkračfe vreme, za 1 ili 2 godine, nastupiti komunistička privreda t. j. način proizvodnje u blaženoj sovjetskoj Jugoslaviji.
Na osnovu čega su oni izvlačili takove utopističko-fatalističke zaključke? Da li na naučnom, marksistič-kom, ispitivanju realnog odnosa ovoga perioda, ili na osnovu materijalističkog shvatanja istorije? Ne. Do takvog nenaučnog i apsurdnog zaključka oni su samo mogli doči na osnovu Markonijevog talasa! . . .
Pa onda komunističko tvrgjenje, t. j. tvrgjenje fzvršnog Odbora III. Internacijonale da je Socialna Revolucija moguča u našoj zemlji ne zbog privredne razvijenosti njene i zbog mnogobrojnosti i razvijane socijalističke svesti industrijskoga proletarijata, več zbog heterogenih, separatističkih i anacionalnih ele-menata u njoj — dostiglo je svoj vrhunac u apsurd-nosti. Dakle, po komunističkoj najvišoj pameti, ne klasne več sep^ratističke i nacionalne suprotnosti stvaraju i nose u sebi sve potrebne elemente za prole-tarsku revoluciju! To je gledište zastupao još u "inter-nacionalnom bratstvu" i sam Prudon, proklamujuči teoriju "borbe rasa" nasuprot Marksovoj teoriji "borbe ideala." Dakle, kao što se vidi, Prudonova je teorija u jedan "malo" savremen način reprodukovna i stavljena nasuprot marksističkoj metodi.
Kao što vidite, drugovi, iz ovo samo nekoliko više površnih kritičkih napomena, o njima bi se mogla či-tava knjiga napisati, naročito kada bi se dotakli živih, opipljivih praktičnih posledica, meni više nema mesta megju vama koji, posle ovog kada pročitate, ne budete ono što ste i pre rata bili a to jef socijalisti-marksisti. Priznajte otvoreno, kao i sam što činim, iz najčistijih proletarskih pobuda, da ste bili na pogrešnom putu. Bolje je i poštenije, čim se greška uvidi, drugu ne či-niti, nego namerno ne hteti je priznati a u duši osečati,. da ste na pogrešnom putu. Ne slušajte pojedine potajne komunističke agitatore, koji vam vele, kao i meni što preporučaju, da se strpite još ''malo,"*pa če se "komu-nistima" dati njihova prava. Treba, vele čakati dok G. Stojan Protič napravi "sporazum" sa hrvatskim opo-zicionim blokom, pa čemo biti još više nego što smo bili! . . .
Pored ovo nekoliko ranije navedenih iskrenih napomena završujem još i sa ovom: Sveta je dužnost sviju poštenih i iskrenih funkcionera sindikalnih i partiskih, da svim svojim silama, svim šesticama svoje snage i svim svojim bičem rade na jedinstvu našega pokreta, na izmirenju krvno zavagjenih proletarskih masa, jer od zavade koristi imaju samo naši protivnici. Sveta dužnost je stvarati od naših Sindikalnih i partiskih organizacija čvrst granitni bedem, od koga če se lupati i razbijati nezajažljivi apetiti naših eksploata-tora i talasi političke i socijalne reakcije koji, ako je sude^i po smradu koji se svakim danom sve više oseča
—	tek dolazi.
Mil. P. Krstič berberški radnik, raniji sekretar beogradske mesne komunističke organizacije.
^ ^
"Če regulirate otroško delo, regulirate zločin. Prav bi bilo za nas, da odpravimo otroško delo, ne da ga reguliramo. Prišel bo čas, ko ne bo smel biti nihče izpod 16 let zaposlen v tovarni, jami ali kamnolomu."
—	Meyer London v kongresu.
Jugoslovanska socialistična zveza.
Glavni urad: 220 So. Ashland Blvd., Chicago, 111. (v poslopju socialistične stranke.)
V vseh zadevah glede ustanovljanja novih socialističnih klubov, reorganiziranja neaktivnih klubov, glede volilnih in drugih kampanj soc. stranke, glede informacij, tikajočih se JSZ. in soc. stranke, se obračajte na tajnika J. S. Z. Pisma naslovite: Frank Petrich,
220 So. Ashland Blvd., Chicago, 111.
^
Pet organiziranih socialistov ima več političnega pomena, kakor sto neorganiziranih.
t^® c^
Pomagajte naravi.
Mi si umijemo roke in obraz večkra vsak dan, da tako spravimo stran blato, ki se je nabralo. In ne čakamo, da bo narava sama od sebe to izvršila za nas. Torej čemu naj bi čakali, da nam narava sama odžene dnevno skupaj zbrane stvari v našem želodcu in v prebavnih delih telesa, še posebno takrat, ko so te strupene snovi bolj nevarno kot samo blato na naših obrazih, ker gotovo je, da privedejo več ali manj nevarno bolezen. "Očistite čreva", naj bo naše geslo in Trinerjevo grenko vino je najboljši čistilec. Pomaga želodcu, da izvršuje svoje posle. Tisoče in tisoče ljudi je zadovoljnih z uspehom tega zdravila, — čitajte to pismo: "Garson Quarry, Man., Canada, dec. 24, 1921. Jaz sem bolehal vsled slabe prebave nad dve leti. Dne 18. avgusta sem pričel vživati Trinerjevo grenko vino in danes je moje zdravje popolnoma povrnjeno. To je izvrstno zdravilo za želodčne nerednosti Vaš Kazimir Stefaniec." Poskusite tudi Triner's Cough Sedative, vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima gotovo v zalogi ta zdravila za vas.
i
1908-12 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Tel. Canal 2183
MEDNARODNA MLEKARNA
Trgovina z mlekom, maslom itd., na malo in veliko. Sporočite nam tele-fonično in mi vam bomo dovažali mleko na dom.
Za čiščobo in sanitarnost jamčimo.
co 2
m
4) ■M •rt
>0
8
Š>N
o
bo
•M
C X
S
M 0 T3
D
a o
3
3 >«2
0	M
* C6
1	W S
N
<N «
06 <
Q
U J
O U
W uj
z
H
a>
s
c3 03
Z <
N
U
>
O X X N "
13
3 O H^ Af
.2 rt •rt m
■TH • i—I
03 rt § ®
So
3
i-s .
• i—«
> S
S O ® §
u
Zf •31
a> i—< , O rt
rt o
S
o rt
.-S S?
>o
o
iS-« °
o
MM
£
cm
0 u
Z
1
O
ui
H <
>o
O
s
z
®
> (M N -r-5
i. gM>g <0 rt
'Joa ® 2
o o
no
N
• M
V
co
u a*
h , rt
T5 C
s,* rt ,3 3T! c«
o — ao
N o rt >
(S rt ^ C/2 NO a,
>3 O O'Solfl
>2 § MN
S
>5 0> rt 3 •
3 «1 (3
a j sh M
c«; „
CO
p. tu .
•r-s rt r;
O rt
O 3 -3 N S a> n "-1 c
2 ta > t* .2 <l> 3
.m 02--
N
>o
m >
<0 £
tHT3
O
<D
bo a)""
"i—^ jo
ma-
® « a>
s- ; »h 3 3
" & rt r -i >02 O
^ o
02 « P<
rt --1 3 o, 60
N
ft
S 2 ft-- >
3 S a, rt rt rt 3 2 h •>-> m rt &
"Sojjs to ,3 rt+3
- =3 bo'3
K O) J ® "
£ a « J ti • rt cs
-S g
OS S .g N tj N rt — W
O 5.23
o
rt® Bo 3 ° > ^
C« ft*
rt
>5Ph
g
° rt "-"3
rt > JS rt R
.rt ~ ^rt £-■ T3 3
"S*,
S O 3	2
g 3 rt C	g
O	ft J, a> .-3 >
o
s
3 « 3T3 a> o
a>
& p-s
M
N
>03 rt._ -rt

2 > ft >
B,rt
^ rt rt o
rt
rt o rt ,3 -g 3 >T3 N .2
■2 3 8.
rt 2 N.73
M
>3 O g
tj >
S o
r3 M . rt > c
^	S
u	o
o	o s
•rt 3	N >0)
0) >	O
u o-r? •—i p
A!.rt>S1
S "S °
S
g
M ft 3 §
H O B ft O
M
a) o .'J
^ rt ~ o
M TS •rt-A!
>N cS 3 02
•
s .« «
>« g C-*?
4) a> v s
S > a S > c rS
t 2 • B a -3 o o » £ £ N •- to 2 -'e § a i-v^
N ® a
^ai--i" 1
c ' «l S o ® M
•H, S. S? S
Ja«
N	•-»
« b« (U ®
ifl a
j j
O
a <
ui uu
OJ
s
o
ou|
M
01 CO
s
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniška znamka reg. v pat. nr. Zdr. dr.
Prijatelj v Potrebi
Naročite!
Ali je religija prenehala funkcionirati? ........................$ .30
Svetovna vojna in odgovornost socializma ....,...,..............80
Katoliška cerkev in socializem.....30
Skupaj ....................$1.4«
Ako naročite vse tri ob enem samo $1.00 za vse tri.
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaja knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Omejite prehlad. Ustavite kašelj.
Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni boli z dalekosežnimi posledicami se lahko mnogokrat izognete, če dobite prava zdravila.
Severa's Cough Balsam
(Severov Balzam zoper kašelj) 'od-pomore pri navadnemu kašlju, pomiri bronkialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severa's Cold and Grip Tablets (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehlad predne se razvije. Cena 30 centov. Po vseh lekarnah.
Ali ste dobili iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastodj pri svojem lekarju alil pa direktno od
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialatični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
Slovencem priporočamo v posedanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postreiba. KARL GLASER, imeitelj.
John Plhak & Co.
1191-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 Ws Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Mara 3989.
Naročajte najboljši in najbolj m širjen socialistični dnevnik v Ameriki
"THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. V.
Naročnin« za dnevne in nedeljski izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leta; $4 za tri mesece; $1.50 za en mea«; samo nedeljske izdaje $3 na leti. Samo dnevne izdaje $9 na leto; poi leta $5; en mesec $1.25.
U
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« » stari kraj;
kadar želite poslati svojim (t* rekrajskim sorodnikom, prijtfc ljem ali znancem iemar,
ali kadar imate kak drag pod s starim krajem,
•brnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK * CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.

FARME

Y PINET0WN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE.-
A. H. SKUBIC & CO., raE