naš tednik
LETO XXXIX. Številka 7 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 19. februarja 1987
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Bo lokalna televizija na Koroškem upoštevala tudi želje Slovencev?

'9Jm o <1
V svojih zahtevah za izpolnitev člena 7 ADR se koroški Slovenci že vseskozi potegujemo za izboljšanje sporeda radia in televizije, ki bi upoštevala tudi želje Slovencev. Le da televizija do sedaj še ni upoštevala teh želja. Izboljšanje morda lahko pričakujemo od lokalne televizije, o kateri je govora že v marsikaterem deželnem studiu, tudi v Celovcu. V torkovi izdaji „Neue Kronen Zeitung", z dne 17. 2. 1987, pa pod rubriko „aktualni pogovor“ deželni intendant Heinz Felsbach med drugim najavlja za jesen poskus lokalne televizije, ki naj bi enkrat tedensko bila namenjena poročilom iz Koroške. S tem v zvezi navaja, da bo potrebna dodatna kapaciteta. Vprašujemo, ali bo deželni intendant z uvedbo lokalne televizije upošteval tudi želje in zahteve koroških Slovencev? Ali bo v tedenski oddaji lokalne televizije prostora tudi za slovenske prispevke o slovenskem življu na Koroškem ali pa tudi v lokalni televiziji ne bodo upoštevali slovenščine? Zato pričakujemo, da se bodo pri poskusu lokalne televizije ozirali na potrebe slovenskega prebivalstva na Koroškem. To ne bi bilo samo razveseljivo, ampak povsem normalno, da upoštevajo v lokalnih televizijskih prispevkih tudi slovenščino.
1. zvezni kongres Zelene alternntive v Celovcu
Zelena alternativa ie v parlamentu edina konstruktivna onoziciia
V Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu je od petka, 13. pa do nedelje, 15. februarja 1987 bil 1. zvezni kongres Zelene alternative. Kongres je organizirala Koroška enotna lista skupno z Narodnim svetom in brez samohvale ter bahanja smemo zapisati, da je uspel, kajti bil je odlično pripravljen.
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Mladinskem domu SŠD v Celovcu 1. zvezni kongres Zelene alternative. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki slovenske narodne skupnosti in so poročali o položaju naše narodne skupnosti na Koroškem. Kongres sta
pripravila KEL in NSKS.
Tri stvari so temu kongresu dale svoj poseben pečat: dejstvo, da smo ga organizirali koroški Slovenci, s čimer je bila potrjena tudi pozicija narodnostnih skupnosti v okviru Zelene alternative; Zelena alternativa se je konstituirala kot stranka; odcepitev Buch-nerjeve skupine je najbolj boleča za VGÖ samo, ker pomeni njen razkol.
Udeleženci kongresa so v Celovec prispeli že v petek zvečer. Od kolodvora pa do kongresnega centra, kjer je KEL zanje priredila sprejem, so šli v povorki.
Velik transparent v 6 jezikih z geslom kongresa „Zeleno — več kot barva“, razni pozivi, med drugim ta, da zgornjedravska dolina ne sme postati kolonija energetskih družb, da Avstrija ne potrebuje prestreznikov in seveda poziv po enakopravnosti narodnostnih skupnosti, politične diskusije, navzoči novinarji in sploh celotno ozračje so bili zunanji znaki, da je telovadnica mladinskega doma postala kongresno središče.
V soboto dopoldne sta v imenu organizatorjev, NSKS in KEL, pozdravila navzoče dr. Matevž Grilc in drž.-zbor. posl. Karel Smolle. Pozdrave je prinesel tudi zastopnik belgijskih zelenih. Posebej je poudaril važnost enakopravnega vključevanja narodnostnih skupnosti v zeleno gibanje. Za tem je
(Dalje na 2. strani)

Tednikov
komentar
PIŠE JANKO KULMESCH
Nova parlamentarna stranka Zelena alternativa (ZAL) je imela svoj 1. kongres, odkar je zastopana v parlamentu, v Celovcu. KEL je prevzela vso organizacijo kongresa, Mladinski in Modestov dom sta nudila odlične prostore, naši(e) delegatske), kulturniki in politiki so številne udeležence iz vse Avstrije informirali, kaj ustvarjamo in kako se borimo (mdr. za skupno dvojezično šolo) — vsi skupaj pa so si bili edini: ta celovški kongres je bil obogatitev za vse, tako za goste kakor za gostitelje.
Marsika teri(a) prija telji(ca) zeleno-alternativnega gibanja do celovškega kongresa goto-
vso silo, da bi pri SPÖ-ÖVP-FPÖ ter nič manj pri KPÖ zasedli najvišje stolčke oz. prevzeli oblast. Ker pa jim to ni uspelo, naenkrat upajo najti svojo politično srečo pri „sanjavih idealistih“.
V tej luči je treba mdr. videti krčevite napade — predvsem s strani generalnega sekretarja VGÖ, Pelikana — na delegate(ke) celovškega kongresa ZAL. Če bi Zelena alternativa pri parlamentarnih volitvah obdržala svoj 9. mandat, bi Pelikan sedel v parlamentu. To mu ni uspelo, sedaj pa išče svojo politično „Hausmacht“ pri tistih pripadnikih VGÖ, ki so 23. novembra v večji meri
Po celovškem kongresu
vo ni veliko vedel(a) o koroških Slovencih ter drugih narodnih manjšinah. Verjetno, da je o njih tu in tam kaj slišal(a) od drugih. Možno tudi, da je z njimi simpatizlral(a), v spoznanju, da večinska družba šibkejšo skupino kaj hitro pritisne ob zid.
Vendar je v Celovcu mnogo pripadnikov ZAL gotovo imelo prvič priložnost, v neposrednem stiku z našimi ljudmi spoznati naše skrbi, nič manj pa tudi našo trdno življenjsko voljo. Že zato je bilo sobotno srečanje Zelene alternative v slovenskem Mladinskem domu za našo narodno skupnost posebno važno in uspešno.
Manj razveseljivo je seveda, če v javnosti nastane vtis, da se Zeleni znajo samo prepirati. Diskusije, stališča, tiskovne konference ter... od in okrog VGÖ ter njenih „šefov“ Buch-nerja in Pelikana, so seveda voda na mlin tistih, ki jim je nova parlamentarna stranka velik trn v peti. Paleta nasprotnikov poštenega zeleno-alternativnega gibanja sega od SPÖ do FPO in raznih komunistov. Zanje so zagovorniki nove parlamentarne stranke med drugim „neumni“ in „sanjavi idealisti“.
Imaš pa tudi take nasprotnike Zelene alternative, ki so doslej iskali svojo politično srečo (oz. kariero) pri etablira-nih strankah. Trudili so se z
nastopili proti skupni kandidaturi „Liste Freda Meissner-Blau“.
Pri tem mu tudi pridno pomaga stranka „Kärntner Grüne“. Kot vemo, je ta stranka pred parlamentarnimi volitvami odpovedala „Listi Freda Meissner-Blau“ sodelovanje. Njen edini razlog za to odpoved: motili so jo koroški Slovenci, motil jo je Karel Smolle, motila jo je KEL.
Pravzaprav ni čuda, da se Pelikan lahko naslanja v prvi vrsti samo še na take dubioz-ne „zelence“. Tisti, ki se konstruktivno in stvarno vključujejo v zeleno-alternativno gibanje, so se večinoma že vključili.
Tisti, ki zagovarjajo dubiozne politične zahteve (in ki iščejo politično kariero), stojijo danes zunaj. Zato pa z vso silo skušajo, da bi Zeleno alternativo postavili na glavo — ter prevzeli oblast.
Če bi tem krivim prerokom — ne glede na to, katero ideologijo so prej pridigali In na katerih mestih katerih strank so prej kandidirali — to uspelo, bi zeleno-alternativno gibanje hkrati obsodili na smrt.
Skrajnežem z desnice to na celovškem kongresu absolutno ni uspelo. Zato je naš optimizem, da se bo Zelena alternativa pozitivno razvijala naprej, tudi v tem oziru upravičen.
Zelena alternativa edina I
i
(Nadaljevanje s 1. strani)
sledilo potrjevanje in sprejem deželnih organizacij. Najkasneje tu je prišlo, kar je moralo priti. Tajnik VGÖ Pelikan je dejal, da je po mnenju VGÖ kongres pravno na zelo šibkih nogah, ker da ni v soglasju s temeljno pogodbo med VGÖ in skupino okoli Meissner-Blau. Temu je ugovarjal Pius Strobl in ugotovil, da je dva dni po volitvah v državni zbor bil sklenjen dogovor, ki je baza za ta kongres. V diskusiji se je večina delegatov VGÖ postavila na stran kongresa.
Preostanek VGÖ je imel nato svoje zborovanje pri Moser-Verdinu. Tam je skupina okoli Buchnerja, Pelikana in Rebassa oklicala odcepitev od skupne baze Zelene alternative in tako ude-janila razkol v VGO.
Predsednica zelenega kluba v parlamentu, Freda Meisner-Blau, je prebrala politično in organiza-torično poročilo o delovanju kluba. Poudarila je pomen zelenih v
parlamentu prav v času, ko ekološke katastrofe zgoščeno ogrožajo človeštvo. Zelenim kot četrti skupini v parlamentu gre za preživetje vseh. Delo te frakcije ne bo omejeno samo na parlament, ampak v posebni meri na izvenparla-mentarno raven. V to delo bo treba vključiti kar se da mnogo strokovnjakov iz kar se da mnogih področij. O odnosih med zelenimi je dejala, da je nevaren samo pokopališki mir, ne pa „prepiri"; zato je prepričana, da bo Zelena alternativa po sedanji fazi še bolj okrepljena.
Drž. posl. Peter Pilz je v referatu prikazal položaj in težo zelenih v sedanjem in bodočem političnem dogajanju v Avstriji. Namen kongresa je ustanovitev prve avstrijske parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije in zeleni bojo agirali kot skupek izkušenj raznih gibanj kot ekološkega, ženskega, mirovnega. Ker grejo svojo pot in se ne dajo in nočejo
Zastopniki slovenske narodne skupnosti na kongresu Zelene alternative
Kršenje načela objektivnosti?
(Odgovor na stališče predsednika KHD dr. Feldnerja k televizijski oddaji „Ohne Maulkorb“)
Z velikim začudenjem sem bral kritiko predsednika KHD dr. Feldnerja (pismo bralca v KTZ) o televizijskem prispevku o koroškem šolskem vprašanju, ki so ga oddajali preteklo nedeljo (15. 2. 1987) v mladinski oddaji „Ohne Maulkorb“. KHD očita avtorjema Thomasu Machonu in Paulu Sedlače-ku kršenje načela objektivnosti in se hoče zaradi tega obrniti na sodišče.
Resno se je treba vprašati, če so dr. Feldner in njegovi užaljeni sodelavci sploh videli ta prispevek. če bi ga videli, bi gotovo opazili, da sta prišli do besede
obe strani — tako zagovorniki kakor tudi nasprotniki skupne dvojezične šole.
Torej je vsaka trditev, da bi ta prispevek kršil načelo objektivnosti, popolnoma neutemeljena. Ker pa KHD, ki še zmeraj misli, da samo on pozna resnico o Koroški, kljub temu (spet enkrat) polemizira proti „hudobnim Dunajčanom“, zaslužita avtorja Thomas Macho in Paul Sedlaček v toliko večji meri naše priznanje. Uredništvu televizijske oddaje „Ohne Maulkorb“ želim, da naj še naprej obvešča s tako pogumnimi prispevki.
Mestni svetnik Fric Kumer, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov
konstruktivna opozicija
I
Kongres Zelene alternative se je jasno izrekel za skupno dvojezično šolo in proti tristrankarskemu paktu.
pokoriti pričakovanjem strank, zato so neprijetni, stranke jim odrekajo celo možnost političnega ravnanja in delovanja. Prav zato, ker problemi rastejo in ker zeleni te probleme hočejo rešiti, bojo rasli in se krepili tudi zeleni.
Popoldne so delegati razpravljali v delovnih skupinah. Zvečer pa je bil kulturni večer, ki so ga oblikovali pisatelj Janko Messner, oktet Suha, duo Monzi in Niko, Erich Zach, Janko Zerzer, Marjan Sticker, ansambel Drava in Ulrich Gabriel. Dr. Mirko Wakounig je delegatom spregovoril o posledicah, če bi razbili dvojezično šolstvo in uvedli apartheid.
V nedeljo, 15. februarja dopoldne, je kongres sklenil proračun in razpolaganje z denarjem, nadalje statut, da se Zelena alternativa konstituira kot stranka in na dnevnem redu je bila tudi izvolitev zveznega predstojništva in zveznega poslovodstva.
Kot zvezni poslovodji sta bila potrjena Manfred Stadelmann iz Predarlske in Werner Haslauer z Dunaja, v zvezno predstojništvo,
čigar mandatna doba traja dve leti, pa so bili izvoljeni: Jeanette Berger, Miriam Wiegele, Eva Hauk, Ridi Unfried, Astrid Kirch-baumer, Werner Moidl, Christian Wabl in Ulrich Gabriel. Sprejete so bile tudi resolucije narodnostnih skupnosti in vrsta predlogov, ki pa jih bo zvezno predstojništvo še redakcijsko preverilo.
Kongres je tudi sklenil, da bo jeseni tega leta ponoven kongres.
Krepko je med delegati seveda odjeknila napoved razkolnikov iz VGÖ, da se bo s kongresom ukvarjalo sodišče. Tiskovni zastopnik Zelene alternative Pius Strobl je dejal: „Če nam sedaj tile očitajo, da smo ogoljufali ljudi, potem moramo Buchnerja pobarati, čemu s temi goljufi še sodeluje?“ Na to vprašanje bo Büchner prej ali slej moral dati celotni javnosti jasen odgovor.
Koroški delegati na kongresu pa so v posebni izjavi zavrnili trditve razkolnikov in izjavili, da je edino legitimno zastopstvo koroške VGÖ bilo na kongresu v Mladinskem domu.
Protislovenski letak na zborovanju preostanka VGÖ
Del VGÖ z zelenim parlamentarcem Buchnerjem se ni udeležil kongresa Zelene alternative v Mladinskem domu in je organiziral svoje zborovanje v hotelu Moser Verdino v Celovcu. Na tem zborovanju, katerega so se udeležili predvsem starejši VGÖ-jevci, deloma v „koroških gvantih“ in v „lod-nu“, je šlo predvsem za razdelitev denarnih sredstev, ki jih je dobila Zelena alternativa od države. Zbrani VGÖ-jevci so zahtevali zase 1/3 celotnega budgeta, Zelena alternativa pa se je na kongresu izrekla za razdelitev financ po potrebi in nujnosti. VGÖ-jevci so se
tudi z vso vnemo branili proti integraciji v Zeleno alternativo, v kateri imajo po njihovem mnenju „leve sile" preveč vpliva. Iz teh razlogov je VGÖ sklenila ukinitev sodelovanja v Zeleni alternativi, njihov zastopnik v parlamentu Büchner pa bo kljub temu še naprej izvrševal funkcijo v državnem zboru in tudi v zelenem klubu.
Na zborovanju VGÖ so mdr. delili tudi letak, na katerem je pisec jasno zavzel stališče proti skupni dvojezični šoli na Koroškem in v katerem je v slogu KHD-ja hujskal proti slovenski narodni skupnosti.
Vranitzky na obisku v Jugoslaviji
Zvezni kancler Vranitzky se včeraj in danes nahaja na uradnem obisku v Jugoslaviji. Na tem prvem obisku neke države v novi mandatni dobi se je avstrijski vladni šef sestal z jugoslovanskim kolegom Miku-ličem na dveh razgovorih na Bledu. Čeprav je obisk uraden, je zelo delovnega značaja in so protokolarne zadeve samo obrobnosti.
Oba vladna šefa — Vranitz-kega je spremljal finančni minister Lacina — sta se menila o gospodarskih vprašanjih in o možnostih kooperacije. Važen predmet razgovorov da je bilo tudi vprašanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem oz. razvoj v šolstvu, in še druga.
Več o obisku bomo poročali naslednji teden. Prav sedaj, ko tiskamo Naš tednik, je na Bledu tiskovni razgovor obeh vladnih šefov.
Zadnji širši informativni sestanek med predsednikom zveznega izvršnega sveta SFRJ B. Mikuličem in zastopniki osrednjih organizacij koroških Slovencev je bil 7. oktobra 1986. Pred obiskom kanclerja Vranitzkega na Bledu pa sta NSKS in ZSO Mikuliču ponovno v pismu obrazložila stališče do manjšinskega vprašanja, posebno še do razvoja na šolskem področju.
Pogovori o novi ureditvi dvojezičnega šolstva
Prihodnji torek, 24. februarja, se bodo pogovarjali predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev z zastopniki v deželnem zboru zastopanih strank o nadaljnji ureditvi dvojezičnega šolstva na Koroškem. Ponovno smo se Slovenci skupno z nemškogovo-rečimi prijatelji jasno izrekli za izboljšanje dvojezičnega šolstva, pravtako odločno smo izrekli tudi svoj „ne“ „koroškemu modelu, ki predvideva ločevanje šolarjev obeh narodnih skupnosti. Kljub temu so se zastopniki v deželnem zboru zastopanih strank 4. februarja na tiskovni konferenci na Dunaju še jasneje izrazili, njih jezik pa je bila govorica o ločevanju. Po danih izjavah je komajda verjetno, da so v tem kratkem času spremenili svoje mnenje. Kaj naj torej Slovenci pričakujemo od pogovorov na deželni ravni? Je ta pogovor le alibi zastopnikov v deželnem zboru zastopanih strank, ki naj bi jih obvaroval pred očitkom, da Slovenci niso smeli soodločati pri nadaljnji ureditvi dvojezičnega šolstva na Koroškem? Naj omenimo še, da je nova ministrca za pouk, umetnost in šport dr. Hawlicek povabila zastopnike osrednjih organizacij koroških Slovencev na pogovor, ki bo v petek, 20. februarja 1987 na Dunaju.
Za model, s katerim se strinja manjšina
Koroški deželni glavar Wagner šteje med najbolj vnete zagovornike modela koroške komisije za novo ureditev dvojezičnega šolstva. V svoj zagovor je ponovno uporabil argument, da sprememba, ki jo on predlaga, odgovarja situaciji manjšinskega šolstva v Sloveniji. Nikoli pa ni dodal, pod kakšnimi pogoji je bilo šolstvo venomer urejeno. Tako je v opoldanski oddaji avstrijskega radia „Mittagsjournal“ dne 17. februarja 1987 na to vprašanje odgovoril tudi Željko Jeglič, predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL Slovenije. Med drugim je Jeglič v pogovoru z avstrijskim novinarjem dejal, da je v Sloveniji več različnih šolskih modelov v različnih situacijah. Povsod pa odgovarjajo željam manjšine in so za prizadeto manjšino najboljši; tako Jeglič.
Torej se Wagnerjev argument le ne ujema z dejanskim stanjem. Model, ki ga zagovarja deželni glavar, predvideva ločevanje otrok obeh narodnih skupnosti. Ločevanje pa nikakor ne odgovarja željam slovenske narodne skupnosti na Koroškem; vrhu tega ogroža mirno sožitje v deželi.
STRAN a ČETRTEK, __________19. februarja 1987
BESEDA KMETU
PIŠE HEIDI STINGLER
Prepričana sem, da nisem edina, ki z veliko koalicijo — milo rečeno — ni srečna.
Očitno je, da ima socialistična stranka problem identifikacije z bivSo stranko delojemalcev. ÖVP pa vidi svojo nalogo v tem, da „sanira katastrofe zadnjih let".
Prvi rezultat pogajanj je torej, da se je socialni minister Dallinger, ki se je dolga leta boril za 35-urni teden, zdaj sprijaznil z obdavčenjem podpore brezposelnih. Ker pa nimam slabega spomina, vem, da je to bil predlog ljudske stranke v tako imenovanem
se pravi za 400 manj kakor bi bilo potrebno. Tako bo šlo mesec za mesecem. Tako kmetje pogostokrat ne morejo prodati svoje živine in zaradi lanske slabe letine sploh ne vedo, kako bi jih prekrmili. Zaradi visoke ponudbe živine pa seveda tedensko pada tudi cena. Kot pa je kmetom znano, je treba živino prodati z določeno starostjo, ko je meso še kvalitetno. Ce pa tega ni, to zopet vpliva na ceno.
Prav je, da hoče država katastrofe zadnjih let sanirati. Da se pa ta davčna reforma izvaja na hrbtu tistih, ki imajo
Zavarovalnina za brezposelnost tudi za kmete?
„papirju za sanacijo državnega proračuna“, katerega je pred volitvami prav socialistična stranka najbolj močno kritizirala.
Poleg tega se igra Dallinger sedaj tudi z mislijo, ali naj bi odslej med drugim tudi kmetje plačevali zavarovalnino za brezposelnost. Tega dejstva ne morem označiti drugače kot pa višek nesramnosti do celotnega kmečkega stanu. Prav kmetje, ki ne poznajo niti 40-umega tedna, ampak delajo tedensko 60 do 80 ur, da sploh morejo preživeti, so ponovno tisti, ki prvi nastradajo.
Nastradajo že ob dejstvu, da je bil zvišan davek na bencin, to pa zato, da je bilo možno znižati davek za nakit, kožuhe in podobno z 32% na 20%. Saj mi nihče ne bo mogel oporekati, če rečem, da morda prav kmet, ki živi daleč od mesta, bolj potrebuje avtomobil kakor marsikateri meščan.
Zvišale pa so se tudi cene za dizel; najvišjo ceno od vseh zveznih dežel pa ima Koroška, ki že po svoji neugodni strukturi otežkoča kmetom delo in s tem tudi negativno vpliva na dohodek.
Torej hoče država kmete obremeniti sedaj tudi z zavarovalnino za brezposelnost, z druge strani pa za eksport živine ni na razpolago finančnih sredstev. Tako sta januarja tega leta dala zveza in država na razpolago finančna sredstva za eksport 1000 glav živine, to
najnižje dohodke, tega ne morem razumeti.
Bolj smiselno in upravičeno bi bilo, če bi država enkrat pogledala, kaj počnejo v mlekarnah ali pa pri velikanu Raiffeisen. Za primer, ki da vsakemu normalnemu človeku misliti, napišem le to: kmet kot producent dobi v Avstriji za liter mleka približno šil. 5,—, konzumen! pa plača šil. 11,70. To se pravi, da stane predelava mleka šil. 6,80. V primerjavi s tem plača konzument v Nemčiji za liter mleka šil. 6,60, kmet pa dobi za mleko prav toliko kot pri nas; torej se mlekarne v Nemčiji zadovoljijo za predelavo mleka s šil. 2,70.
Tudi avstrijske mlekarne bi morale izhajati s tem denarjem, potem bi kmet lahko dobil še dva šilinga več za mleko, konzument pa bi plačal dva šilinga manj.
Še drug primer: v Nemčiji predelajo mlekarne kilo sira za šil. 4,50, pri nas pa kasirajo mlekarne za isto delo šil. 21,—.
Težko je doumeti, da se pri produkciji mleka cena zniža. Vzrok je v tem, da imajo mlekarne monopol in dobro skrbijo za to, da jim nihče ne more postati konkurenčen.
Dejstvo je, da vlada zahteva žrtve. Vendar bi jih naj zahtevala tam, kjer se bogatijo velikani, ne pa pri kmetih, ki se dnevno borijo za svojo eksistenco.
Ob robu povedano:
Sram jih je lastnih argumentov
Preteklo nedeljo so v mladinski oddaji „Ohne Maulkorb“ prinesli prispevek o koroškem šolskem vprašanju. Kot je to prav za mladinsko oddajo, avtorji svojega mnenja niso skrivali za diplomatičnimi floskulami, temveč so odkrito povedali, kaj oni mislijo o tako imenovanem „pedagoškem modelu“. Mladini pač ne gre v glavo, zakaj bi naj proti volji prizadetih ločevali otroke zavoljo njihove materinščine.
Vendar so prišli do besede prav vsi, kot je v svoji izjavi pravilno ugotovil predsednik KSOO Fric Kumer. Za ločevanje je govorila poslanka v deželni zbor Al-tersbergerjeva, govoril je
Wagner, govoril je Haider, in zelo jasno so se zavzeli za ločevanje žitrajske gospe s KHD-jevske baze.
Takoj po oddaji pa so začeli tuliti, da objektivnosti ni bilo. Blatenje Koroške je to, trdijo zedinjene koroške stranke, Hajmatdinst grozi s sodiščem. „Ohne Maulkorb“ bi naj dobi! nagobčnik.
Protestirajo, ker se je Koroška pokazala s svoje najslabše strani? Pa saj so prav ti gospodje in gospe s svojim zabitim siljenjem v ločevanje povzročili vseav-strijsko in mednarodno zmigovanje z glavami! Sedaj pa se jezijo, ker je neka mladinska oddaja prinesla njihove izjave za ločevanje otrok brez vsakega lišpa. Očitno jih je sram lastnih argumentov.
2. mednarodno srečanje pisateljev ob meji
S slovesno otvoritvijo se bo v petek, 20 februarja 1987 začelo v Portorožu 2. mednarodno srečanje pisateljev ob meji, in bo trajalo do nedelje, 22. februarja. Srečanje prireja obalna skupnost Italijanov Koper.
Proti pričakovanjem je bil na prvo srečanje v lanskem letu velik odmev, ki je potrdil, da vzbuja razprava o meji (državni, regionalni, jezikovni, narodnostni, kulturni, psihološki itn.) zanimanje pri strokovnjakih in širši javnosti odpira tudi celo vrsto vprašanj, ki zadevajo bistvo kulturne tradicije in trenutni zgodovinskopolitični položaj Evrope. Tako so med drugim zapisali v tiskovnem sporočilu organizatorjev. Že prvega srečanja se je udeležilo lepo število književnikov iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Švice, letos pa pričakujejo še večjo udeležbo.
2. mednarodno srečanje pisateljev ob meji dopolnjujejo številne kulturne prireditve, ki so se začele 14. februarja z „gledališčem ob kavi“ s Svetlano Makarovič. Sledil je multimedialni program Andreje Centazzo, srečanje in pogovor na temo „En avtor — ena knjiga“, mednarodni jazz-duo Roberto Ma-gris in František Uhlir, koncert „Trieste harpe ensemble“, gledali-
ška predstava „Babilon, Brecht in mrtvi psi“ gledališča „Perche“ iz Bolognje, klavirski koncert Aleksandra Madžara in mednarodni jazz kvartet iz Gradca.
Na zasedanjih 2. mednarodnega srečanja pisateljev ob meji so na sporedu referati, prispevki in razprave na teme „Alpe Jadran — Mittel Evropa ali Srednja Evropa? Duhovi iz preteklosti, resničnost ali upanje za prihodnost“, „Narodi, narodnosti in meje — resničnost v luči naporov za združitev Evrope in sodobnega tehnološkega razvoja“, „Medsebojno poznavanje in problemi prevajanja in objavljanja književnih del na območju Alpe Jadran“, „Meja kot zgodovinsko-politična stvarnost in literarna fikcija“ ter „Smiselnost in bodočnost srečanja pisateljev ob meji“.
Nadalje sta na sporedu koncerta violinista Stefana Milenkoviča in Sergia Endriga. Bojan Adamič s skupino bo predstavil slovensko avtorsko pesem.
Ob letošnjem srečanju je bila prvič razpisana mednarodna književna nagrada „Portorož — Porto-rose 1987“ za esej in novelo na temo „Življenje ob meji“. Nagrado bodo podelili v nedeljo zvečer v kristalni dvorani hotela Palace v Portorožu.
Družina BREZNIK in SE BAND prisrčno vabita Vas in Vašo družino na
KARNEVAL
ki bo v soboto, 21. februarja 1987, ob 19.00 uri v hotelu „Pri PRA-JERJÜ“ k Brezniku.
Po devizi „Kaos besni — blaznost grozi“ si je izmislila skupina SE BAND za ta večer poseben program. Ne samo blaznostna Show in glasbeni kaos; pričakuje vas tudi od našega kuhinjskega šefa posebno kreiran „pustni Steak“. Poleg tega še razne druge hišne specialitete.
Smolle: Kongres ie potrdil delo KEL in koroškega zelenega gibanja
Mnenja o kongresu
Peter Pilz o statusu Buchnerja v zelenem parlamentarnem klubu:
To bo v prvi vrsti od njega odvisno. Pobarali ga bomo, kako si to predstavlja: sodelovanje v klubu in politično nasprotstvo zunaj njega. Dolgoročno to ne bo šlo dobro. Klub zelenih nikogar ne bo metal oz. vrgel ven, mi ne bomo zaloputnili vrat. Če pa se bo od nas ločil, nimamo možnosti, da ga držimo. Vrata pa bojo seveda tudi za njega odprta, če hoče sodelovanje.
Eva Hauk o kongresu: Počutim se odlično, ta kongres je neverjetno dober, zelo dobro ozračje, nobenih agresij. To je gotovo nov začetek gibanja, ki bo ustvarilo mnogo konstruktivnega. Kar zadeva odcep določenih krogov VGÖ, bom dejala tole: odcepila se ni tista VGÖ, katere član sem bila. Moja politična domovina je Zelena alternativa, tu imam možnost konstruktivnega sodelovanja.
Mirjam Wiegele, članica zveznega predsedstva: Kongres je bil zelo pomemben še posebej zato, ker je v odnosih z Buchnerjevo VGÖ prišlo do razjasnitve. Na svojem zborovanju so delili ostudno pismo bralcev proti Slovencem, vrhu tega pa je bil navzoč neki Haiderjev pribočnik. Če VGÖ sama ne bi razglasila razkola, bi jaz na kongresu zahtevala ločitev od te struje, ki je prelomila dogovor. Kajti stranka, pri kateri manjšine igrajo tako odlično vlogo, ne more sodelovati z grupacijo, ki nastopa tako protimanjšinsko.
Manfred Roth, gradiščanski Hrvat, delegat: Kongres je bil odlično organiziran. To zmorejo samo Slovenci, ker so Prusi Avstrije.
Naš tednik:	Kako ocenjuješ
kongres?
Smolle: Kongres je močno potrdil delo KEL in celotnega koroškega zelenega gibanja. Dokazali smo, da smo vreden član zelenega gibanja. Pomembno je tudi, da je prišlo do močnega zaupanja med člani zelenega gibanja in posameznimi, predvsem deželnimi, organizacijami Zelene alternative.
V okviru zveznega statuta zelenih so manjšinam prisodili posebno mesto, ki ga lahko primerjamo s pozicijo posebne zvezne dežele. V njem je zajamčena avtonomnost pri personalu oziroma pri zasedbi funkcij in avtonomnost v programskih zadevah manjšin. Na
Andreas Wahl, državnozborski poslanec Zelene alternative: Odločitve kongresa so bile zelo dobre, predvsem iz personalnega vidika. Predstojništvo je dobro zasedeno, znebili smo se vtisa^ da pri nas komandirajo moški. Zenske imajo v njem večino, stranka je sedaj protiutež frakciji, kjer je predsednica Kluba sicer ženska, ostali mandatarji pa moški.
Zadeva VGÖ je dvojni problem: na eni strani je to, da so v njej kar naenkrat spet ljudje, o katerih je veljalo, da se je Büchner od njih distanciral in jih je menda hotel vreči ven. To je koroška partija, ki je napravila protikandidaturo predvsem iz ideoloških aspektov zaradi kandidature Slovenca; na drugi strani pa je VGÖ iz volilno-tehničnih razlogov stavila vse na eno karto in se, čeprav je zasidrana samo na Zgornjem Avstrijskem, obnaša kot zvezna stranka, ki so jo sedaj ignorirali.
Koroškem bo treba ta poseben status manjšin zagotoviti posebno za KEL v okviru koroškega zelenega statuta. Seveda pa je jasno, da bo KEL kot samostojna organizacija in kot samostojno politično gibanje ostala, vendar se bo v raznih konstrukcijah in zvezah povezala z Zeleno alternativo tako na občinski kakor na deželni ravni. Leta 1989, morda pa že leto prej, bodo na Koroškem de-želnozborske volitve. Na te se bomo morali dobro pripraviti. Na eni strani bo treba predlagati široko diskusijo o manjšinskih problemih in vprašanjih na Koroškem, na drugi pa opomniti na številne nerešene probleme varstva okolja. Aktualno je tudi vprašanje pro-
Janez Hudi, delegat: Zadovoljen sem, ker je kongres določil in nakazal smernice odgovornega in vsestransko poglobljenega političnega dela. Zelena alternativa ve, kaj hoče in nesmisel je, jo prištevati met „fušribne“. Na žalost pa je prav primer VGÖ spet pokazal,' da desničarji povsod hočejo imeti vmes svoje prste. Posebej pa še, če nekje sodelujemo koroški Slovenci. Tedaj na vse kriplje skušajo spraviti nas v geto.
Liza Hobel, delegatka: Kongres je dobro potekal, prav razveseljiva je zame bila atmosfera. O odcepitvi dela VGÖ pa mislim tako, da sploh nima smisla neko stvar, ki kriči po odločitvi, v nedogled odlašati, ker je to samo ovira pri delu. Škoda je, da je do tega sploh prišlo, vendar očitno ni bilo druge rešitve. Nekje je konec izsiljevanja. Zato pa, upam, se bomo sedaj lahko bolj posvetili vsebinskemu delu.
pripravil: Franc Wakounig
metnih zvez, ki bojo v vse večji meri vplivale na okolje. Vemo, da z dograditvijo turske avtoceste Koroško čaka mnogo novih prometnih problemov. Koroška ne sme postati dežela na prometnem prepihu (tranzitna dežela), kakor je to postala Tirolska.
Naš tednik: Kako naj se to sodelovanje odraža na občinski ravni?
Smolle: Predvsem s posameznimi frakcijami in Klubom slovenskih občinskih odbornikov in drugimi dejavniki bo verjetno od občine do občine treba najti rešitev in temu primerno potem izgraditi posamezne občinske zveze. Zavedati pa se moramo, da za deželno raven velja, da samo skupna kandidatura KEL in Zelene alternative prinese uspeh. To pomeni, da bomo morali v okrajih Celovec in Celovec-dežela pridobiti vsaj kakih 3000 do 3500 glasov in tako zagotoviti osnovni mandat, iz ostalih glasov pa dobimo drugega.
Naš tednik: Ali ni nevarnosti, da bi v koaliciji KEL/ZAL dolgoročno utonila Ideja samostojnega nastopanja koroških Slovencev?
Smolle: Te nevarnosti gotovo ni, kajti tudi za Koroško velja, da si bomo obdržali avtonomijo tako glede zasedbe posameznih funkcij in kandidatov kakor tudi predvsem avtonomijo, kar zadeva vsebino zelenega programa, kar se tiče koroških Slovencev. To je v tej situaciji najboljše, kar se da narediti.
Franc Wakounig
Smolle: Ločevanje vodi v drugi Hainburg
Državnozborski poslanec Karel Smolle je v tiskovnem razgovoru med drugim v zvezi o bodoči ureditvi dvojezičnega šolstva dejal, da pričakuje, da v šolskem letu 1987/88 ne bojo uvedli modela koroške pedagoške komisije. Smolle ne pričakuje samo, ampak zahteva konstruktivne in plodne razgovore z zastopniki koroških Slovencev. Če pa, tako Smolle dalje, bojo uvedli ta model, potem bo južna Koroška doživela drugi Hainburg.
Zahvala Koroške enotne liste
Koroška enotna lista (KEL) se na tem mestu iskreno zahvaljuje vsem svojim sodelavkam in sodelavcem ter delegatkam in delegatom za razveseljivo uspešen potek 1. zveznega kongresa Zelene alternative, ki je bil pretekli konec tedna v celovškem Mladinskem domu in za katerega organizacijski potek je bila odgovorna KEL.
Naša prisrčna zahvala velja osrednjemu tajništvu NSKS in Informacijskemu centru avstrijskih narodnosti na Dunaju, predvsem Milki Hudobnikovi, Marijanu Pippu in Rihardu Grilcu, ki so nosili glavno odgovornost za organizacijsko izvedbo kongresa .
Prav tako pa se tudi lepo zahvaljujemo nastopajočim kulturnim skupinam ter dr. J. Zerzerju in dr. Mirku Wakounigu, ki sta navzoče informirala o naši kulturi ter napadu na skupno dvojezično šolo.
Odmev navzočih delegatk in delegatov, gostov, časnikarjev in drugih obiskovalcev kongresa je bil brez izjeme pozitiven. Prepričani smo, da nam je s tem uspelo naše prijatelje iz zeleno-alternativnega gibanja še bliže seznaniti z življenjem in s problemi narodnih manjšin v Avstriji.
Deželno tajništvo KEL
Rož, Podjuna, Žila
Tek po „treh“ deželah
Letošnji tek po treh deželah, tako imenovana Ski Tour 3, preteklo nedeljo, bi kmalu dobesedno splavala po vodi in je zaradi tega potekala tokrat samo po dveh državah. Nad Fužinami v Italiji je tekaška steza, po številnih serpentinah, zavila nazaj proti Ratečam ter visoko v dolini Planice krenila proti cilju, nazaj v Kranjsko goro. Že ves pretekli deževni teden ni obetal prireditvi kaj dobrega in organizatorji so stali še pred dodatno težko nalogo, ker je bil italijanski predel zaradi nevarnosti plazov delno zaprt. Odločitev merodajnih pa je bila jasna, na prvi pogled morda nekoliko trda —■ tek se izvede na vsak način — vendar z že omenjeno spremembo. Sklep se je izkazal za pravilnega. Kljub skrajno neugodnim vremenskim razmeram se je iz treh sosednjih držav zbralo na Startu nad 1200 tekačev. In vsi ti ter še prav posebno vrhunski tekači so dokazali, da zanje niti slabe snežne razmere niti občasno deževanje nista resni oviri, kvečjemu neprijetne, zunanje okoliščine. Razveseljivo je bilo videti na Startu tudi le-
po število naših rojakov, ki se niso ustrašili težav, ter so se uspešno prebili do cilja tega teka prijateljstva. Mehko in topo stezo, ki je tokrat merila 25 km, je pretežna večina premagala v dobrih dveh urah In le malo jih je bilo, ki so morali kloniti pod silo razmer. Tako sta ponovno človeška volja in prijateljstvo med narodi sosedi zmagali nad zunanjimi nevšečnostmi. Razglasitev zmagovalcev in slavje je bilo letos tudi v Kranjski gori, sicer pa je Slovenija dala največje število tekačev in s tem prejela trofejo dr. Julija Kugyja. Letošnjo zmago si delita kar dva iz Podrožce, in sicer Rudolf danach ter Michael Standmann s časom 1:03:08,08. Njima sledijo še trije Korošci: Fritz Koch iz Beljaka, Reinhold Wiedergut, Ledin-ce in Stefan Traninger iz Landskrona — torej kar petkratna koroška zmaga.
Pri ženskah je dosegla najboljši čas Korošica Eva Gatti s 1:24:36,30 pred Slovenko Marijo Pednaršek ter Korošico Ulri-ko Traminger.
F. Č.
GUSTI SERAJNIK
Vaš svetovalec v vseh vprašanjih, tudi če imate probleme z Vašo dozdajšnjo zavarovalnico. Neobvezno me pokličite!
JTOSTRia
^ privat: 0 42 22 / 44 297 biro: 0 42 22/51 27 77
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarsko-ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
VPISOVANJE
v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarsko-ženske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo
od 9. do 28. februarja 1987.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1987. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjeni prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53 / 343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 10. julija
Za obisk , .etne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
Čestitamo
Barbi Gabrijel iz Mač pri Bistrici želimo za 75-letnico vse najboljše, posebno še zdravja in zadovoljstva.
*
Na Dolih pri Borovljah obhaja te dni svojo 50-letnico gospa Rozalija Tavčar. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi EL-Borovlje.
*
Svojo 60-letnico praznuje te dni gospa Katarina Plaznik, pd. Monijeva mama iz Šmarjete v Rožu. Želimo ji še obilo zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi EL-Šmarjeta v Rožu.
*
V	Selah pri Žitari vasi obhaja svojo 80-letnico gospa Marija Komar, pd. Nužejeva Mojca. Jubilantki k temu lepemu jubileju iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. Iskreno čestita tudi EL-Žitara vas.
*
Hilda Windisch iz Sinče vasi je te dni praznovala svojo 50-letnico. Iskreno čestitamo.
*
V	Šmihelu je te dni praznovala svojo 65-letnico gospa Angela Kuchar. Želimo
ji vse najboljše, posebno še zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi EL-Pliberk.
*
V	avli Karlove univerze v Gradcu je 18. februarja promoviral za doktorja vsega zdravstva Boris Fugger, pd. Šarveceljnov iz Breznice pri Št. Jakobu v Rožu. K uspešno končanemu študiju mu iskreno čestitajo vsi sorodniki, znanci in prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi EL-Št. Jakob.
*
V	nedeljo, 24. februarja, bo v Dvoru pri Šmihelu praznoval svoj 70. življenjski jubilej Franc Kužnik. Iskreno mu čestitamo in mu želimo vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi sosedje.
*
V	nedeljo, 22. februarja 1987, bo obhajal 65-letnico Kristl Lajčahar, pd. Mari-njak v Kotmari vasi. Zvestemu bralcu Našega tednika iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava leta.
*
Gabrijela in Aleš Kropiu-nig iz Velinje vasi se veselita ob rojstvu hčerke Korine. Iz srca čestitamo.
V nedeljo, 15. februarja, je bila v okviru 80-letnice KPD Šmihel otvoritev razstave domačih slikarjev-umetnikov: Stanka Sadjaka, Alberta Kraj-gerja in Helmuta Blažeja.
Predsednik društva Karel Gril je pozdravil lepo število za slikarstvo zainteresiranih obiskovalcev, med njimi mestna svetnika Frica Kumra in Jožeta Partla, podpredsednico NSKS in občinsko odbornico EL Va-
lentino Kušej, podpredsednika NSKS ek. svet. Ignaca Domeja in nekatere druge odbornike Pliberške občine. Na razstavi je videti mnogo novih del šmi-helskih slikarjev, ki še niso bila nikjer razstavljena.
Pri otvoritvi je nastopila tudi šmihelska godba na pihala pod vodstvom J. Burdzija.
Razstava bo odprta še do 22. februarja.
Rož, Podjuna, Žila
Jože Urank, 60-letnik

V četrtek, 12. februarja, je praznoval znani in zavedni narodnjak ter uspešni občinski odbornik EL, Jože Urank, po domače Kavh v Encelni vasi, svojo 60-letnico.
Na dan njegovega jubileja so slavljenca obiskali na njegovem domu predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, mestni svetnik Fric Kumer, podpredsednik KEL, dvor. svet. dr. Pavle Apovnik in slavljencev namestnik v občinski sobi, Janez Wolle. Zahvalili so se mu za idealizem in delo za slovenski narod. Saj vemo, da je naš slavljenec mdr. dolgoletni občinski odbornik, ki „služi“ občini Galiciji že nad 25 let.
V soboto je Jože Urank povabil svoje sorodnike in prijatelje v tinjski dom. Po maši, katero je daroval domači župnik Valentin Gotthardt, so gostje napolnili obednico, kjer je ob okusni pogostitvi jubilant obujal spomine iz svojega bogatega življenja. Ob tej priložnosti mu je čestital v imenu zbolelega predsednika NSKS osrednji tajnik Franc Wedenig.
Slavljencu Jožefu Uranku želimo k njegovi 60-letnici mnogo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova in da bi še naprej tako uspešno deloval za slovensko narodno skupnost.
Drago Druškovič: razstava pred kulisami
v
Od prejšnjega tedna dalje je v celovškem mestnem gledališču na ogled zanimiva razstava Draga Druškoviča, našega rojaka z Št. Jakoba, ki že leta živi in deluje v Salzburgu. Drago Druškovič se je uveljavil kot likovnik zelo samosvojega in izpovednega sloga, saj je v najboljšem pomenu besede plaval proti raznim t. i. „in“ tokovom v likovnem izražanju in s tem pritegnil nase pozornost splošne in strokovne javnosti.
Med motivi najnovejše Druš-kovičeve razstave zelo izstopajo „možičeljni“. So del občečloveške kulturne tradicije, kar ni tako osupljivo, saj jim med drugim prisojajo tudi zdravilne učinke.
Razstave v mestnem gledališču, ki jo je odprl intendant Wochinz, so se udeležili mnogi Dragovi prijatelji in znanci iz Št. Jakoba in okolice.
-wafra-
1. letno poročilo Glasbene šole
Kljub težavam najboljša izobrazba
Pred menoj na mizi leži 1. letno poročilo Glasbene šole. Na 41 velikoformatnih straneh hektografiranega poročila je razgrnjeno delo šole, ki deluje in izpolnjuje svoje poslanstvo v težkih, zelo težkih razmerah.
Predsednik Glasbene šole, Jožko Hudi, je prvemu letnemu poročilu na pot napisal spremno besedilo in ga kot prvega od, upajmo, mnogih glasnikov odpustil na pot do ljudi in med nje; prav tako je pedagoški vodja šole, Lovro Sodja, podal poročilo o delovanju šole.
Na domala dvajsetih straneh so predstavljeni odbor in učiteljski kader šole ter dijaki. Kdor se vsaj malce poglobi v tabele in podatke, bo kaj kmalu opazil, kako krivdo dela dežela tej šoli. Uradna deželna glasbena šola, ki ima samo par tisoč dijakov, dobi nad 70 milijonov šilingov podpore. Naša Glasbena šola, ki jo obiskuje nad 300 dijakov, pa niti ficka, nobenega groša. To je tista „vsestranska podpora koroškim Slovencem“, s katero so se na Dunaju bahali koroški politikil
V letnem poročilu so ponatisnjeni tudi nekateri od mnogih odmevov v tisku. Letno poročilo sklepa beseda o občnem zboru ter nemški povzetek celotnega poročila.
Finančni položaj Glasbene šole je vse prej kot rožnat. Vsi indici dopuščajo hudo in težko slutnjo, da se je očitno dežela odločila našo Glasbeno šolo likvidirati po poti najmanjšega hrupa.
GLASBENA 'ŠOLA NA KOROŠKEM KÄRNTNER MUSIKSCHULE
IL E T N Q IP O R O C
1/
I L
Likvidirati očitno zato, ker je Glasbena šola dvojezična in ker je prehuda konkurenca „uradni“ deželni glasbeni šoli, ki je seveda samo „tajč“.
To je koroška politika glede izobraževalnih ponudb za koroške Slovence oz. za južnokoro-ško prebivalstvo. Vsako še tako majhno akcijo, ki otežkoča ponemčevanje Slovencev in ki razširja horizont nemškogovo-rečemu sosedu ter tako krepi prijateljstvo med narodoma in medsebojno solidarnost, je po logiki koroških strankarskih politikov treba že v kali zatreti?
To je sramota. Odnos koroških politikov, predvsem deželnega glavarja, ki je pristojen za kulturo do Glasbene šole, je škandal. Pa ne samo za Koroško, ampak tudi za Avstrijo. Sram naj jih jel.
-wafra-
/ ? •
/V.v -
Za ljubitelje pop-glasbe je bil v nedeljo zvečer v farni dvorani v Šmihelu pop-koncert. Nastopile so skupine Veritas, Do it in HWD. Ob srednje veliki udeležbi so nastopajoči z navdušenjem igrali in peli. Nekateri mladinci pa so se ob modernih zvokih tudi zavrteli. Prireditelj je bil KPD Šmihel.
t
Kanoniku msgr. Filipu Millonigu v slovo
Po docela izpolnjenem duhovniškem žviljenju je v večernih urah Marijinega praznika, 11. februarja 1987, v bolnici pri elizabetinkah v Celovcu odšel v večnost povsod priljubljeni in spoštovani kanonik msgr. Filip Millonig, tč. župnik v Štebnu pri Bekštanju. Najlepše je njegova poklicno duhoniška življenjska karakteristika izražena na osmrtnici: „Vse njegovo du-šnopastirsko delo je bilo polno resnične ljubezni do Boga in bližnjega. Vsi, ki so ga poznali, so ga cenili in spoštovali kot vzornega duhovnika.“
Rodil se je 30. avgusta 1907 pri Korenu v Zahomcu kot sin vernih in narodno zavednih staršev. Korenova hiša je veljala kot steber slovenstva v Zahomcu, ki je v tej zadevi bil nekoč in je še danes nekakšno osrčje naše Žile. Zavedna in verna Korenova družina je utrdila že v doraščajočem otroku tiste vrednote, na katerih je gradil pozneje kot duhovnik vse svoje življenje.
Z ozirom na izredne talente in na pobudo domačega župnika so starši poslali nadepolne-ga Lipeja v deško semenišče v Marianum v Celovec. Skupaj s pokojnim škofom dr. Köstner-jem je obiskoval gimnazijo in po končani maturi stopil v celovško bogoslovje. Leta 1931 je bil nato posvečen v duhovnika.
Nekdo je odločilno vplival na bogoslovca in mladega duhovnika g. Milloniga: prelat dr. Rudolf Bliiml, ki ni bil samo njegov ožji rojak, temveč tudi njegov duhovni oče, vzornik in prijatelj.
Kakor zlata nit se vleče skozi pokojnikovo duhovniško življenje, zlasti v mladih letih, t e -žen je, da bi uresničeval lik tega velikega in zaslužnega moža v svojem zasebnem in občestvenem, dušnopastir-skem ustvarjanju. Že kot se-menišnik in kot mlad duhovnik je g. Millonig prihajal ob strani svojega vzornika g. prelata Blümla med nas slovenske dijake v Marijanišču. Skupaj sta nas bodrila, navduševala ter zbirala na počitniških sestankih. Tako je pokojni ob strani prelata Blümla — ta je bil duša, Millonig pa srce — ustvar-
jal mlado koroško slovensko vigred med tedaj študirajočo mladino. Sadovi niso izostali!
Po novi maši je kaplanova! g. Millonig najprej v Šmihelu, kjer ga farani še do danes niso pozabili, potem nekaj časa v Hodišah, nato je bil poklican za tajnika Slov. dušnopastir-skega urada.
Tu so prišli njegovi talenti posebno do veljave, ker to je bil center, kjer so se stekale vse niti pastoralnega življenja iz slovenskih župnij škofije.
Pokojni je iz tega centra veliko prihajal na podeželje na tečaje, duhovne vaje, misijone, češčenja in druge verske prireditve, kratkomalo tja, kjer je bila pomoč potrebna.
Prevzel je tudi uredništvo „Nedelje“, ki je tedaj izhajala kot mesečnik. Usodnega leta 1941 je moral tudi g. Millonig zapustiti svoj delovni krog in svoje bivališče v Celovcu. Služboval je po raznih nemških farah, tako v Spittalu, St. Lenartu v Labodski dolini in še drugod. Jeseni leta 1945 se je po zlomu nacizma vrnil v Celovec in je imel svojo pisarno v stolnem župnišču. Začel je zopet izdajati „Nedeljo“. Ko je rajni prelat Podgorc iz vojnih ruševin vzbujal I. 1946 Mohorjevo družbo in sestavljal njen odbor, je bil med prvimi odborniki tudi g. Millonig.
Leta 1947 je postal župnik v Štebnu pri Bekštanju, kjer je deloval z vso gorečnostjo do svoje smrti. Leta 1964 je postal dekan zelo težavne dekanije Beljak-dežela, katero je vodil s potrpežljivostjo, modrostjo in ljubeznijo. Vsi sobratje so ga cenili in bili srečni, da so imeli tako razumevajočega dekana. Svoje poslanstvo je videl v prvi vrsti v tem, da je pomagal povsod, kjer je le mogel.
V dušnopastirskih metodah je bil kot Blümlov učenec strokovnjak, gibčen in razgledan. Lepo obhajanje liturgije mu je bilo od nekdaj pri srcu. Že kot bogoslovec se je navduševal za liturgično obnovo velikega liturgista Pija Parscha in Je vršil v tem smislu v škofiji pionirsko vlogo. Kot duhovnik je bil preprost, izredno ljubezniv In odprt za vsakovrstno pomoč.
Bil je tudi velik prijatelj bolnikov. Leta 1968 je postal ravnatelj Slov. dušnopastirskega urada in 2 leti nato stolni kanonik v Celovcu.
Izredno velike so njegove zasluge za Mohorjevo družbo, katero je vodil kot predsednik dolga leta. Zadnji čas je bil pokojni predsednik nadzornega odbora. Obnovitev in rast Družbe je povezana z življenjem pokojnika. Podpis Milloniga najdeš na premnogih dokumentih in listinah. Kot dolgoletni predsednik v zelo odločilnih letih Mohorjeve družbe bo šel kanonik msgr. Millonig v njeno zgodovino in s tem v zgodovino koroške Cerkve in koroških Slovencev. Najbližja bodočnost bo pokazala, kako težavne, odgovorne, premišljene in daljnosežne so bile odločitve, ki jih je podpisal v zaupanju v božjo pomoč in priprošnjo škofa Antona Slomška predsednik kanonik msgr. Filip Millonig.
Slovensko ljudstvo na Koroškem, zlasti Mohorjani in sobratje, se Ti, dragi kanonik Millonig, zahvaljujemo za Tvojo prisrčno dobrotljivost, Tvojo dušnopastirsko razgibanost, Tvojo preudarnost, s katero si vodil razne ustanove, zahvaljujemo se Ti pa tudi za Tvojo molitev, s katero si nas podpiral kot velik idealist in molilec na skupni poti našega verskega in narodnega prerojenja.
Minulo soboto se je velika množica faranov in žalnih gostov ob spremstvu našega nadpastirja škofa dr. Kapellari-ja in kakih 80 duhovnikov sobratov poslovila na domačem pokopališču v Štebnu od pokojnika, ki je bil svojim župlja-nom skozi 40 let nadvse dober pastir. Poznal je svoje ovčice in one so poznale njega. Pol leta pred svojo 80-letnico odhaja od nas duhovnik, ki je živel in se daroval za svoje ljudstvo, ki je v svojih nazorih kljub starosti ostal vedno mlad in gibčen, mlad v dajanju in sprejemanju, v besedi in dejanju, v službi Bogu in bližnjemu.
Hvaležno se klanja Tvojemu spominu Z i I a , R o ž in Podjuna.
Zakaj mora teči kri?
Menda je to slovenska praksa, da si vsakršni uspeh v našem narodnem boju tudi spet sami zmanjšamo, ga s primernimi opazkami ali osebnimi mnenji spravljamo na dvomljivi glas. Mislim na kri, ki je bila spotika ob nekem, nedvomno uspelem „puntarskem“ zborovanju v Celovcu, Sicer sem prepričan, da je prevelika večina navzočih naših ljudi vedela za smisel „Puntarske“ in to z aplavzom tudi potrdila. In le za ta smisel gre v tem slučaju. Kaj hitro pa je pretekli teden tudi mali časopi-sec prevzel dopis bralca in to iz Slovenskega vestnika. Zakaj pravzaprav iz tega — tudi v Našem tedniku je bil isti objavljen. Toda ostanimo stvarni. Koroški Slovenci smo prosili dovolj. Pohlevno smo prosili, a koliko prošenj je bilo uslišanih? Ob četrti obletnici izselitve koroških Slovencev smo prosili za mašo zadušnico v celovški stolnici — nismo bili uslišani. Rajni prof. dr. Tischler je „smel“ moliti za umrle izseljence — to je bilo vse! In nato so nas z vodometi in z angleškimi oklopniki podili s celovških cest zato, ker smo se drznili malo glasneje prositi! Ivan Cankar je bil rahla, tankočutna duša, a imenoval je stvari po imenu, zato jih imenujemo tudi mi, ko gre končno za naš obstoj. Na Dunaju je slovenski Krpan pokazal svojo moč, svojo življenjsko voljo... Kdaj se bo kdo (iz naše srede) oglasil, ki bo tudi v tem nastopu videl nekoliko preveč rdečega — morda celo kri? Ne bi se temu prav nič čudil, saj mali lističi so o tem že kar precej neprikrito poročali.
Franc Černut, Loče
K ločitvi otrok v ljudski šoli
K spominom očeta bi le še pripomnil, da je bil govor in stremljenje o ločevanju otrok v ljudskih šolah že pred prihodom Hitlerja. Govorilo se je namreč, da bomo morali otroci iz Ledine hoditi v ljudsko šolo v Št. Jakob, čeprav je bila ljudska šola na vasi, če bomo hoteli imeti slovenski pouk. Pa tudi da bi se morebitni pouk slovenščine preložil na popoldanske ure, ko so ostali otroci že odšli domov.
Vse te misli in želje pa so izvirale iz krogov brambovcev (Kärntner Abwehrkämpfer). Pri nas sta bila v tej zvezi vodilna ga. Jako-betz in Karel Fritz. Jakobetz je bila v glavnem tudi tista, ki je nasprotovala, da'bi električna zadruga Ledince-Dobje dobila kredit; leta je bil od deželne vlade najprej odobren, potem pa odklonjen. Zadruga je morala potem najeti s pomočjo Zadružne zveze dinarski kredit in je imela težave vsa medvojna leta. Vzrok za nasprotovanje temu kreditu je bil, ker je bilo več članov zadruge slovenskih in ker je tedanji župan Arneitz bil Slovenec.
Takoj po plebiscitu pa je g. Jakobetz dosegla, da oče in strica niso bili prevzeti od avstr, železnic, čeprav so jim prej na direkciji
PISMA BRALCEV
v Beljaku izjavili, da ni nič nasprotnega zoper nje. K. Fritz pa je potem, ko je zavladal nacizem na Koroškem, doprinesel svoje, da so bili izseljeni in razlaščeni vsi sorodniki njegove žene, ki so priznali, da so slovenskega pokolenja. To je bilo vsekakor sedem bratrancev in stric z družinami. Nekaj se jih je sicer vrnilo še iz taborišča v Žrelcu pri Celovcu, večina pa jih je ostala v pregnanstvu, dokler nacizem ni propadel tudi na Koroškem.
Nadučitelj in Ortsgruppenleiter za časa naše izselitve je bil R. Treiber, ki je po vojni spet hotel nazaj na svoje mesto v Ledincah, pa se je posrečilo očetu in tedanjemu županu g. F. Baumgartner-ju, da sta s protestom pri deželni vladi to preprečila.
F. Rehsmann P.S.: V našem kraju so se otroci že v prejšnjem stoletju (ok. 1870) za časa babice, ki je hodila še v loškem farovžu v ljudsko šolo, učili slovensko in nemško. Le nacisti so zahtevali ločene šole — dokler niso, ko so prišli na oblast, slovenščine docelo prepovedali. Sedaj pa ponavljajo te zahteve nacistov Heimatdienst, FPÖ in njima naklonjeni krogi. To pove vse ...
Impressionen vom 1. Bundeskongreß der Grünen Alternative am 14. und 15. Februar in Klagenfurt/Celovec
Sie war, für 2 Stunden, von ihrem Wohnsitz am Berg heruntergefahren, um sich einen Eindruck zu verschaffen: 173 Delegiert/inn/-en arbeiteten emsig an ihren Statuten: in einem adaptierten Turnsaal im slowenischen Stu-dent/inn/enheim in der Miksch-allee, geschmückt mit Transparenten für die zweisprachige Schule, gegen DraukraftgroBwer-ke, gegen Nagymaros. Der rechte Flügel, als sie ankam, hatte sich bereits abgespalten, und tagte im Hotel Moser-Verdino. Gerne hätte sie auch die Abgespaltenen besucht, um ihre Argumente zu hören. Aber die waren schon abgezogen. So beschränkte sie sich darauf, das Demokratiespiel, in allen österreichischen Dialektvarianten, auf sich einwirken zu lassen. Erkannte Nationalratsabgeordnete, ausschließlich Männer, bei einem ansonsten leichten Überhang von Männern gegenüber Frauen bei den Delegiert/inn-fen. Und folgte den Strickmustern auf den Pullovern und Jacken. Frauenarbeit.
Erica Fischer kommt an. Freude bei der Beobachterin. Nein, sagt Erica, sie komme als Berichterstatterin. Solange die Grüne Alternative „so“ mit Frauen umgehe, könne sie nicht mitarbeiten. „So“ heißt sinngemäß: unter den 8 grünen Parlamentariern gibt es
1! Frau: Freda Meissner-Blau. Und diese sei nicht solidarisch mit Frauen.
Abendprogramm. Eigentlich wollte sie nur kurz bleiben. Hej Frau, sagt Milka, bleib noch. Ich besorge dir ein Bett und Zahn-bürstchen. Oder überlegs dir wenigstens. Und steig zum Minderheitenkongreß der Frauen wieder einmal von deinem Berg herunter.
Milka. Sie ist Sekräterin beim Rat der Kärntner Slowenen, Organisatorin dieses Kongresses, und immer wieder fällt mir auf, wie sie aus hierarchisch untergeordneter Position unbekümmert grüne Inhalte in verkrustete Strukturen einbringt, so daß die Strukturträger gar nicht anders können als dazuzulernen. Für die grüne Bewegung wünschte ich sie mir ins Parlament. Oder vielleicht lieber doch nicht. Diesem minderheitskonfliktgedrückten Landstrich tut ihre gelebte Alternative gut.
Bei solchen Gedanken, und slowenischen und deutschen Liedern ging der Bergbewohnerin das Herz auf; trotz Stadtluft. Ein Mann setzt sich neben sie und sagte, daß er sie schon den ganzen Abend über habe beobachten müssen, er wisse nicht warum, und sie lacht, weil auch er ihr aufgefallen war, obwohl an seinem Strickmuster im Pullover gar nichts Auffallendes dran war. Und sie reden, über Mann, und Frau, und Macht, und Ohnmacht, und die Weigerung vieler Frauen, in patriarchale Strukturen sich hineinzubegehen. Und über die Schizophrenie der Vorstellung, sich ändern zu wollen und zu meinen, sich im Patriarchat durchsetzen zu müssen.
Sie fährt wieder auf den Berg. Celovec war ihr an diesen 2 Tagen vorgekommen als hätte ein frischer Wind die Schatten der Vergangenheit aufgelöst. Da ist viel Aufbruchstimmung, umsichtiges Arbeiten, und belebende Kraft.
Ute Clemens-Hietsch
Im Jergitschgymnasium ab Herbst
Italienischunterricht
Erfreuliche Nachricht für Eltern, die ihrem Kind den Italienischunterricht ermöglichen wollen: Das Jergitschgymnasium in Klagen-furt bietet ab dem kommenden Schuljahr in einer ersten Klasse Italienisch an!
Zahlreiche Italienischlehrer der Schule, der Direktor und Elternvereinsobmann Prof. Werner Gruber, sind der Meinung, daß Italienisch — die Sprache des unmittelbaren Nachbarn — in Kärnten wichtig ist und haben alles für den Start einer Klasse im Herbst vorbereitet.
Damit haben Eltern und Kinder Wahlmöglichkeit und Italienischlehrer können die Sprache verstärkt unterrichten!
Laut einer Anfrage bei Landesschulinspektor Hofrat Dr. Scherbantin sei Italienisch als Alternativsprache selbstverständlich möglich. „Es muß sich nur eine Schule dafür engagieren“, sagte Hof rat Scherbantin.
Das Jergitschgymnasium hat erfreulicherweise die Anregung sofort aufgenommen. Wenn sich genügend Schüler melden, wird dort ab Herbst Italienisch parliert, eine Sprache, die für Kärnten besonderen „Gebrauchswert“ hat. Die Anmeldefrist für die erste Klasse im Jergitschgymnasium läuft vom 16. 2. bis Ende des Monats Februar.
Dipl. Ing. Otto Worsch Obmann-Stellvertreter d.
Elternvereines BG.- und BRG.-Jergitschstraße (Neuer Platz 6, 9010 Klagenfurt)
Še nekaj misli k protestnemu zborovanju v Celovcu in demonstraciji na Dunaju
Uvodoma izrekam veliko priznanje vsem, ki so pripomogli k uspešnosti zborovanja v Celovcu in demonstracije na Dunaju.
Po dolgem času smo z zaupanjem v lastne sile in v samega sebe dokazali samozavest. Celovško zborovanje je pokazalo, da smo še tu in da smo vredni lepot naše zemlje in nihče ni pričakoval, da se bo zbralo toliko ljudi. Vsi govorniki in diskutanti so dokazovali in dokazali, da nočemo ničesar drugega kot skupno šolo, ki je garant složnega življenja in dobrega sosedstva. Zeto sem se začudil, ko sem slišal, da v vseh letih prakticiranja skupne šole ni bilo nobenih pritožb na deželni šolski svet in toliko bolj mi je postalo nerazumljivo zaganjanje koroških politikov v tako šolsko prakso. Kdo jim je dal pravico, da odločajo o naši stvari brez nas? Na zborovanju v Celovcu, kjer so sodelovali tudi nemški sodeželani, sigurno nismo žalili naroda soseda. In tako je tudi prav!
Še večji uspeh pa je bila masovna udeležba pri demonstraciji na Dunaju. Niti ledeni zimski veter ni mogel preprečiti, da ne bi množično dokazali in izkazali svojo voljo do enakopravnega in svobodnega življenja pravtako kot tudi uradni števci in z njimi vred nekateri časopisi ne, ki so že z znano prakso, da štejejo dve osebi, ki se zavzemata za pravice manjši-
ne, za enega človeka. Prepričan pa sem, da niso samo tisti, ki so se udeležili protesta na Dunaju, z nami, ampak da se tudi velika večina avstrijskih državljanov zaveda, da ne more v lastni državi dopustiti tega, kar celi svet obsoja v Južni Afriki — apartheid. Kanclerjeva izjava, da bo treba pri vprašanju šole upoštevati vseavstrij-ske interese in veličastna demonstracija na Dunaju naj bo koroškim politikom, ki smatrajo, da smo koroški Slovenci ovce, ki jih lahko preganjajo kot jim paše v njihov oportunistični koncept, v premislek. Ti „prijatelji“ koroških Slovencev in avstrijske demokracije so se namreč žeto hitro spet spomnili, da se še ni uresničil Gö-ringov ukaz „Macht mir das Land deutsch!“ Takrat jim ni uspelo preseliti koroških Slovencev v Lublin na Poljsko, kjer so imeli zanje že postavljene barake. Začeli so sicer izseljevati koroške Slovence pred skoraj točno 45 leti in marsikdo se tistih dnevov še dobro spominja. Mladi fantje, dekleta, starci, žene, možje in tudi še napol otroci v kapelških in selskih grapah so se uprli in njih upor je kmalu zaje! celo Koroško. Ta odpor in množičen vstop v partizane je preprečil nadaljnje izseljevanje, kajti marsikateri ortsgrupenlajter in ortsbauerntührer se je zbal spremenjenih okoliščin, ker nismo stali križem rok in smo se uprli, ko je cela Evropa ječala pod ese-sovskimi škornji. Velike so bile žrtve. Veliki del naše zmage pa je koristila tudi Avstija, s tem da so jo glasom moskovske deklaracije smatrali kot napadeno državo, ki se je borila proti Hitlerjevi Nemčiji. Z našo borbo smo si priborili člen 7 Državne pogodbe, ki naj bi ščitil naše pravice in garantiral obstoj naše narodne skupnosti na Koroškem.
Smo za mir in za iskrene in poštene medsebojne odnose v deželi, ne bomo pa molčali, če bodo nas oziroma naše otroke ali naše vnuke porivali v geto. Preveč smo žrtvovali za svobodo, svoboda in pravica pa sta nedeljivi. Naše veliko upanje in hkrati naša prva naloga pa je, da v naslednjih tednih in mesecih pridobimo še več nem-škogovorečih spdežeianov, da se bomo skupno borili za skupno šolo, proti ostankom nacističnega mišljenja v nekaterih koroških strankah, da bomo skupno delali in enakopravno uživali sadove našega dela, miru in svobode.
Inž. Kuchar Peter
Krščanska kulturna zveza, Slovensko kulturno društvo v Celovcu, Glasbena šola in Modestov dom
vabijo na
KOMORNI KONCERT
Dunja Spruk — sopran Tomaž Lorenz — violina Maks Strmičnik — virginal
v petek, 27. februarja 1987, ob 19.30 v Modestovem domu
Kultura
rNAŠI JUBILEJI ■ ■ ■	. . . IN SPOMIN^
Romantik, do konca življenja zvest rodni grudi
Na koncertnih sporedih naših pevskih zborov smo že večkrat prebrali ime znanega slovenskega skladatelja in zborovodje Zorka Prelovca, ki ga je obdobje tridesetih let našega stoletja postavilo v ospredje glasbenega dogajanja na Slovenskem. Doma iz Idrije, kjer je bil rojen 11. februarja 1887, je svojo glasbeno nadarjenost pokazal že v šolskih in gimnazijskih letih. V gimnazijskih letih si je nabiral potrebno glasbeno znanje, učil se je instrumentov, kjer mu je bil v Novem mestu najbojši učitelj in svetovalec skladatelj Ignacij Hladnik.
Ker ni imel finančnih možnosti, se je moral želji po študiju glasbe
ob sicer vrsti stalnih sodelavcev tudi sam največ pisal; v Zborih se je od 1925. do 1934. zvrstilo nad 300 slovenskih zborovskih del in samospevov, med katerimi je bilo tudi 16 Prelovčevih.
Med Prelovčevimi skladbami — najbolj priljubljeni sta še vedno pesmi Sedem si rož porezala mi in Oj, Doberdob, prezreti pa ne kaže tudi nekaterih skladateljevih nagrobnlc — prednjačijo romantično vzneseni moški zbori. Po Prelovčevi smrti, umrl je 25. februarja 1939 v Ljubljani, v starosti komaj 52 let, je izšla še njegova zbirka idrijskih ljudskih pesmi za moški zbor. Slovenec je ob skladateljevi smrti zapisal, da je bil Zorko Prelovec „romantik po svojem osebnem značaju, po svojem zanosnem delu in po bujnem in zasanjanem čustvu, ki ga je vseskozi in povsod vodilo.“
Pesnik in pisatelj Joža Vovk
Karol Klun, šolskemu odboru avstrijskega državnega zbora izročil 104 prošnje 22 koroških občinskih odborov, 34 krajevnih šolskih svetov in 48 far za ustrezen pouk slovenščine na koroških šolah. Prošnjo je podpisalo tudi 1700 posestnikov. Odbor državnega zbora je reševanje prošenj odložil za nedoločen čas. Dve leti pozneje, 21. marca 1889, je dr. Klun v dunajskem državnem zboru ponovno kritiziral za Slovence krivične učne načrte, namenjene tedanjim koroškim osnovnim šolam. Koroški deželni šolski svet je namreč 2. avgusta 1875 izdal nov „normalni“ učni načrt za osnovne šole; načrt je pomenil nadaljevanje ponemče-valnih teženj, zato ga nemški nacionalistični zgodovinarji sploh ne omenjajo!
Šele po sedemnajstih letih odločnih in nepopustljivih bojev je koroški deželni svet priznal pravi-
Stoletnica rojstva skladatelja Zorka Prelovca
na Dunaju in s tem posredno tudi poklicnemu življenju glasbenika že v mladosti odpovedati za vse življenje. Potem ko je leta 1910 prevzel vodstvo pevskega društva Ljubljanski zvon, ga je kmalu iz moškega sestava razširil v znani rfiešani zbor, ki je v svojih sporedih vse pogosteje segal tudi po sodobnih slovenskih skladbah.
„Po letih uspešnih in odmevnih sezon je postala taka koncertna „ubranost“ mešanega zbora Ljubljanskega zvona, prav po Prelovčevi zaslugi, načelo takratne društvene umetniške usmeritve" (prof. Tomaž Faganel, ugledni slovenski zborovodja). Zbor Ljubljanskega zvona je Prelovec vodil polnih petindvajset let (1910—1935), kot njegov zborovodja pa se je v zgodovino slovenske zborovske kulture zapisal kot najboljši in bržčas do danes neprekosljivi interpret zborovskih del Emila Adamiča.
Nepozabna pesem Sedem si rož
Kot publicist se je Zorko Prelovec uveljavil z izdajanjem glasbene revije Zbori. V tem mesečniku, kakršnega bi naše ljubiteljsko zborovsko petje v tem času prav tako potrebovalo kakor v dvajsetih in tridesetih letih, so s svojimi skladbami sodelovali vsi takratni pomembnejši slovenski skladatelji. Glasbenim izdajam je v Zborih dodal književno prilogo in v njej
Vovkov Naš klic v antologiji slovenske lirike 1945—1965
Te dni mineva trideset let, kar je na svoj 46. rojstni dan umrl na Jezerskem priljubljeni župnik, slovenski pesnik in pisatelj Joža Vovk. V zgodnjih jutranjih urah, 17. februarja 1957, mu je nenadoma odpovedalo srce. Na zadnji poti na Ovšišah pri Podnartu na Gorenjskem, blizu Vovkovega rojstnega kraja Češnjica, ga je spremljalo veliko duhovnih sobratov in množica ljudi, ki so tako izkazali najlepše priznanje in zahvalo za vse delo, ki ga je kot duhovnik in kulturni delavec opravil v svojem kratkem, a izredno plodnem življenju.
Našim ljudem je Joža Vovk znan predvsem kot pesnik in pisatelj. S slovstvenim delom je začel ža na gimnaziji, nadaljeval med študijem teologije in se s pesniškimi prvenci kmalu uveljavil tudi v vodilnih revijah, kot sta bili v njegovem času Mladika in Dom in svet. Poleg pesmi je pisal črtice in knjižne ocene; z lirskimi podobami iz narave je izpovedoval svoja mladostna čustva. Tudi za gledališče je prevedel več del. Predvsem sta znana Vovkova prevoda komedij Lope de Vega Prebrisana norica, ki so jo pred leti igrali v kranjskem Prešernovem gledališču, Calderonovo Dama—škrat pa je uspešno uprizorilo ljubljansko Mestno gledališče.
Za mlade Zaplan-karji in Naš Buček
Našim mladim bralcem je Vovk namenil dve knjigi: Zaplankarji (1941) in Naš Buček, ki ga je napisal 1943. med vojnim izgnanstvom v Beogradu. Pripoved Naš Buček, ki je doživela že tri izdaje, kar je redek primer tudi med mladinskimi uspešnicami zadnjih let na Slovenskem, ima izrazito avtobiografsko obeležje. Posebno privlačen je opis življenja vaških dečkov, prepleten z marsikatero dogodivščino iz pisateljevega otroštva. Z Našim Bučkom je Vovk postavil lep spomenik tudi svojim staršem, zlasti skrbni in srčno nadvse dobri materi.
Za pesniško zbirko Izgnanci (1945) je Joža Vovk 1956. pripravil in izdal izbor svojega petindvajsetletnega pesniškega ustvarjanja v zbirki Pesmi. Tretji, zadnji ciklus te, žal tudi zadnje pesnikove zbirke, Molitev ha gori, vsebuje najbolj zrele Vovkove pesmi. Največje priznanje za svoje dolgoletno pesniško delo je dobil šele po smrti,'ko je njegovo pesem Naš klic iz zbirke Izgnanci dr. Boris Paternu uvrstil v antologijo slovenske lirike od 1945 do 1965.
Da jih ne pozabimo:
Dr. Karol Klun (1841—1896)
Pred sto leti, 7. februarja 1887, je tedanji kranjski poslanec, dr.
co do šole s slovenskim učnim jezikom na Jezerskem. To je bila tudi prva slovenska osnovna šola na Koroškem in sploh edina, ki je delovala do razpada monarhije in do priključitve Jezerskega k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS).
Dr. Karol Klun (rojen 1841. v Prigorici pri Ribnici na Dolenjskem), politik, državnozborski poslanec ter odločen branitelj slovenskih narodnostnih in gospodarskih pravic v dunajskem parlamentu, je zagovarjal politične in kulturne zahteve Slovencev svojega časa. Obenem se je zavzemal za uveljavitev slovenskega šolstva na Koroškem, zahteval pa je tudi slovenske ljudske in srednje šole v Trstu, Istri, Gorici in Pazinu ter stolico slovenskega jezika na graški univerzi.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in Izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev".
Tlskr' Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Rubriko pripravlja in ureja Ivan Virnik • Rubriko pripravlja in ureja Ivan Virnik • Rubriko
Kultura
Pojasnilo k Prešernovim nagradam za književnost
V skladu z načelom o javnosti dela Prešernovega sklada, ki je opredeljeno z 11. členom zakona o Prešernovi nagradi (Uradni list SRS, št. 1/82), so bili objavljeni predlogi za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za leto 1986 v Poročevalcu Kulturne skupnosti Slovenije, od koder so jih v nekoliko skrčeni obliki ponatisnili v Delu, Primorskem dnevniku in morda še kje. Podpisani člani strokovne komisije za književnost želimo s tem člankom obvestiti javnost o nekaterih vidikih odločanja o letošnjih nagrajencih, ki je potekalo po objavi začetnih predlogov, s tem pa tudi o potrebnih spremembah in dopolnitvah zakona.
Komisija je delovala v novi sestavi, po kakovostnih umetniških merilih, ob upoštevanju pluralizma literarnih tokov, zvrsti, generacij in skupnega slovenskega kulturnega prostora, torej tudi zamejstva. Prvo zadrego je začutila že na začetku svojega dela, saj ji zakon nalaga, da obravnava in oblikuje strokovno mnenje o vseh predlogih kulturnih ustanov, družbenopolitičnih organizacij, društev, krajevnih skupnosti in samostojnih kulturnih delavcev. Strokovni komisiji zakon odreka možnost, da predlaga kandidate za nagrado, hkrati pa ji nalaga, da obravnava pogosto tudi predloge dvomljive vrednosti. Z veljavno ureditvijo je med drugim omogočeno uveljavljanje reklamnih in knjigotrških interesov, izključena ni niti možnost, da se med zakonsko pooblaščenimi predlagatelji pojavijo tudi posredniki nagrad željnih avtorjev. Komisiji je sicer dopuščeno, da v primeru očitno prezrtega kvalitetnega dela opozori zaledno ustanovo, naj predlaga njegovega avtorja, toda sama tega ne sme storiti, čeprav je strokovna.
V zakonskem roku prispeli predlogi so bili — ne glede na svojo tehtnost in utemeljenost — predstavljeni javnosti z zaprosilom, naj organizacije, skupnosti in posamezniki, ki so po zakonu lahko predlagatelji kandidatov, „da (jo) upravnemu odboru mnenja o kandidatih, četudi jih sami niso predlagali.“ Tako zakon še naprej favorizira predlagatelje in med njimi tudi takšne, ki se sploh ne ukvarjajo s književnostjo ali kako drugo umetnostno zvrstjo (npr. krajevne skupnosti).
Strokovna komisija za književnost se je kljub ugotovitvi, da ji je prisojena le vloga prebiralca številnih predlogov in mnenj nadvse raznolikih kakovostnih stopenj, zavzeto lotila dela. Po temeljitem in strpnem pretresu je pripravila za upravni odbor naslednje predloge: kot dva enakovredna kandidata za Prešernovo nagrado prevajalca Janeza Gradišnika in pisa-
telja Borisa Pahorja — oba za življenjsko delo, za skladove pa: Jožeta Snoja za roman Fuga v križu, Alojza Ihana za pesniško zbirko Srebrnik in Majo Haderlap za pesniško snovanje in prevode zadnjih dveh let. Komisija je te predloge pisno utemeljila, kar je njen predsednik ustno ponovil 15.
1.	1987 na seji upravnega odbora Prešernovega sklada. Tedaj je sejo upravnega odbora v odsotnosti njenega predsednika dr. Bruna Hartmana vodil član odbora, podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec. Po utemeljitvah morajo predsedniki vseh strokovnih komisij zapustiti sejo, s tem pa nenadoma preneha prej toliko poudarjena javnost dela. Upravni odbor se prelevi v konklave in pri nadaljnjem odločanju opusti kakršenkoli posvet s strokovno komisijo. Beli dim se je pokazal šele s pismom z dne 20. 1. 1987, s katerim je predsednik upravnega odbora sporočil predsedniku strokovne komisije imena nagrajencev: pri dodelitvi nagrade Prešernovega sklada je upravni odbor izbral samo enega nagrajenca med predlogi strokovne komsije, medtem ko ni upošteval nobenega od obeh predlogov za Prešernovo nagrado. Upravni odbor je namreč oba nagrajenca izbral med tistimi šestimi predlogi, ki jih strokovna komisija ni sprejela.‘fri tej odločitvi so očitno prevladali predlogi in mnenja z zakonom pooblaščenih predlagateljev nad utemeljenima predlogoma strokovne komisije.
Ob opisanem načinu odločanja o nagrajencih se članom strokovne komisije za književnost porajajo dvomi o utemeljenosti in potrebnosti dela komisije, saj upravni odbor z odločitvijo mimo predlogov komisije očitno edini ve, kdo je primeren kandidat in je s tem videti strokovnejši od strokovne komisije. V takšnem razmerju je strokovna komisija, ki se
pojavlja v vlogi španske stene, povsem odveč.
Letošnji način izbire nagrajencev za književnost potrjuje utemeljenost dosedanjih pobud za spremembe in dopolnitve zakonskih določil, ki se nanašajo na javnost dela Prešernovega sklada. Če želijo odločujoči dejavniki ohraniti sedanji način predlaganja kandidatov in izbire nagrajencev, naj se strokovne komisije odpravijo. Če pa želimo utrditi načelo javnosti delovanja Prešernovega sklada, je potrebno strokovnim komisijam omogočiti, da določijo ožji izbor kandidatov, izmed katerih upravni odbor izbere nagrajenca. S to izjavo ne želimo zmanjševati vrednosti delu letošnjih nagrajencev, temveč ugovarjamo načinu, kako se jih izbira.
Dr. Marjan Dolgan (predsednik strokovne komisije za književnost) Marko Juvan Dr. Gregor Kocijan Miroslav Košuta Tone Kuntner Dr. Helga Mračnikar Zoja Skušek-Močnik France Vurnik
Iščemo kvalificiranega sodelavca z znanjem slovenščine in nemščine. Praksa v bančništvu zaželena. Prijave na Posojilnico Borovlje, tel.: 0 42 27/32 35
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarsko-ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
VPISOVANJE
v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarsko-ženske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo
od 9. do 28. februarja 1987.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1987. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjeni prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53 / 343.
Pogoj za SprOjOm v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-pslhološki test, ki bo na šoli 10. julija 1987.
Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
pravico javnosti
zavoda šolskih sester v St. Rupertu v Velikovcu sporoča staršem In dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje ali za 9. šolsko leto, da sprejema za šolsko leto 1987 / 88 učenke v STROKOVNO ŠOLO
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo In jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja pa tudi dekleta za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker posebej pou-
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola s
darja spretnost v kuhanju, šivanju, ročnosti In gospodinjstvu.
VZGOJNI CILJ ~ Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti, samovzgoja in vzgoja v družini In družbi, poglobitev vere in verskega življenja.
POGOJ ZA SPREJEM je končana 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje.slovenskega Jezika oziroma narečja.
V	primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni končala, Je v to šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO ZA INTERNAT!
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto — politehnični letnik. Poučujemo v obeh deželnih jezikih.
OBVEZNI PREDMETI: Verouk, slovenščina, nemščina, ra-čunstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu In oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, stro-jepis, kuhanje, šivanje, ročnosti.
Prijave so možne že sedaj vključno do konca februarja 1987 po telefonu 0 42 32 / 38 96, pismeno ali osebno.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Völkermarkt — Velikovec, KlosterstraBe 2
Radio/Televizija
STRAN «j q ČETRTEK,
I Ć. 19. februarja 1987
kW AVSTRIJA - 1. in 2. SPORED
1. SPORED
Petek, 20. februarja:
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Kapitan Future — 17.30 Polna pest zlata — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari —
21.25	Kdo je ustrelil Borowitza? — 21.55 Umetnine — 23.55 Poročila
«Sobota, 21. februarja:
14.20 Bila sem moška vojaška nevesta — 16.00 Nils Holgersson — 16.25 Skrivnostno življenje morja — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Športni ABC — 17.30 Mali vampir — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stavim, da ... — 22.05 Mike Hammer — 23.00 Roadie — 0.40 Poročila
Nedelja, 22. februarja:
14.30	Moji konji, moji sinovi — 16.15 Biblija za otroke — 16.20 Listamo v slikanici — 16.40 Fragglevi — 17.05 Manuel in zatajit-veno prijateljstvo — 17.40 Klub seniorjev
—	18.30 Mi — 18.50 6 iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Marionete — 21.05 Kruh z maslom — 23.00 Nočni studio — 0.05 Poročila
Ponedeljek, 23. februarja
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risanka — 17.30 Na pomoč, postajamo odrasli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Miami Vice — 22.05 Za en dolar v mesecu — 23.05 Slike samovolje
—	0.05 Poročila
Torek, 24. februarja:
16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB -17.05 Čebelica Ma|a — 17.30 Oddaja z miš-ko — 17.55 Za lahko noč •— 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski re-port - 21.15 V najboljši družbi — 22.00 Slike v zrcalu — 22.45 šport — 0.00 Poročila
Sreda, 25. februarja:
16.30	Lutkovna predstava — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Perrine - 17.30 Obalni pilot — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	čas v sliki — 20.15 Morski razbojnik
—	21.15 Ceste San Frančiška — 22.00 Breme in laž — 23.30 Alemansko ogledalo — 0.00 Poročila
Četrtek, 26. februarja:
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Grisu, majhni zmaj — 17.30 Lepi črni
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	čas v sliki — 20.15 Belo modre zgodbe — 21.15 Zabava — 21.50 Šport — 23.15 Bernice — 0.00 Poročila
2. SPORED
Petek, 20. februarja:
16.30	Hotel — 17.15 Prvi ljudje — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Trd, ä prisrčen —
19.30	čas v sliki — 20.15 Jezero Malawi —
21.15	Čas v sliki — 21.45 Šport — 22.45 Krvavi svinec — 0.15 Poročila
Sobota, 21. februarja:
17.00	Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče?
—	18.00 Pan-Optikum — 18.25 Šport —
19.00	Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Resničen junak — 21.50 šport — 23.00 Na nevarnost ni popusta — 0.30 Poročila
Nedelja, 22. februarja:
15.00	Športni popoldan — 17.10 Ferdinand
-	17.40 Velikih deset — 18.30 Okay —
19.30	čas v sliki — 20.15 Kraj storjenega dejanja — 21.50 Dinastija — 22.35 šport —
23.15	Toni Maier — 0.00 Poročila
Ponedeljek, 23. februarja:
17.30	Kdo je ustrelil Borowitza? — 17.45 Tom in Jerry — 18.00 Lipova cesta — 18.30
Trd, ä prisrčen — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Moselbrück — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Can She Bake a Cherry Pie?
—	23.35 Številka šest — 0.25 Poročila
Torek, 24. februarja:
17.00	Šolska TV — 17.30 Orientacije —
18.00	Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Trd, ä prisrčen — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vse ali nič — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2
—	nato poročila
Sreda, 25. februarja:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Nordijski svet živali — 18.30 Trd, ä prisrčen — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bil sem rad kralj — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Iluzije osvoboditve — 22.30 La femme d'ä cotö — 0.10 Poročila
Četrtek, 26. februarja:
17.30 Čudežni vrti Anglije — 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Trd, ä prisrčen — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 čas v sliki — 21.50 Dunajski operni ples — 0.00 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 22. februarja:
9.05 Poročila — 9.10 Živ žav — 10.05 Lutke in lutki — 10.10 Fračji dol — 10.35 Demp-sey in Makepeace — 11.25 Domači ansambli — 12.00 Ljudje in zenllja — 12.30 Poročila — 14.00 Malu — 14.45 Poročila — 14.50 Poznate Jugoslavijo-kviz — 16.20 Prisluhnimo tišini — 17.00 EP v sankanju
—	17.10 Lev Tolstoj — 18.45 Risanka —
19.00	Danes: Kino — 19.30 TVD — 20.00 Potovanje v vučjak — 21.00 Športni pregled
—	21.45 Jazz na ekranu — 22.15 Poročila
Ponedeljek, 23. februarja:
9.00	Zrcalo tedna — 9.20 Dokumentarna oddaja - 16.35 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Je to res papir? — 17.45 Vroče-hladno — 18.15 Naša pesem — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.00 Dragulj v kroni — 20.55 Omizje, vmes poročila
Torek, 24. februarja:
9.00 Poklici v mesarstvu — 9.20 Poklici v mlekarstvu — 9.40 Poklici pri pošti — 10.10 Jezikovni utrinki — 16.35 TV mozaik
—	17.50 Poročila — 17.55 Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri — 18.15 Periskop — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.00 Ločene mize — 21.05 Integrali — 21.45 Glasbena oddaja — 22.15 TVD
Petek, 20. 2. 1987
Koroški liki (R. Vospernik); Jezikovni pogovor (J. Messner)
Sobota, 21. 2. 1987
Duhovni nagovor (misijonar Ciril Demšar, župnik v Dvoru nad Vrbo); Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 22. 2. 1987
Partner in prijatelj — prva anketa o slovenskem radijskem sporedu
V___________________________
• Št. Jakob
RETORIČNO ŠOLANJE Katoliške mladine in Koroške dijaške zveze
Čas: v soboto, 21. in v nedeljo, 22. februarja 1987 Kraj: župnišče Št. Jakob v Rožu >
Šolanje vodi: Miha Zablatnik
• Radiše
GUGALNIK — komedija
Novak Novak
Čas: nedelja, 22. februar 1987, ob 14.30
Kraj: kulturni dom na Radišah Nastopajo igralci: SPD „Radiše“ na Radišah Režija: Nužej Wieser
Sreda, 25. februarja:
9.00 TV drama — 10.00 Mostovi — 16.00 TV mozaik — 17.30 Poročila — 17.35 Vija-vaja — 18.20 Skrivnosti morja — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.00 Čas nedolžnosti — 21.35 Po sledeh napredka — 22.20 TVD
Četrtek, 25. februarja:
9.00 Kaj je film — 9.30 Jugoslovanski kratki film — 16.35 TV mozaik — 17.35 Poročila — 17.40 Zbis — na kaj bi zaigrali — 17.55 Bilo je ... — 18.25 Potrošniška porota — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Sonce in sence — 22.00 TVD — 22.15 Mir in razorožitev
Petek, 26. februarja:
9.55 Svetovni pokal v smučanju-veleslalom (ž) — 10.40 Tednik — 11.40 Po sledeh napredka — 13.25 Svetovni pokal v smučanju-veleslalom (ž) — 15.05 TV mozaik — 16.45 Svetovni pokal v smučanju-veleslalom (ž)
—	17.15 Poročila — 17.20 Makedonske ljudske pripovedke — 17.45 Fračji dol —
18.15	Izkušnje in preizkušnje — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik; Jezikovni utrinki — 19.30 TVD — 20.00 Peter Veliki
—	20.50 Po sledovih Slovencev v svetu — 21.25 Peter's Pop Show — 22.00 TVD —
22.15	Bandolero
>
Ponedeljek, 23. 2.1987
Hitparada; posnetek javne prireditve v Žvabeku
Torek, 24. 2. 1987
Družinski magacin
Sreda, 25. 2. 1987
Narodno-zabavna glasba
Četrtek, 26. 2. 1987
Rož, Podjuna, Žila
Petek, 27. 2. 1987
Domača in ledinska imena (dr. Peinig)
T\f LJUBLJANA - 1. SPORED T\/

RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje
PRIRE
• Celovec
„DOSTI JE ... “
Gledališče za otroke od 8 do 100 let
Čas: nedelja, 22. feb. 1987, ob 16.00 uri
Kraj: kulturna taberna Pri Jokl-nu
• Sele Kot
PUSTNO SREČANJE
Čas: na debeli četrtek, 26. feb. 1987, ob 19.00 uri Kraj: pri Lenčiji na Bajdišah Prireditelj: SPD „Herman Velik“ Sele Kot
• Globasnica
Scapinove zvijače — komedija Čas: v soboto, 28. feb. 1987, ob 20.00 uri
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici Nastopajo:	igralci gledališke
skupine KPD Šmihel Režija: Micka Opetnik
• Železna Kapla
PUSTOVANJE
čas: v petek, 27. feb. 1987, ob 20.00 uri
Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli
Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli
• Celovec
„PLANINE V SLIKAH“ — razstava
Čas: še do petka, 27. feb. 1987 Kraj: kulturna taberna Pri Joklnu Prireditelj: Slovensko planinsko društvo
•	Celovec
Posvet o dvojezičnosti
čas: v soboto, 28. feb. 1987, od 9.00 do 13.00 ure Kraj: Mladinski dom, Mikschal-lee 4
Uvodne misli bo povedal tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, nato krajši prispevki o dvojezičnosti v prosvetnih društvih, v otroških vrtcih, v dijaških domovih, na delovnem mestu, v cerkvi, na sodišču in uradih.
Prireditelj: Zveza slovenskih organizacij na Slovenska prosvetna zveza
•	Pliberk
Eva se bo rodila jutri — komedi-
Čas: v soboto, 28. feb. 1987, ob 19.30
Kraj: farna dvorana v Pliberku

STRAN -j q ČETRTEK, __________I O 19. februarja 1987
Prireditve
• Rožek
PUSTNA PRIREDITEV Kraj: pri Kosi na Ravnah čas: sobota, 21. feb. 1987, ob 20.00 uri
Nastopajo: Trio Drava, Pod-humški balet i. dr.
Prireditelj:	kulturno društvo
„Peter Markovič“, Rožek
•	Št. Janž
FILMSKI VEČER
— ponovitev video-filma o Št. Janžu, video-film o mladini v Št. Janžu
Čas: sobota, 21. feb. 1987, ob 20.00 uri
Kraj: v društveni sobi v Št. Janžu
Prireditelj: SPD Št. Janž
•	Obirsko
SREČANJE VIŽARJEV IN KONCERT
Čas: nedelja, 22. februar 1987, ob 14.00 uri
Kraj: v glavni šoli v Železni Kapli
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
•	Št. Jakob
TOLMUN IN KAMEN
komedija Toneta Partliča Čas: petek, 20. februarja 1987, ob 19.30
Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v R.
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v R.
Nastopa: Gledališče Tone Čufar z Jesenic
•	Št. Primož
TOLMUN IN KAMEN
komedija Toneta Partljiča Čas: v soboto, 21. februarja 1987, ob 19.30
Kraj: kulturni dom v Št. Primožu
Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu
Nastopa: Gledališče Tone Čufar z Jesenic
Prireditve v okviru 80-letnice KPD Šmihel
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
Čas: nedelja, 22. februar 1987, ob 14.30
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
Lutkovna premiera IGRE ZA OBLAKE
Čas: nedelja, 1. marec 1987, ob 11.00 uri
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopajo: lutkarji KPD Šmihel
•	Pliberk
Srečanje mladine iz vseh far Podjune
Čas: v soboto, 7. marca 1987, ob 14.00 uri
Kraj: farna dvorana v Pliberku Prireditelj:	Katoliška mladina
Podjuna
•	Škofiče
Trije petelinčki (Janez Bitenc)
glasbena pravljica
Čas: v petek, 27. feb. 1987, ob
14.30
Kraj: otroški vrtec v Škofičah Nastopajo: igralci skupine „Lutke mladje“ KDZ
i :<•]; w

v nedeljo, 8. marca 1987, ob 14.30
v Domu glasbe v Celovcu
•	Rebrca
Katoliška otroška mladina vabi na SREČANJE VODITELJEV, ki bo v soboto .7. in v nedeljo, 8. marca 1987 v Mladinskem centru na Rebrci. Glavna tema srečanja bo priprava na OTROŠKI DAN 87.
•	Žvabek
Lažnivi zdravnik (komedija) in pustovanje
Čas: v soboto, 28. feb. 1987, ob 19.30
Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Nastopajo: igralci iz Žvabeka Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku
•	Sele
Premiera šaloigre
Kadar se ženski jezik ne suče
(Vojmil Rabadan)
Čas: pustna nedelja, 1. marca 1987, ob 14.00 uri Kraj: farna dvorana v Selah Nastopajo: igralci Katoliškega prosvetnega društva „Planina“ v Selah
Režija: Pavli Oraže Zvečer ob 19.00 uri PUSTNI PLES z ansamblom Gašperji. Pripravljeni so pestri vložki in bogata tombola. Prisrčno vabljeni.
•	Št. Jakob v R.
Scapinove zvijače — komedija
Čas: pustna nedelja, 1. marca 1987, ob 19.00 uri Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
Nastopajo: igralci KPD Šmihel Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v R.
Po igri je farno PUSTOVANJE v kletnih prostorih farnega doma Za zabavo igra: Trio Drava iz Borovelj
•	Žvabek
„Pust, pust masten okoli ust“
Pustna prireditev za otroke Čas: pustna nedelja, 1. marca 1987, ob 13.30
Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Prireditelj:	Katoliška otroška
mladina in Katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku
SODELUJEJO: Mešani pevski zbor „DANICA“ Iz Št. Primoža
Mešani pevski zbor „MADRIGALCHOR“ iz Celovca Moški pevski zbor „VRES“ iz Prevalj Mešani pevski zbor „GRUPPO CORALE“ Iz Trbiža Mladinski zbor „OJSTERNIK“ iz Ukev.
• Obirsko
Šmihel
PUSTNA PRIREDITEV
Čas: v četrtek, 26. feb. 1987, ob
20.00	uri
Kraj: pri Kovaču na Obirskem Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
•	Žvabek
PLES in IZBOR POPEVKE
uspešnica meseca februarja Čas: v petek, 20. feb. 1987, ob
19.00	uri
Kraj: v gostilni Lukner v Žvabeku Prireditelj: Katoliško prosvetho društvo „Drava“ v Žvabeku, Slovenska prosvetna zveza in ORF
•	Obirsko
Trije petelinčki (Janez Bitenc)
glasbena pravljica
Čas: v petek, 27. feb. 1987, ob
11.00 uri
Kraj: v otroškem vrtcu v Šmihelu
• Blato
Veliko pustovanje z „Blaškega okteta“
Čas: v soboto, 28. 1987 ob 20. url Kraj: Klub KDZ Blato
nastopom
februarja
• Celovec
RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠ-KOVIČA
Čas: do torka, 3. marca 1987 Kraj: Mestno gledališče Celovec
Smuk na Obirskem
Čas: v soboto, 21. feb. 1987, ob 13.00 uri (štart)
Kraj: pri Cimpaserju na Obirskem
Prireditelj: Alpski klub „Obir“
•	Celovec
Anke HRIBAR-KOŠMERL
razstava risb in slik Čas: od 24. februarja do 7. marca 1987
Otvoritev: v torek, 24. februarja 1987, ob 18.00 uri Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Sodelovali bodo flavtisti iz Bil-čovsa
Prireditelj: Mohorjeva založba
•	Celovec
OBČNI ZBOR društva Mladi rod
Čas: v torek, 24. februarja 1987, ob 17.00 uri
Kraj: v Slomškovem domu v Mohorjevi hiši
Prof. Jožko Kovačič: NEKAJ JEZIKOVNIH IN GLASBENIH ASPEKTOV V PESMARICI „Poj z menoj“ — predavanje Po prireditvi družabno srečanje
• Tinje
v soboto, 21. februarja, od 9. do 17. ure
STROKOVNI PREDAVANJI ZA ČEBELARKE, ČEBELARJE TER ZA VSE INTERESENTE
— Aktualni problemi čebelarstva danes — O pridobivanju cvetnega prahu, matičnega mlečka in vzreji matic in o problemih čebelarjenja v Sloveniji Predavata:	Dipl. inž. Matevž
Krassnik, Kmetijska zbornica v Celovcu, in dipl. inž. Janez Firm, Podšentjur___________________
od sobote, 21. februarja, ob 9. uri do nedelje, 22. februarja, ob 17. uri
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: LJUDSKO SLIKANJE ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE
s pristnimi slovenskimi motivi Voditeljica: Anica Vrečar, Linz
od sobote, 21. februarja, ob 15. uri do nedelje, 22. februarja, ob 13. uri
MEDITACIJA ZA ABSOLVENTE VIŠJIH ŠOL V WOLFSBERGU, nem. „Kristus — središče in cilj mojega življenja“
Voditelj: mag. Štefan Kramer, Celovec
Sport
STRAN c ČETRTEK,
I O 19. februarja 1987
Kratke
športne
novice
9. zimski pohod „Arihova peč“
9. zimski pohod „Arihova peč“ in smučarski tek v spomin na padle borce pod Ariho-vo pečjo bo v nedeljo, 1. marca 1987, z začetkom ob 10. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu.
Smučarski tek: otroci, dekleta in ženske 3 km, fantje in moški 7 km.
Prijave sprejemajo na Startu od 9. do 10. ure.
5. mednarodni avstrijski triatlon
5. mednarodni triatlon za veliko nagrado Avstrije bo letos v Škocijanu 4. julija. Dolžina prog letos: plavanje 2265 m, kolesarjenje 106,8 km, tek 22,8 km.
Podrobnejše informacije dobite na občini Škocijan (g. Rauter oz. Carmen Michelin tel.: 0 42 39/22 24-0)
Biljard
V vmesnem kolu koroškega prvenstva v devetki je Gusti Serajnik dosegel glavno kolo, Marko Krištof in Vinko Kušej pa sta izpadla. Ostali člani SBK/Cartrans so izpadli že v predkolu. Ta petek igra SBK/Cartrans v moštvenem prvenstvu proti Sinči vasi.
ŠAH
Preteklo soboto so nastopili igralci SŠZ/Posojilnica Celovec II proti moštvu iz Sveč / Bistrice II. Slovenski šahisti so izvrstno igrali in premagali moštvo iz Sveč s 4,5:3,5.
Z zmago proti Svečam se je drugo moštvo povzpelo kar za dve mesti in je trenutno na 7. mestu.
Tretje moštvo Slovenske športne zveze pa je nastopilo proti Kostanjam in igralo brez poraza, 4:1. Z dvema zmagama zapovrstjo se tretja ekipa SŠZ nahaja trenutno na 6. mestu.
Igralci SŠK Obirja pa so nastopili proti ESV Št. Vid in zmagali proti tamkajšnjemu moštvu s 4,5:3,5. ■
Smučarski skoki za evropski pokal
Na smučarskih skokih za evropski pokal v Wörglu je odnesel prvo mesto Korošec Günther Stranner. Uvrstitve Zahomčanov: Paul Erath 2., Franci Wiegele 12. in Norbert Mörtl 14.
/zbor nogometaša leta vedno bolj napet
V četrtem tednu je izbor postal izredno zanimiv in napet. Kot kaže, imajo trije nogometaši odlične možnosti, da letos osvojijo prvo mesto. Posebno vneto zbirajo glasovnice navijači Marijana Velika. „Fan-klub Marijan Velik“ hoče letos na vsak način videti kapetana SAK na prvem mestu. Nogometaš leta 1983 Stanko Blaže j (Šmihel) je ta teden dobil posebno veliko glasov in je le malo za Velikom. Kapetan Globasnice Albin Dlobst je tudi že prekoračil mejo 1000 glasov; navijači v Globasnici pa se še niso popolnoma zbudili.
Izbor bomo sklenili 4. marca ob 12. uri. Kakor že v preteklih letih pa bo gotovo največ glasov prišlo zadnji dan. Navijači letos očitno še posebej taktizirajo in hočejo oddati vse glasovnice dejansko šele zadnji dan.
Fan-klub “ zb ira za Marijana Veljka
Tudi letos bomo po koncu nekaj odličnih nagrad, mdr:
izbora izžrebali

dopust na Jadranu, smuči Elan,
športne obleke in potrebščine, bone za večerje in kosila in mnogo drugih lepih nagrad.
GLASOVNICA
Moj nogometaš leta 1986 je:.......................................
Moštvo: ..........................................................
Odpošiljatelj:....................................................
(Prosim pišite čitljivo)
Glasovnico pošljite na športno uredništvo NT, Vlktrlnger Ring 26, 9020 Celovec
1. Marijan Velik
2. Stanko Blažej
3. Albin Dlopst
Stanje v izboru nogometaša leta:
1.	Marijan Velik (SAK)........................... 1560 glasov
2.	Stanko Blažej (Šmihel)........................ 1490 glasov
3.	Albin Dlopst (Globasnica)...................... 1098	glasov
4.	Alois Sadjak (SAK).............................. 798	glasov
5.	Janko Woschitz (DSG Sele)....................... 611	glasov
6.	Nanti Olip (DSG Sele)........................... 608	glasov
7.	Christian Matschek (Pliberk)................... 513 glasov
8.	Aleksander Čertov (SAK)........................ 473 glasov
9.	Andreas Anderwald (Rožek)...................... 382 glasov
10.	Dieter Ramusch (Šmihel)........................ 299 glasov
11.	Willi Berchtold (Šmihel) ....'................. 298 glasov
12.	Herbert Schaunig (Bilčovs) .................... 245 glasov
13.	Sigi Hobel (Bilčovs)........................... 211 glasov
14.	Mario Pihorner (SAK) .......................... 190 glasov
15.	Roman Razcynski (Austria)...................... 177 glasov
Konec izbora: sreda,
4. marca, ob 12. ori
Avstrijsko prvenstvo v smučarskem teku v St. Ägydu
Kljub vročini in prehladu — bronasta kolajna za Petra Wrolicha
Na avstrijskem prvenstvu naraščaja v smučarskem teku v St. Aegydu je Peter Wrolich kljub bolezni dosegel pri šolarjih odlično tretje mesto in s tem bronasto kolajno. Jakob Grabner in Bettina Messotitsch pa sta osvojila v svojih skupinah drugo oz. prvo mesto.
1200 tekačev kljub slabemu vremenu na Skitour 3
Ker je imel vročino in je bil močno prehlajen, je koroški šolarski prvak Peter Wrolich prepustil mesto v koroški štafeti sotekmovalcu, sam pa je nastopil v drugi štafeti, ki je osvojila 4. mesto. Prva štafeta je osvojila srebrno kolajno.
V posameznem prvenstvu šolarjev je Peter Wrolich osvojil bronasto kolajno; na cilj je prišel le 6 sekund za prvim in le 0,2 sekunde za drugim. Peter Wrolich je bil na prvenstvu seveda veliki favorit, toda vročina in prehlad sta mu tokrat preprečila večji uspeh.
Odlično je na avstrijskem prvenstvu tekel Jakob Grabner, ki je postal pri mladincih prvi, in je za Koroško rešil tudi zlato kolajno v štafeti. Pri šolarkah pa je osvojila Bettina Messotitsch prvo mesto.
Peter Wrolich bo letos tekel še na dveh prireditvah za pokal Ato-mik.
Bron za Petra Wrolicha
Zaradi slabega vremena in nevarnosti plazov so morali smučarski tek treh dežel skrajšati na 25 km. Proga tokrat ni vodila kakor navadno skozi vse tri dežele, ampak samo po progi v Sloveniji. Proga je vodila iz Kranjske gore v Belo peč in nazaj v Kranjsko goro, kjer je bila tudi počastitev zmagovalcev. Presenetljivo so odnesli vsa tri prva mesta Korošci, prvi nekorošec je bil šele na 23. mestu. Vzrok temu je bila predvsem slaba udeležba iz obeh sosednjih dežel.
Rezultat: 1. ex aequo Rudi Janach in Mihi Standmann, 3. Fritz Koch.
nt-šport
Ani Müller se na sezono v crossu pripravlja v Medulinu
Avstrijsko prvenstvo v lahki atletiki (v dvorani) je letos minilo brez prvakinje na 1500 in 3000 metrov. Ani Müller se namreč v Medulinu v Jugoslaviji pripravlja na letošnjo prvenstvo v crossu, kjer je lani osvojila deželni in državni naslov. Na avstrijskem prvenstvu je manjkal tudi Erich Kokali, ki trenira skupno z Müllerjevo v Medulinu.
Slovensko namiznoteniško prvenstvo
Obe ekipi Selanov brez poraza na 1. mestu
Preteklo nedeljo so odigrali v Modestovem domu v Celovcu 1. kolo slovenskega ekipnega namiznoteniškega prvenstva. Sodelovala so vsa slovenska moštva: DSG Sele, NTK Celovec, ZSM Škocijan in SŠK Obir. Selani so šli kot favoriti na ta turnir in kot se je izkazalo, so popolnoma zasluženo osvojili brez poraza 1. mesto. Tudi v skupini B je II. ekipa Selanov brez poraza osvojila 1. mesto.
V začetku majnika pa bodo slovenski namiznoteniški igralci odigrali povratno kolo.
Skupina B:
DSG Sele II — NTK Celovec	7:3
DSG Sele III — NTK Celovec	4:6
DSG Sele II — DSG Sele IM	8:2
1.	DSG Sele II 2 0 0 15:5	4 točke
2.	NTK Celovec 1 0 1	9:11 2 točki
3.	DSG Sele III 0 0 2	6:14 0 točk
Skupina A:
DSG Sele — NTK Celovec	8:2
SŠK Obir — ZSM Škocijan	7:3
DSG Sele — ZSM Škocijan	8:2
SŠK Obir — NTK Celovec	6:4
NTK Celovec — ZSM Škocijan	7:3
DSG Sele — SŠK Obir	9:1
1.	DSG Sele I 3 0 0 25:5	6 točk
2.	SŠK Obir 2 0 1 14:16 4 točke
3.	NTK Celovec! 0 2 13:17 2 točki
4.	ZSM Škocijan0 0 3	8:22 0 točk
Müllerjeva bi bila na vsak način tudi letos na avstrijskem prvenstvu v dvorani velika favoritinja in bi nedvomno tudi osvojila oba naslova. Toda letos prvenstva ni mogla uskladiti s pripravami. Müllerjeva je že 14 dni v Medulinu in bo za konec treninga štartala na izbirnem tekmovanju Jugoslavije za balkanski in svetovni cross. Tek bo v nedeljo, 22. februarja.
Po tekmovanju se bo Ani Müller vrnila domov, kjer se bo po navodilih trenerja in moža Jožefa pripravljala na avstrijsko prvenstvo v crossu, ki bo 15. marca v Salzburgu-
3. maja pa bo nastopila v Leib-nitzu na cesti v teku na 15 km. 10.000 metrov na stezi pa bo tekla
5.	junija v Kapfenbergu. Ob vseh treh tekmovanj pričakuje seveda mnogo, šele potem bo šla zopet na „staro progo“ na 1500 in 3000 metrov, kjer je trenutno še vedno najboljša v Avstriji.
Ani Miiller-Klemenjak se pripravlja na sezono v crossu.
Končan IX. don Boskov turnir
S podelitvijo don Boskovega pokala in medalj ob don Bosko-vem prazniku 5. februarja v Modestovem domu je bil končan IX. don Boskov turnir, pri katerem vsakokrat sodelujejo številni dijaki Modestovega doma. Letos so se jim prvič pridružili tudi vzgojitelji in tako je bilo skupno število sodelujočih nad šestdeset. Največje število točk je po petih disciplinah (mali nogomet, šah, ročni nogomet, balinanje, namizni tenis), v katerih so tekmovali v decembru in januarju, dosegel že drugo leto zapored Marko Smrtnik in tako ponovno osvojil don Boskov pokal. Priznanja sta podelila generalni vikar krške škofije dr. Karl-Heinz Franki in slovenski salezijanski provincial prof. Anton Košir.
REZULTATI:
Skupna razvrstitev: 1. Marko Smrtnik (54 točk) — Don Boskov pokal, 2. Hanzi Rosenzopf (52 točk), 3. Norbert Marko (47 točk), 4. Marjan Orasche (45 točk), 5. Johannes Riepl (44,5 točke)
Zmagovalci v posameznih disciplinah:
Mali nogomet: nižješolci: Norbert Marko, Johannes Riepl, Niko Sturm, višjeSolcl: Mirko Cuderman, Marjan Orasche, Daniel Sturm. Ročni nogomet: nižješolci: Daniel Dovjak, Marko Smrtnik, višješolci: Hanzi Rosenzopf, Daniel Sturm, šah: nižješolci: Johannes Riepl, višješolci: Mark Sodja. Balinanje: nižješolci: Marko Smrtnik, višješolci: Marjan Orasche. Namizni tenis:	nižješolci:	Marko
Smrtnik, višješolci: Marjan Orasche.
Cerkev — skupaj smo na poti
VOLITVE
22. marca 1987 župnijski svet

Vsak glas šteje
Župnijski svet je tisti farni odbor, ki župnika pri vodstvu fare soodgovorno podpira in o vseh vprašanjih farnega življenja skupno z župnikom odloča (§ 2 pravil ŽS). Kakšne naloge ima ŽS, je navedeno v § 3 pravil ŽS. Med drugim piše: „Odgovoren je za versko življenje v farni skupnosti, predvsem za dušnopastirski načrt, ki ustreza položaju“ in „K pastoralnemu poslanstvu Cerkve spada, da si le-ta v duhu evangelija in v smislu sinodalnega zakona o sožitju med Nemci in Slovenci prizadeva v vseh župnijah škofije, zlasti še v dvojezičnih, za vzpostavljanje miru med narodnostnima skupinama. To bo uspelo le tedaj, če bosta to prizadevanje vodila ljubezen do bližnjega in zavestno zavzemanje za prizadevanje, spoštovanje, varstvo in pospeševanje človekovih pravic.“
Iz volilnega koledarja je razvidno, da so se priprave za volitve ŽS 1987 pod geslom „Cerkev — skupaj smo na poti“ začele že jeseni lanskega leta. Storjeni so bili nekateri pomembni koraki. ŽS je določil volilni odbor, določeno je bilo število voljenih in imenovanih (oz. delegiranih in kopp-tiranih) članov bodočega ŽS, določili so že tudi, kako bodo izbrali kandidate (s predlaganjem, z imenovanjem) in kako bodo volitve potekale.
Dne 11. januarja 1987 so škofje vseh avstrijskih škofij v posebnem pastirskem pismu napovedali volitev ŽS 1987. V župnijah se začne (v različnih oblikah) pridobivanje in predlaganje kandidatov in sestavljanje kandidatnih list.
Kot je v pogovoru z NT dejal Peter Hribernik, referent za ŽS, je v večini far predlaganje kandidatov za ŽS že končano, v nekaterih farah pa je ta možnost še odprta. Ko bodo farani oddali svoje predloge, bo (stari) ŽS izbral kandidate za kon-
čno kandidatno listo, na kateri bo še enkrat toliko članov, kot jih bo konec koncev izvoljenih v (novi) ŽS. Po § 9 pravil ŽS znaša število izvoljenih članov na splošno v farnih skupnostih do 2000 katoličanov 6, do 3000 katoličanov 8, do 5000 katoličanov 10.
Kot je nadalje dejal Peter Hribernik, bo kandidatna lista 14 dni pred volitvami razglašena na krajevno običajen način,
se pravi, z oznanilom, na oglasni deski ali v farnem pismu.
Na dan volitev, 22. marca 1987, verniki izvolijo polovico na glasovnici navedenih kandidatov. Na glasovnici je napisano, koliko kandidatov se naj nakriža. Nakriža se jih seveda lahko tudi manj, neveljavna pa je glasovnica, če je nakrižanih več imen, kot je za faro predvidenih župnijskih svetnikov, če
nobeno ime ni označeno s križcem ali če volja volilca ni jasno razvidna.
Volilni upravičenci po §6 pravil ŽS „so katoličani, ki imajo ob dnevu volitev v fari svoje redno ali običajno bivališče in ki so pred 1. januarjem volilnega leta dopolnili 16. leto."
Predvidoma bodo volile vse fare, nekatere celo že tretjič, tako Hribernik. Kot pravi, kaže, da ne bo večjih težav, ker je ŽS v zavesti ljudi vedno bolj pastoralni gremij, ki se v duhu evangelija trudi za sožitje in dobro razumevanje v fari.
ŽS naj bi bil lice celotne fare, zato je važno, da je udeležba čim večja.
Točni volilni čas za volitev dne 22. marca so razvidni iz farnih oznanil, izid volitev pa bo objavljen 29. marca. Približno konec marca pa bo ustanovna seja novega ŽS.
Miha Pasterk
Revija zaliv je v bistvu stvaritev pisatelja Borisa Pahorja, vsebinsko in slovensko odlično zasnovana, in gotovo je, da bo Trst imel v slovenski kulturni zgodovini tudi zaradi te revije dokaj pomembno mesto. Revija zaliv je pač neko znamenje časa, ne samo za Trst ali za Primorsko, temveč tudi za širši slovenski prostor.
Odlika prispevkov, ki jih revija prinaša, je v tem, da so zdravo polemični, pri čemer je njenemu uredniku merilo predvsem slovenstvo, boj za njegov obstanek, nadalje za etiko v našem kulturnem in političnem delovanju, ne glede na idejne tabore. Velik del njegove pozornosti pa je namenjen manjšinskim skupinam, saj ima B. Pahor kot član evropskega združenja manjšin z njihovimi predstavniki že dolgoletne stike.
Iz njegovega dnevnika se nam odkrivajo tolikšne zanimivosti prav v tem, kar zadeva svet teh manjšinskih narodov; v tej številki nam odkriva zlasti utrip Provan-
salcev in Kataloncev. Posebno Katalonci so v zadnjih letih, odkar je v Španiji spet nastopila demokracija, zaživeli pravi narodni preporod.
Pahorjev dnevnik, ki je tako mojstrsko oblikovan, nam prinaša še vrsto drugih vtisov, doživetij,
osebnih vtisov pisatelja, In pomeni nevomno pomembno književno delo. Njegova samostojna knjižna izdaja bi bila lahko prava duhovna poživitev v slovenskem kulturnem prostoru, ki je danes preplavljen z neposrečenimi deli, pri izdajanju katerih so očitno bolj važne osebne in ideološke smernice, kakor pa kakovostna merila in izvirnost.
Kar zadeva stike z evropskimi manjšinami, pa je škoda, da nimamo nobenih vesti iz življenja tistih, ki se nahajajo na severni strani, npr. od Sorbov v Lužici ali
Kašubov na Pomorjanskem, od Frizijcev na Nizozemskem, pa tudi ne iz kulturnega življenja v Sred. Evropi, iz avstrijskega, češkega in bavarskega ali tudi švicarskega območja na primer.
V novem zalivu najdemo tudi ponatis predavanja o klerikalizmu,
ki ga je na zadnji Dragi imel F. Miklavčič. Njegova izvajanja o klerikalizmu so gotovo prepričljiva, nekaj drugega pa je seveda dejstvo, da se ta tema ponavlja že vsa leta po vojni, in da je tako postala za slovensko javnost nekakšno pranje možganov. Zakaj se nihče ne loti obdelave slovenskega liberalizma? Ali bi se mogoče celo izkazalo, da je kritični Mahnič imel marsikaj prav, ko je svaril pred razkrojem vrednot, ki jih je prinašal liberalizem v imenu napredka? In bi se izkazalo, da so slovenski
„revolucionarni“ tokovi s podiranjem klerikalizma podirali v resnici še mnogo drugega, prav tisto narodno etiko, za katero se klerikalni kritiki tako zelo zavzemajo. Grešni kozel za vse slabo, kar je zraslo na slovenski njivi, pa ostaja seveda le klerikalizem.
Izmed drugih prispevkov izstopajo imena kakor V. Blažič, J. Žabkar, U. Vrabec. Dve pismi Lojzeta Udeta iz srede petdesetih let pa nam pričata, na kakšen način so bili odslovljeni z inštituta za narodna vprašanja ljudje, ki so vse svoje življenje žrtvovali za slovenstvo, poleg naslovljenca tudi Lavo Čermelj in Berto Rejec. Kot narodnjaki so bili očitno napoti unitarističnim krogom.
Revija ima seveda še mnoge druge zapise, opombe, misli, tako da v kratkem poročilu ni mogoče vsega prikazati. Na vsak način pa je njen izid pomemben dogodek v slovenskem kulturnem prostoru, in ga ni mogoče prezreti.
Jože Šavli
Tržaški „zaliv“ - Trst 1986