, Sorica' izhaja vsaki torek In loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Drednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini St. 9. !;amor je naslavljati pisma. Hefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. BokopiHi dopisov se ne vrafajo TELEFON št. 201. .ttorlr»" ttane mi ieto 10 K, li poi let« 5 K, it četrt leta 2 50. (Ipravniitto se nahaja v „Narodni TiskarnJ', ulica Vetturini *t. 9. se plačuje od (veterostopne petit vrste po 14 vln, za veJkratni natis primeren popust Poftitinezne itevilki* stanejo 8 vin. in se pioriajajo « raznih gonikih trafikah. \ Št. 71. V Gorici, v torek dne 5. septembra 1911, Lcto XIII. Razmotrivanja o načrfu občinskega vol. reda. Piše deželni poslanec dr. Stepančič. (Konec) Od obstoječih novih zakonov ni tudi v četrtem razredu nobeden tako dostopen demokratičnim idejam kakor naš načrt. Oglejmo si določila teh zakonov in primerjajmo jih 7 našim na- črtom. Zakon za Do I. Avstrijsko ima, kar se tiče v e č j i h o b č i n, glede če- trlega razreda enake določbe kakor naš načrt. Posledice pa vendar niso /aradi tega isle, ker določa ta zakon glede vo- lilne pravice v tretjem razredu nasprotno ' z našim načrtom, da n. pr. na osebni dohodarini in na rentnem davku plačani znesek 20 K ali manj od 20 K ne da dotičnikom volilne pravice. Možnost, da bi take osebe d v a- kr a t, volile, je tedaj na Dol. Avstrijskem izključena. medtem ko öbstoji isfa pri nas v slucaju, da te osebe vže tri leta bivajo v občini. (ilede manj ših občin je uvedel navedeni zakun sicer tudi Če- trti volilni razred. tqda demokratična načela so ostala tu zelo v ozndjti. Zah- teva namreč, da morajo volilni opravi* čenci redno bivati vsaj že dve Icti v občini in da tnorajo plačevati vsaj kakšen neposreden davek. Se- veda dovoljuje tudi votum plurimum. Po tej določbi tedaj so sploh izkljuCcnc od volilne pravice vse osebe, katere ne plačujejo neposrednega davka. To so pa vcčinoma ravno običajni delavci. Da bi d v a k r a t volile, so pa izklju- čene one osebe, katere plačujcjo samo osebno dohodninski- ali rentni davek v znesku 20 K ali manj od 20 K, kajti one volijo sicer v četrtem razredu, ni- majo pa volilne pravice v tretjem razredu. Na P r ed a re I sk em volijo v č e trtem razredu, kar se tiče občin nad 4000 prebivalcev: 1. vse osebe moškega in ž e n- skega spola, ki vsaj dve leti redno bivajo v občini in ki plačujejo vsaj vže eno Ieto na neposrednih davkih — izvzemši zemljiški, hišni in splošni pri- dobninski davek, K 20 ali manj: 2. one osebe, ki bivajo vsaj v ž e tri leta redno v občini in k i niso bile sprejete v prejšne volilne razrede. Tudi tukaj je tedaj izkljuleno, da bi osebe. ki plačujejo le 20 K ali manj od 20 K osebne dohodarine ali rentnega davka, dv ak r at volile. Qlede občin pod 4000 pre- bivalcev p redarel ski zako n pa spoh nima četrtega razreda. Na Kranjskem se sprejmejo v splošni (tretji) razred: 1. vsi tisti volilni opravičenci, ki so vpisani v volilnih imenikih prvega in drugega razreda. Tu ni tedaj nikake še posebne omejitve z ozirom na čas bi- vanja v občini. 2 tiste osebe obeh spolov, ki bivajo vsaj v ž e dve leti redno v ob- Čini in katerim se je predpisal na ob- činskim dokladam nepodvrženih nepo- srednih davkih znesek manj od 20 K; 3. tiste osebe moškega spola, ki imajo vsaj vže tri leta svoje redno bivališče v občini v kolikor nimajo pra- vice voliti vže po točkah 1. in 2. Posledica onega menda ne preveč srečno zbranega razlikovanja med davki podvrženimi-in nepodvrženi- m ! o b č i n s ki m d oklada m je, da morejo <5sebe, ki plaCujcjo n. pr. le 2 vin. rentnega davka, d v a krat voliti, one pa, ki plačnjejo 18 K 40 v osebne dohodnine, samo en krat in še takrat pod pogo- jem, da bivajo vže dve leti redno v ob- čini. — Kakor se iz vsega razvidi, je toza- devna določba našega načrta za Četrti razred z ozirom na ono za tretji volilni razred preveil demokratičnega znacaja in je zaradi tega, vsaj za sedaj, nevzd r ž 1 ji v a. 3. Tretja načelna-novost načrta je, tajnost glasovanja, ki je izvrSe- vati načeloma osebno. Nekdaj so bili Ijudje po veliki ve- čini nevešči pisave. časi so se spreme- nili in sedaj je mogoče, da izpolni vo- lilec sam glasovnico in jo potem odda, ne da bi se vedelo.lza koga je glasoval. Tajnost glasovanja je tedaj, dasi so ji ntkateri nasprotni, umestna. Kar se tiče oscbnega izvrSeva- n]a volilne pravice. velja to tudi z& I e n s k e. Glede žcnsk mi je omeniti. da ie sicer iz ustnih sporočil znano. da se jim hoče priznati cdnosno se jim priznava volilna pravica v prvih treh raz- red ih. toda iz bcscdila § 8. A. ki go- vori samo o ,vo li I ci h", ne da bi bilo pristavljeno „m o S k e g a in ž e n- s k eg a spola**, — se ne more z naj- boljšo voljo tega posneti. Napraviti bo tedaj navedeni pristavek. UpirajoČ se na določbo, da se niora praviloma voliti osebno in da ni več davtk nego osebna individual n ost temelj uvrsčenja v volilne raz- rede. se hoče izvzeti od volilne pravice rnladoletne. ki so pod varst v om. Jaz prepusčam sicer javnosti sodbo o tem, je li ta novotarija, ki se je tudi vže v drugih deželah upeljala, za naše razmere umestna ali ne, toda /. ozirom na razloge. kateri se navajajo v opravičenje, usiljujejo semi ntkaki po- misleki. Že načelo, da se le „praviloma" voli osebno, dopušča izjemo. Kar se tiče prave podstave za uvrščenje v prve tri razrede, sem vže navedel, da je isto prav za prav se vedno davek in le navidezno oseba davkoplačevalca. NaČelo osebne individualnosti pride po na- črtu le v četrtem razredu do veljave, kjer je volilna pravica neod- visna od vsakega davka, in kjer voli bogatašskupaj z nemaničem. (ilede prvih treh razredov se meče torej s takšno trditvijo le pesek v oči onim, ki ne mo- fejo trpeti, da bi imeli plačevalci izvest- nih neposrednih davkov kako volilno predpravico. Z juridičnega s'alisca treba pa po- vdarjati, da se pri varovancih ne gre morda za volitev po poobla- ščencih, nego po zakonitih za- s topnikih. Duh volilnega opravičenca, očeta, — živi naprej takorekoč v od njega imenovanem varuhu, v starem očetu, v materi in v drugih od zakona določenih sorodnikih ali od sodnika imenova- nih osebah. Zdi se mi nekam krivžčno, ako bi se tem zaupnikom, ki bi se ne predstavili volilni komisiji z navadnim pooblastilom, nego z dekretom kompe- tentnega sodnika, odvzelo mogočnost, naj delujejo tudi pri volitvi v duhu zapust- nika. Po mojem mnenju tudi niso bile merodajne za izključenje varovancev od volilne pravice gori navedene formalno- sti, nego le večinoma vsaj neuteme- ijena bojazen, da bi varuhi ne vo- lili v duhu pokojnika, nego po lastni volji. — Okolnost,da se mora voliti osebno, bi se dala uveljaviti k večemu le za četrti razred. Naš načrt hoče biti po sili modern! Dosledno modernim načelom se je opustila v načrtu — v nasprotju z dru- gimi zakoni •— določba, da bi ne bili izvoljivi dninarji in hlapci, ki ni majo samostojnega pridobitka. Praktično — izvzemši kake kaprice — ostane menda, tudi le obvelja ta novotarija. v bodočnosti giede navedenih oseb, stvar vendar pri starem. Nekaj umestno novega je pa, da se je sprejelo med neizvoljive osebe pijance! Namen je dober in utegne vsaj sem ter tja pomagati, kjer ni mo- ralrten cut Se popolnoma umorjen. liilf was helfen kann! Vse kar more, naj pomaga ! I'speh bo že tedaj povoljen, če se le en odstotek onih sicer izgubljenih oseb re§i. — Seveda bo treba Se radi- kalnejSih sredstev za omejitev pijanosti. Želeti je. da bi že enkrat gospoda v HeČu sklenili oni zakon, temeljem kate- rega se bo pijance samo zaradi pija- nosti kfiznovaio. Toda z ozirom na sploSnost volilne pravice, sedaj. kn v?e takorekoč vsaki voli, bi uteg- nila z navedeno omejitvijo združena s r a m o t a. vsaj one nesrečneže strezniti. pri katerih se ni ona strastna in sigurno pogubonosna bolezen Se prav močno ukoreninila in ki imajo v sebi še toliko zdržljive moči, da morejo v kritičnem momentu. uporabljajoč vže otemnujočo se pamet reči: „Halt", pogrešna volja! za danes si pil dovolj. inačebošpijan in —ker zgu- bi§ volilno pravico — pred svetom osramočen! Upam, da sem s tem izvedel po- stavljeno si nalogo in da sem pcjasnil načelne misli našega načrta. — Pri tem sem sf izrečno ali m ol če* dotaknil tudi vseh meni znanih, v slovenskih^ listih i zraženih. volilno pravico zadevajočih pomislekov in je menda tudi onemu gospodu dopisniku „Gorice* ustreženo. ki je menil, da je v § 8. St. 1. načrta „in capite et in cauda velenum* — ako je moja navajanja pazljivo čital in moj neizražen namen spoznal. Besedo ima sedaj z načr- tom prizadeto slovensko ljud- st v o I Naj govori pa Čim prej. ker baje se uže 20. tega meseca skliče deželni zbor, kjer bodo imeli poslanci zadnjo besedo. „Soča" in klerikalizem. Naš članek wSočaA in klerikalizem" je v uredništvu „Soče" hudo razburil, zelo hudo; in pri tej vročini 1 Skesano priznavamo, da tega nismo nameravali, naš namen je bil temveč edinole ta, ki ga je „Soča" popolnoma jasno izrazila (čudno sicer za filozofe okolu „Soče"): „pokazati ljudstvu, da goni „Soča" ljudi iz cerkve, dajih goni v drugo vero, to se pravi, naj izstopijo iz katoli- š k e cerkve." To smo korenito dosegli, to ponav- Ijamo in vzdržujemo v polni meri. Na naš članek sicer nismo priča- kovali stvarnega odgovora — (od kod pa naj ga „Soča" vzame!), ampak mi- slili smo vendar. da „Scča* vsaj v tako važnih vprašanjih ne bo tako brezmejno neumno-surovo odgovarjala. Seve. neprijetno je, ako se hinavcu pokaže, kakšen je prav za prav, ampak hinavec je neumen, ako se sam raz- krinka, kakor je to storila „Soča". Da je pa „Soča" robata in su- rova, to je stara reč in smo samo osup- njeni, ako čitamo v njej kak redek čla- nek druge oblike, Na surovosti mi ne bomo odgo- varjali, povemo pa „Soči", da članka ni spisal duhovnik, ampak lajik: to pove- mo. da jej ne bo treba iz svoje zmerjal- nice prepisovati obravljenih psovk. Pa preidimo preko njih do stvari. V bistvu se „Soča" jezi, da smo jej očitali po krivici, da pozivlja katoli- čane na izstop iz naše cerkve; pravi namreč, da smo po stari klerikalni na- vadi iztrgali nekaj stavkov iz celote, kako besedo debelo natisnili in na to vskliknili: Glejte tako piše „boča"; in vendar je „Soča" samo ponatisnila *tlanka iz „Reškega Novega lista" in iz „Časa" hoteč pokazati, kako sodijo drugi o klerikalizmu; niL svojega ni zraven pristavila... (siedi psovka!). ^Soča" nam torej očita, da smo „falsificirali*. Najpoprej moramo „Sočo" opom- nit1. da resni časniki. ako ponatisnijo članke principjelne važnosti iz drugih listov, povedö, da z vsebino n e sogla- šajo. ako je to slučaj. Mi smo tudi po- vedali, da je „Soča" ponatisnila (najbrže radi suše v uredništvu!), a smo pristavili, da se „Soča" z omenjenima člankoma identificira, ker se ni izrazila» da n i istega mnenja ž njima. Razun tega pa sta imela ponatisa skupen na- slov „politika klerikalizma", bila sta na uvodnem mestu, kar še bolj jasno kaže, da jih je „Soča" sprejela kakor svoje lastno mnenje o „klerikalizmu". .Da je pa temu tako, pove „Soča** sama v naslednjih številkah v Člankih „klerikalci in vera". Rekli smo gori, da je „Soča" ne- u m n a, sedaj pa poglejte : na eni strani se „Soča" brani, da jej podtikamo. ka- kor bi ona gnala naše ljudstvo iz kato- liske cerkve, na drugi strani pa piše, d o s 1 o v n o (celega njenega članka se ve ne moremo prinesti): „Priprosti pa pobožni todaproti- klerikalni kmetič pa si pomaga (nam- reč proti klerikalni politiki in blatenju oseb v cerkvi) s tem, da moli lepo doma. Povsodi se lahko Boga moli. Če ga ne more v eerkvi, katero spre- minjajo posveöenci v jame razbojni- kov, stori to pa lepo doma. Prav ima! Le proč od jame razbojnikov (to je po „Soči" cerkev!). Svoje sveti- šče ima lahko tudi v svoji hiši (zakaj ne v hlevu?). In to je prava vernost. Kmet se že odteguje domačernu nuncu razgrajaču in krivi paliei, ki jo vihti nad njim visok cerkveni dostojan- stvenik. Kmetič že jim obrača hrbet ter gre za tako vero, kjer nad njim ne vlada noben cerkveni dostojan- stvenik." To ni falsifikat, ampak je tiskano v 93. številki „Soče" z dne 17. avgusta 1911, samo da ni debeio tiskano. Soglaša torej, „Soča" ali ne s člankom „R^škega Novega Lista" in „Časa"?! Smo jej morda storill krivico, ako smc pri- bi!i, da pozivlja ne samo iz- obražence ampak tudi „kme- tiče\ da stopijo iz katoljške cerkv e? Prava vernost obstoja po ,Soči" v tern, da preloži človek svetišče iz cerkve (ah kakor pravi „Soča" „ja me razbojn i ko v") v lasfno hišo ter gre za tako vero, kjernad njim ne vlada noben cerkveni d os tojanstveni k. Taka vera pa ni ne katoliška, ne protestaniovska in niti turška. ampak je golo in nago brezverstvo ali avo- bodomiselstvo, kar je pa za nas pro- kleto vse jedno. in po takem pisanju se drzne wSoča" še trditi, da se ne bori zoper našo vero in cerkev, ampak zoper „kle- rikalizem", ki pomenja po njenem be« sedilu zlorabo vere v politične svrhe. Ampak dalje! „Soča" piše zopet doslovno: „Kar seje godilo in kar se godi na Francoskem, Portugalskem, Špansl^em, vBelgiji, to ni ni- leak boj proti veri, to ni nikaka 'onja za izstop iz cerkve, am- pak to je boj proti kierika- lizmu i. t. d. Tak boj je veri le v korist, v škodo pa klerikalizmu." Tako torej! Na Francoskem so iztirali redov- nike in redovnice, zalovili usmiljene se- stre iz bolnišnic, konfisciraii in potem ukradli cerkveno premoženje, odpravili iz sole vsak verski poduk in prepove- učenje, da eksistira sploh kak na Španskem in Portugalskem so zažigali cerkve, pobijaü in streljali du- hovnike in redovnike in celo metali usmiljene sestre iz oken bolnišnic na cesto itd. itd., a „Soča" pravi „da je to boj proti klerikali/mu, da se po takem boju dvigne vera iz blata klerikalizma in postane zopet last srca in uma." Toješe-le prava vernost! Pri nas se sevj ne sme še tako svobodno žgati in rnoriti, ampak „Soča" vendar upa, „da zasveti zarja svobode (naravno takšne kaker na Francoskem, Portugalskem, Španskem i. t. d.!) tudi v srednjeveško Avstrijo.« in potem bo združena svo- boda s pravo vernostjo. In potem bo „pobožni alt proüklerikalni kmetič" molil lepo doma, „izohraženi človek pojde za drugo vero" (beri oštarijo!) in potem bomo videll kako bosta Andrej Gabršček in starosta „Sokola" molila v „sokolskern domu" v Prvačini pred „pobožnimi kmetiči in izobraženimi ljudmi", „zapustivšimi vso pohlepnost po posvetnem biagu in posvetnem go- spodstvu." Krasna perspektiva! Silno se „Soča" jezi. ker smo naiisnili v stavku „cerkev se more uničiti samo z verstvom" be- sedo „uničiti" z debelimi črkami. Zakaj neki? Ali je bila a!i ne ta beseda v „Soči"? „Soča" sama tega ne taji, toda boli jo, da smo jo debelo ti- skali, ker so bili tako naši čitatelji opo- zorjeni na končne cilje liberalcev gledč vere in cerkve. Ampak po „Soči" smo mi tudi v drugem pogledu potvorili „Časov" čla- nek. „Čas" piše namreč: „Tudi samo izstopanje iz cerkve je negativno. Tern bolj, ker se v nekoliko težkih skušnjah ljudje po tihem in skrivaj vračajo zopet v naročje cerkve." Temu dostavlja „Soča": „No, torej, že,,Čas" sam ne goni ljudi iz cerkve" itd. Ali so „Sočini" bravci res taki tepei, dd jim sme „Soča" take neum- nosti natvezati? „Čas" daje nasvete, kako se more cerkev uniöiti (!) (naj nam „Soča" opro- sti.da to besedo zopet debelo natisnimo.) in pravi, „da je samo izstopanje iz cerkve negativno". Ni torej res, da „Čas" n e odo- brava izstopanja iz cerkve, marveč je res da ,,Času" samo izstopanje iz cerkve ne zadostuje; „Čas" izrecno pravi v popolnem soglasju s „Sočo", da treba iti „za tako tcpo, kjer nad njlm ne vlada noben cerkveni dostojan- stvenik." Kakšna pa je taka vera smo po- vedali gori. Naj torej „Soča" lepo molči o „fal- cificiranju". Kar smo pisali v prvem članku, je bilo v „Soči" 8. avgusta 1911 St. 90 in „Sočini" naslednji članki so prvi članek le potrdili. Pribijemo torej še enkrat, da „Soea* podi naše ljudstvo iz katollške cerkve in ga goni v drago vero. Zanimiv shod „Slov. kaf. del. društva". Za minulo nedeljo je sklicalo »Slov. kat. del. društvo" v üorici v dvorani restavracije „Central" ob 10. uri predpoludne javen shod, kateri je bil še precej števuno obiskan in tudi zanimiv vsled debate, katere so se udeležili razni govorniki. Otvorttev snoda. Predsednik „Slov kat. delav- skega društva" g. Gorjup je pozdravil številno zbrane navzoče in dal besedo veleč. g. dr. A. Pavlici. Dr. Pavlica je v svojern skoro eno uro trajajočem govoru dokazoval z neizpodbitnimi dej- stvi, da liberalni listi, posebno „Soča" napadajo „Slov. kat. delavsko društvo", češ, da le-to ni dovolj narodno. Ali se ni naše društvo vedno in povsod ka- zalo narodno? Iz našega društva je izšla inicijativa, da smo se Slovenci v mestu prvikrat udeležili volitev v državni zbor. Iz našega društva je izšla misel, da se ustanovi „Slov. Sirotišče". Iz na- Šega društva je izšla velika agitaeija med slovenskim delav., da je le to jelo upisovati od kraja otroke v „Šolski Dom". Naše društvo in društvo „Skal- nica" ste največ pripomogli, da se je toliko tisoč Slovencev pri zadnjem ljudskem štetju upisalo za Slovence, kar so gospodje pri odboru za ljudsko štetje tudi povdarjaii. Naše društvo je edino v mestu, ki gre v procesiji sv. R. T. se svojo zastavo s slovenskim napisom itd. In potem se nam upa kdo očitati, da nismo dovolj narodni? (Odo- bravanje.) „Soča" očita meni, da imam vas, delavce, za norca