Leto XVII. V Celju, dne 23. januarja 1907. Štev. 1». DOMOVINA Irrlslllv > ua Hthllkrisvl cesti št. 1 — Dopisa blagovolite trsu-klntl, rokopisi se ne vračaja Ma s trikrat na leden, vsak Avstrijo In Nem.'(Jo 12 kmn. po oi dran detel« UJiko več. kolik pol leta 8 kron Ml vin. Nu^nln »■iilielt, »Hi In pilili ter mila za leta 0 kron. 3 3 krone. Za Aaerlk* ur zonAa polnila, nnmrr*: Na lrto 17 knm. n« poiilja upravnttvu. plahni« aa rmaprvj. n« piataje od vaake peti t-vrat« po 30 vtnariov sa n*-kokrat: za Yotye lnsernt« ta ■nogokmno meertmeje •tn. prik«. »Stemni Tekni m Nekaj v premislek. Koliko se j« I« pri nas pisalo in govoril« o narodnem delu. ki bo nnrod dvignilo iu no* otreslo nemškega je-robstva. Ne smemo tajiti da smo se te res v marsičem spremenili, da sin« se nekaj naučili, da smo uvideli tupatam svoje narodne grebe in nedosutlte našega delu iu se poboljšali. Ali če pogledamo samo malo v naše javno življenje ali recimo no. v naše slovensko livljenje koliko gnjilobe. koliko površnosti, koliko fra-serstva brez vsebine, brez dela. brez volje za delo še Vse povsod! Ne mislimo ponavljati surib obrabljenih fraz. če trdimo, da smo Slo* venci nekako mehke duše. da je po-pnstljivn. spravljiva in blaga unšn narava, da jo naš značaj premebek. da ima v sebi prema!« odporne sile, premslo one trdoati, brezobzirnosti, katero zahteva aarava od vsakega posameznega organizma kakor od vsake socijalne skspiae. če hoče Iiveti, če se hoče obrabiti v tem večaem boja za obstanek. Naravno ne razvija tivljeaje narodovo, tu ai pardoaa, to ni asmi-Ijeaja. Razmere, v katerih tiri narod to ae tla, aa katerih smo. aa katerih moramo iiveti ia si pomagati kakor pač moremo in znamo. Računajmo z realaostjo in vodimo, da je ta. oam sicer neljaba in neprijetna realnost naravna posledica razvoja. Povsod prodira Nemštvo. kaj nam to mar, kaj nam to pomaga, če pra- vimo in toiimo. da prodira s pomočjo nam krivične nemške vlade. Za na.', je dovolj dejstvo, ds prodira, da nas tujec izpodriva iz naše zemlje, da si dela milijone, ki so letali zakopani v naši zemlji, dokler ni prišel tnj podjetnik. ki jih je izkopal in jik obrnil, seveda, v svoj prid. - Mi vemo in vidimo, da uasi Ijndje. najboljše delavske moči zapuščajo rodno grudo in hitijo v tujino za kruhom, ker jim ga domovina ne dnje dovolj. Mi vidimo, da nam Nemec sili v naše lastae vrste, da nam je okatil in privedel k narod« nemo izdajstvu aa tisoče nnših Ijndij. dn nam dan na dan odtnjnjo in po-nemčnje v nemških ljudskih šolah nn tisoče alovenskik otrok - kot nesrečne trtve brezvestne uessške agitacije, lahkovernosti in nerazsodnoati slovenskih starišev In to nemško delo ni malenkostno, ne podconjnjmo ga! Kdor ne vidi ljudstva, kdor ae živi a ljudstvom v vedni stiki. U ae čuti in ne pozna našega naroda, kako misli. Bodimo realni in treani! Kaj pomaga našemu kmeta, delavea ia trgovca, če mn prihajamo s takimi ideali, z veliko idejo narodnosti! Živeti koče in mora nnjprej človek, to zahtevamo zase tndi mi. iiveti pa mora tadi kmet — Pridimo pred Ijadstvo ia mod ljudstvo najprej s koristnim, če ran kaj zmoremo in znamo — potem bo narod tndi v mnogo višji meri sprejemljiv za lepo. Če bomo na narodno-gospodamkem polju dosegli kake uspehe, če se bomo tu osamosvojili in ustvarili samostojno kaj dobrega, tedaj bomo spravili naše javno tivljeije in stremljenje v pravo harmonijo, ki je neobhodno potrebna, če kočemo, dn ne nnatopi v narodu po dobi večnega navdaševaaja oaa pogubna reakcija, ki se ponekod te pojavlja r aeveseli luči kot skrajna malomarnost, brezbrižnost in neka visoka in nnj si bodo še toko blagi in lepi ..Braiaefa dnrftva" v Zmagovito pot jo nastopila misel ljudske izobrazbe nn Slovenskem. Dna zn dnevom takorekoč slišimo o novoustanovljenih bralnik in izobraževalnih društvih taiatam; dasi so bili od ločevalni pri aakaterih astanovitvak straa-karaki interesi jedan velika. aa aal narod neizmerno vaiaa pridobitev pa adomačajoča misel, da ai moream mi Slovenci le z omiko, le t orožjem d aha priboriti svoje narodne pravice, zagotoviti si svoj narodni oUtauek. Lahko rečemo mirne dalo, da jo to zahtevaaje ia hrepenenj« aajširših ljadakik slojev po izobrazbi velik korak aaprsj v razvoja našega Ijadstva od Ista 1848. tem. Vsad pojav v niza la aatsnav-1 jenih dmštev je ustanovitev .Bralnega društva" v Osber s Kajti u« aima le splošne naloge natikati, blatiti ia vzgojorati Ijadstvo. oao ima nalog Ijadstvo prehoditi ia čavati Ga-berje prod germsaitacijo iz Celja. To ao povdarjali vsi govorniki, to so spos-aali oni. ki ao mislili pred poldragim letom na astaaovitev tega prepotreb-aega društva Zn orgaaizacijo Slovencev v celjski okoliški ohčiai ae ai doslej veliko zgodilo; zato so res rodilo ta društvo kot pni, odločea korak k organizaciji v Okolici iivljeaske potrebe. V naalednjem podajesso kratko poročilo o ustanovnem shodu, ki se je viM zadnjo nedeljo pri g. Omladiča v On-berjn. Skoda se je udeležilo lopo Merile treznih, resnih mod, koten as zavedajo važnosti tega drnštva škod je otvoril ob 4. uri popoldan g. lvaa Rozman, omaajal la ate-meljil veliko vatnoat .Bralnega društva" v Gaberja la pristavil, da rača-aajo Gaberjaai tndi aa pomol msltanso. Nn to jo prečita! pravila, ki ao bila jodaoglaaao sprejeta ia dal beasdo g. dr. Belila. G. dr. Batač js aanMonl aasoi sdratovaaja ia izobratavaaja. kakor aa je najprej razvila med lilaislsum aa Augioškem, nssgeasseo predrla v po renske kraja aa Nemškem ia so razširila tadi aa Avatrijskam. Govornik jo sijajno dokazal, da jo živelo ia Upalo delavstvo tako dolgo pod jarmom aeasmiljeaega. izkorilčajočaga kipsta- prončovati svoje tnloatao razmere ia aa vobče iateloktaelao dvigati. Inskn-loao delavstvo, ki jo vedelo, kako nlofo igra v astroja celega podjetja, ki ja poznalo svojo alogo v aatroje država, ki je vedelo ceaiti silo organizacije, je pritisnilo nn tvoraičarje, dn aa upoštevali njegove taktna ia aa zholjšali LISTEK. Oiogen. Hr.stoki »pisal A.gsrt Ison. rnvedel sj- KDsUs.) TO Bebaar, mladenič poln dnba in poln livljeaja, je sedel v svojem ste-novanjn le vedno pod Dumoklejevim mečem vojaškega sodišča; tolalbe gospoda Jaakoviča je poslušal a sladko-grenkim posmehom, zatarelo pa je njegovo oko, ko mn jo prineael ka-pnein oče Ambrozij vsak dan lep iopek cvetlic, povezanih z redečim trakom Modri Ambrozij se je vsikdar globoko priklonil, da se je močno zazibala njegovo dolgu brada, nasmehnil so precej hudomušno, sluteč mordn. da je aekak poetillon d' amoor v priprosti kati, ia izročil šopek prav gracijozno. Zn nobeno ceno pu ni hotel povedati imena tiste osebe, ki jo pošiljala vsak dan mladema jetniku Uko lepe rote in an vsak stotnikov cekin jo zmajal z ramami rekoč: .Mlada, lepa leaaka je. toda njenega imena ne vem Pri mnši mi izroči šopek in plača vsakokrat mašo ta vašo rešitev!" Tn čas so se dogajale po Hrvatskem čudne reči. Bili so čudni časi. Nt krvntski zemlji sta te borili tedaj dve nasprotni sili. dva sistema, dva taja velikanu, ki stu se vrgla nn to temljo in jo v noji borbi teptala, ae meaeč se za ostaake te aboge. raz-drapaae kraljevine, — n ta dvn velikanu sta bila Potan in Dnnuj. Tse je bilo knlno, nejasno knknr v kalni mlaki, livljenje nettalno, bodočnost nejasna. Pričakoval te je vsekakor velik preobrat. Nekaka kuga je prišla na taačaje Ljudje stare korenine menjavali so vsaki dsn svoje prepri-čunje iz upa ia koris.i. Pričakovanju so bila velika, nspek dvomljiv, n malo se jih je resnično brigalo, čegava bo zmaga; mnogo jih je pričakovalo mknkor no obče dobro, ampak le osebnih koristi; Snbor jo puntal igrača mogočnelev. »inoka dostojanstva cilj lakomnik očij, ooehna vrlina in zmot- nost nepotrebna Isatnost, a stara hrvatska čaat prozne tradicije prijateljstva; sorodstvo je bilo aajboljia pot do zemeljskih eebea. Malo koga jo telila vest Kraljestvo jo bilo načeto, načete tndi njegove pravico: Pregovor: .silo ne moli Boga", (v rili je vse prav) zdel so je vsakema samoamevea ia zato ao mn hiteli mogočneži, ali kakor so jik imenovuli tedaj: »krvalaki bogovi", da prodajo še zadnje ostaake domačih pravic ia si nnpolnijo z dobičkom svoje lepe; tako je jo križema lagalo, obrekovalo. jclo, grizlo, plelo ia mlelo po rodbinah, sorodstvu, na dvoru, pri vojnem sodišču in pri baaa za višje časti in večja slasti. Seatertja ae je še zaslišal kak obepea, iroaičea posmeh hrvatske duše, toda oglušil gn je vrišč domačih potretaežev, ki ao trgali zadnje ostanke talne kraljevine. Nad vse pa sta K aa Hrvatakem odlikovala po svojem glada ia noji teji dva moža. gospod Adam Najlič. proto-notar in Ivan Uužun, kraljevi blagaj-uik in član banskegn stolu, človeku telo različne nnrnvo. Najšič jo kil od- vetnik. nagel, prebrisan ia zgovoren človek, Balan pa aasilea. razdralljiv ia bieaohairea la vendar sta se sporazumela, ker sta imela pred svojimi očmi eden in Mi cilj. namreč kmttko deteleo blugajao. ki ja imeU dovolj denarja ta ajikove špekulacija Zdaj ogajovita oposkijoaalca kakor leva. dregič spet poaižaa setaja kakor psa, prejadral jo ta .bratski parček* vas mogoče spremembe ia spletke, ia ta .bogova* bi postala tancaljivo turški paši, uko bi te polastili Hrvatska Tarki Take ao bile razmero, ko je potoval gospod Najlič s pismom lepo Terezije aa potaaski zbor, kjer so aa imele rotiti važne knutake zadeva. Teretijiao priporočilo jo imela popolna uspeh. Najlič postaaa k mala desna reka baaa Karola Bačaaa ia anzanni naje veaelje ia zmago nojema Balaaa s sledečim pismom: (Daljs frihsdojlt.) žalostno gmotno stanje. Dandanes vedo ceniti tvornicarji inteligenco, izobraženost delavstva, zlasti na Angleškem: delavstvo to čuti in nastalo je veselo tekmovanje v izobraževanju in širjenju duševnega obzorja Dokazal je nadalje govornik, da je treba izobrazite kmetu io* obrtniku, posebno strokovne izobrazbe.' Kaj doseže strokovna izobrazba pn kmeta, kaie sijajno Danska in neverna Nemčija: kmet stoji um navzlic konkurenci razmerno zelo dobro, ker gospodari skladno z novim časom, njegovimi potrebami in zahtevami. Na polju obrtništva se je izvršil velikansk preobrat: odkar ae je pričela veleindn-strija. leze obrtništvo zmiraj nižje iu niije Posebno ono čuti potrebo izobrazb«-. nmevanj.i modernih razmer. ^Bralno društvo" naj tedaj vzbaja s tesopisiem ia knjigami zanimanje za javne zadeve, dviga strokovno izobrazbo članov in skuša, da bo vsak član .umen" član slovenskega naroda Kako malo se n pr. zanima naše slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem za deželne zadeve. za gospodarstvo z deželnim davčnim denarjem! Mi le plačujemo in dajemo, skrbimo pa premalo za to. da bi tudi uekaj dobili! To naj vpliva pončevalno bralno društvo! Naj pa svojim udom tudi blaži um in srce! V njem naj vlada neomejena svoboda v bianjo časopisov in knjig; ne nekaj, ampak vse mora poznati izobražen Slovence, nuien član svojega naroda! Prava izobrazba ne more biti jedno-stranska. Govornik je sklenil z besedami: .Kličem vas na delo, pristopite, bodite z dušo iu telesom člani društva in mu dajajte kar mu gre!" Vsem tem izvajanjem je sledilo vihamo odobravanje! Nato je pozdravil novo drnštvo S m e r t n i k in inu želel popoten uspeh' Gosp. Rebek je povdarjaL da mora drnštvo začeti med delavstvom boj proti nemškim celjskim žganjarskim beznicam Z drastičnimi besedami je kazal žalostue posledice žganjepiija. ki ubija dušo in telo naših ljudij. Gosp. Gradišnik je želel, da bi drnštvo gojilo narodni ponos, osobito med mladino, ki je šoli odrastla; dejal je. da če velja splošno znano narodnogospodarsko načelo, da je največji kapital človek sam. mora to pravilo še posebej veljati in se upoštevati pri Slovencih, ki so maloštevilen narod. O izidu volitev smo te poročali. Navzoči zastopnik akad. (er. društva .Prosvete" je pozdravil tadi v imenn napredne akad. mladine novo bralno drnštvo. posebej pa še v imenu .Prosvete". ki si je zapisala ua prapor ljudsko izobrazbo. Celjski odsek .Prosvete" bo zato tndi takoj postavil v prostore novega .Bralnega društva" majhno potujočo ljudsko knjitnico, da odpomore prvim potrebam. G. Gradišnik je povdarjal. da je v novem društvu dovolj prilike, da se mladina izvetba v petju. To bo vplivalo narodno in nravno vzgojevalno na mladino G. učitelj Žngar se bo drage-volje posvetil ponku. G. učitelj K r a n j c je obljubil predavanja na rodbinskih večerih, katere naj prireja .Bralno društvo", da spoznajo atariši cilje in namen šolske vzgoje. ■O. predsednik Rozman zaključi na to dobro uspeli shod, se zahvali članom pripravljalnega odbora, posebej ie g. Rebeku, ki se je veliko trudil za ustanovitev, in prosi navzoče za sodelovanje io krepko podporo novega .Bralnega društva". Ustanovni shod,Slovenske kmečke zveze' v Mariboru dne 21. t m. v mali dvorani .Narodnega doma" v Maribora se je zbralo nad 300 ljudi. po ogromni večini kmetov, iz vseh strani Spodnjega štajerja: zborovanje se je zaiVlo kmaln po 10. nri. Sklicatelj, deželni posl g. Jaue/. Koskar je kratko |»oy.dravil vse ndel« žence shoda, nato . Uravnava cen pridelkov, pre-poved uvoza vseh vegetabilnih masti, kakor Knnerot itd 7. Podeljevanje drinvnih podpor za ceste, podržavljen je privatnih železni c. Osuovanje državnih ali deielnih -zavarovalnic, zavarovanje živine itd Zadružništvo P. Ustanovitev svojega slovenskega kmetijskega društva 10. »Skrb za to. da prevzame država stroške za ljudske šole. ker so ti za občine preveliki. 11. Skrb za nadaljevalna in nedeljske šole za odrasle. IS. Omogočen je potoin zadrug, da se (udi mali kmetje lahko udeleže do-davanjn (sena. žita in drugih živili za vojsko. Dr. Jankovič izjavlja, da bode .S. k. z." ne samo katoliška, ampak tudi narodna, neb o de trpela v svoji sredi omahljivcev. ki prodajajo svoja posestva tujcem, nje člani bodo ponosni na svojo narodnost in bodo svoje narodne pravice branili in zahtevali, da se jim od vsa-koga priznajo, v to se bodo posluževali tudi najostrejšega orožja bojkota! .S. k. z." bode verska katoliška, nje voditelji bodo skrbeli za to. da ostane ljudstvo uepokvarjeno na dnši in na telesu, verno Bogu iu domovini. Tn je govornik hudo obsodil en del slovenske literature, ki baje te čute spodkopuje. Na predlog drl. posl. dr. Korošca je bil izvoljen z vsklikom predsednikom .S. k. z." sklicatelj ustanovnega »hoda g. Janez Roškar, dež. poslanec; v odbor so bili voljeni na predlog g. župnika Medveda gg.: Franc Pišek, župau. Orehova vas: Franc Mlakar, župan. Hoš-nica: Franc Niedorfer. veleposestnik, Žalec; dr. Franc Jankovič. zdravnik, Kozje: dr. Anton Korošec, dri. poslanec; Franc Pajdaš, veleposestnik. Zdole; Jakob Zemljič. veleposestnik. Radinci; Franc Rakun, župan. Rečica: Josip SchOndorfer. kmet. Stari trg. Namestniki: Jakob Bovha. Kozje; Jan. Rudolf, Konjice; Avg. Cof. Šmarje pri Jelšah; Karol Rohar. Majšperg: Ignac Stravs, Trbovlje; Josip Rebov. Teharje; Martin Cerjak-lRajhenburg; Franc Žebot, St Ilj v Slov. gor.: Filip Galu 1er. Sv. Križ pri Maribora; Josip Koser. Sv. Ianrrenc v Slov. gor Nato so še razni govorniki izražali svoje želje, katere naj .S. k. z." in nje odbor v bodoče izpolnita. Vsi so poudarjali važnost stanovske organizacije, stanovske izobrazbe, zavednega, smotrenega dela. agitacije za ustanovljeno zvezo itd. Med temi je govoril tndi posl. Robič ter poudarjal vainost gospodarskega blagostanja tudi v političnem obziru Konečno je spregovoril še državni posl. gosp. dr. Korošec kratek, ognjevit govor na motto: .Le vknp. le vkup. uboga gmajna". Razlaga še enkrat ideje, ki so snovatelje vodile, da so to zvezo ustanovili. Govornik izjavlja, da hočejo imeti v .S. k. z." mir. zato so jo postavili na versko stališče, kdor toče tega priznati, je po pravilih izključen iz kmečke zveze, katera pa stoji tndi nepremično na narodnem stališču. — Konečno pravi, da stojimo prod volitvami. položaj je nejasen, snujejo se nove stranke, zborovalcem pa priporoča, naj njih kandidatje prisezajo vsi v prvi vrsti na kmetski program njih pnolanec naj bode vsak naroden in veren, zato predlaga te le resolucije: .Spodnje štajerski kmetje, zbrani na ustanovnem zboru .Slov. kmečke zveze" slovesno izjavljajo, da vkljab vnem gonjam zadnjega čaaa trdno it nepremično vstrajsjo na dosedanjem verskem ia narodnem programu spodnje-štajerskib Slovencev, istotako slovesno izjavljajo, da bodo povsod in s vsemi silami delovali za svoje kmečke pravice in koristi ter poživljajo vse dobnv misleče rojake na Spodnjem Štajerskem, da podpirajo teinje katoliškega slovenskega kmečkega stanu po zboljšanju njegovega položaja SpodnjeAtajeruki kmetje, zbrani ua ustanovnem /boni '.Slovenske kmečke zveze" zahtevajo od sedanje vlade, da ne odpre mej tuji živini in prekmor-skeinu mesu. ker bi to pomenilo hud udarec za našo živinorejo in blagostanje kmečkega stann." .Spodnje štajerski kmetje zbrani na ustanov nem zboru .Slovemtke kmečke zveze" naročajo odbora, naj strogo pazi aa to. da bodo pri prihodnjih volitvah kandidatje za državni zbor priznali brezpogojno kmečki program ter se ozirali na versko in narodno mišljenje slovenskega kmeta". Resolucije so bile enoglasno sprejete in s tem zborovanje zaključeno. s Koncem svojega poročila naj Še pripomnimo, da je. kakor so vsi glavni govorniki poudarjali, novo ustanovljnna zveza Agrarna stranka, katera bode. ker imajo .tgrarci vseh narodov iste ali vsaj popolnoma podobne interese, stopila v zvezo z agrarci dragih narodov ter sloino z njimi branila iu xiudodo-vala koristi kmetskega stanu. Agrarne stranke drugih narodov so samo stanovske organizacije, katere zastopajo le koristi kmetskega stanu in nič dru-zega. ne meneč se ne za veroizpove-denje ne za politično prepričanje svojih članov Med češkimi aghirci dobite katoličane, protestante rasnih konfesij. klerikalce, liberalce, naprednjake itd., a kot kmetje «o agrarci in v agrarni stranki zastopajo in varajejo svoje stanovske koristi. Tnko je tndi pri Nemcih io drugod. Pri nas so ae pa ustanovitelji .S. k. s." postavili na tnko strogo versko stališče in to versko stališče tako povdarjajo. da izključujejo že temeljem pravil vsneega, ki bi se po svoji vesti in svojem prepričanju ne mogel postaviti nn njih strogo katoliško stališče Po tem soditi je pač treba reči. da je ustanoviteljem šlo v prvi vrsti za to. da ustanovijo katoliško politično drnštvo in da jim je kmetsko društvo kot stanovska organizacija le postranska stvar. Ta zveza je strankarska zveza. Po Spodnjem Štajerskem je bila in je še sploftna želja po čisto stanovski organizaciji, v kateri bi bili zjedinjeni vsi kmetje, naj le bodo tega ali onega političnega mišljenja. Gospodarski zakoni no za klerikalca in naprednjaka isti, zapreke, katere imata premagovati, so za oba iste. čemu je torej deliti sedaj, ko se Nemci družijo v velike gospodarske iin politične jednote? In to baš sedaj par dni pred volitvami? — Izgovor, da imajo Nemci svoje čisto kstoliške organizacije, ne drli; kar ai Nemci brez škode lahko dovole. je za nas lahko pogubno in konečno. čemu bi baš slabe stvari sprejemali od Nemcev? Mogoče je pa, da je jedro notranji nagon k najnovejši ustanovitvi na političnem polje edino le — strankarska aebičnošt in nič druzega Priloga Domovine" It. 10. Svetovno-politični pregled. > Mek. tlosposka zbornica je v svoji •»»•ji dne 91. t. m. sprejela v drugem in tretjem čitanju zakon o volilni preos-noti. S tem je to vprašanje v obeb zbornicah definitivno rešeno. Nasprotniki reforme «o še enkrat vzdignili svoj glas. ministrski predalnik je v svojem govoru utemeljeval potrebo reforme x tetu, da se je avstrijska vlada odločila razmerje med Avstrijo in Ogrsko ne samo na kratko dobo vrav-nati. ampak, da je hoče trajno vrediti. V ta namen mora imeti za seboj odločen avstrijski parlament. sloneč na najširših vrstah avstrijskega prebivalstva in izražaj«k- njega voljo, s kratka, avstrijska vlada potrebuje pomoči močnega parlamenta, da jej hode mogoče, če treba tndi samostalno rešiti to vprašanje. Ministrski predsednik Heek je te pred meseci deklamoval o taki odločnosti in podobnem jnnaštvu proti Ogrski Minola je doba • deleg.-icij — in od vseh teh obljub ni postala ni jedna ie dejanje. Madžari komanda jejo in bodo še nadalje komandovali. I)a. ker ie govorimo •• tem. naj p«ivemo tndi kaj piše ..Magyar Hirlap" o bodočnosti Reke in o bodoči tlržavni samostnluosn Ogrske: Reka igro v madžarski politiki veliko vlog««. Ljubimo to razkošno luko na ..madžarskem morjn". Ne sovražimo avstrijski Trst. ker je tekmec naie Reke. Ljubimo tudi reške Italijane, za svojo Ijnhezen pa zahtevamo ml njih respekt do ogrske države iu ogrsk* stvari. Italijani se ue smejo vdajati blaznim uadara. da bi moglo .madžarsko pro-vinrijaluo mesto" vesti boje z madžarsko državo". To je dovolj jasno povedano, podprto u i le samo na trdno ' voljo ampak tudi ua primemo moč. Madžari hočejo uapraviti na Reki svoje vojno pristanišče zato opisnjejo sedaj strategično vrednost Reke kot vojuega priutauišča in njega prednosti pred onim v Pnlji. Pnljsko pristanišče imenujejo mišjo past. katera bi lahko postala prav tako osodepolna za nas. kakor Port Artur za Rusijo v Aziji. Za blokado Pnlja zadostuje le neznatna sovražna flota, katera lahko jedno po jedno pognhi avstrijske ladije. katere zamorejo le po dve in dve iz Inke. ki je tako ozka. Reke bi ue mogla uspešno blokirati tndi najmočnejša flota na svetu, zato je prednost reške pred puljsko luko očividua. Madžari so vrgli to vprašanje o reškem vojnem pristaniščn na politično borzo Njih drznost in ueupogljivost z jedne strani, avstrijska kratkovidnost, slabost in podajnost i druge strani nam jamči za to. da hode ta Irka v dogledni dobi zidana, da bode Avstrija plačala dve tretjini stroškov in ko bode vse gotovo — jo izroči z ladi-jami vred samostojni Ogrski. — Reka stoii ua hrvatski zemlji, na Reki stanuje več Hrvatov nego Italijanov, katere Madžari tako Ijnbijo — bode li imel hrvatski narod dovolj moči. da uveljavi svojo pravo na Reko in spretnih politikov, ki se bodo tnali upreti madžarski prepotenci? V državnem »boru je na daevnem redu zakonski predlog o ureditvi uradniških plač. Finančni minister je še enkrat izjavil, da bi vlada ne mogla sprejeti nikakih predlogov presegajočik sklepe storjenih v proračunskem odseku. Da reši svoj delavski program bode zbornica imela seje tadi po noči. Začetek z nočnimi sejami je bil pa slab; v ponedeljek jo bila zbornica že pred 9 aro zvečer uesklepčna in so morali gospodje domov. Vmmmjm Mm««. Rusija. Stanje izredne obratubc nad Petrogradom in okolico je vlada podaljšala za nadaljnih šest mesecev. Miljukov. znani kulturni zgodovinar in vodja kadetske stranke, nastopi pri prihodnjih volitvah kot. kandidat. \ nekaterih gnbernijah je grozna lakota, prebivalstvo tipi najhnjše po-manjkanje. i — Bolgarija. Preganjanje dijakov v Sofiji zaradi znane demonstracije proti knezu Ferdinandu Se ni ponehalo. Nekoliko dijakov s«> odgnali v domovino, druge so pa vtaknili v vojak«!. Ferdinand je silovito občutljiv, če ae gre za njegovo vzvišeno osebo; pa naj bi stvari ue pretiraval, kajti Bolgarom bo njegovega osebnega režima že kinalo dovolj iu p«item bi utegnil priti kak nepričakvirnn obrat. — Nemčija. Volilno gibanje postaja «>d dne do dne uervoznejše. Ko-lonijalni direktor Dernbnrg je imel v Monakovera pred ognmnim številom poslušalstva g«»vor. s katerim je delal propagando a kolonije. Ljudje so bili pa bolj radovedni na novega moža. kakor na njegov kolonija)ni program. V petek bode odločilni dan Biilo« se maje iu govori se celo. da bi mu Dernbnrg vtegnil posuti naslednik. Ceesr stavi nanj vse svoje upanje. Slovenske novice. Štajmmko. Občni zbor „€«Uekega pevskega društva" se vrli danes. 23. t. m. ob uri zvečer v čitalnici. Vabimo vsu ki se zanimaj«i za petje! — Občni zbor ..Celjskega Sokola" se vrši v sobout dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniškib prostorih. Radi zanimivega sporeda je pričakovati uinogobrojne udeležb« . — Za trgovski plesni venček 2. svečana, katerega priredi slovensko trg. društvo v Celju v prid foudu za trg. i>«dnišno iu podporno blagajno za Sp. štajer. se je zbudilo velikansko zanimanje po celeiu Sp. Štajerskem r parno, da bode to ena najsijajnejsih doaodanjih plesnih prireditev v Celju. Kakor -dišimo, je naananilo že več odličuili rodbin iz Maribora. Ptnja. Brežic itd. svoj prihod. Prosimo tndi še onkrat vse one. kateri se zanimajo za to veselico iu niso dobili vabilu, da se oeebno ali pismeno obruejo na slov. tfg. društvo v Celju. Tndi zunauje g trgovce prosimo, da uaui gredo v tem oziru uu roke in pripomorejo, dn se naša veselica, katere čisti dobiček je določen za prevažen nauien za trgovski stan celega Spodajega štajerja. čimboljše obnese. IMjaška kuhinja v Celju. Dandauašnji je že taka da se mora vsaka reč obesiti na velik zvon. Pri tem se pa čisto nič ne pomisli, ali se stvari koristi, ali pa le škoduje. To velja tudi o spisn člančiča: Nekaj v pomislek odbora celjske dijaške kuhinje v .Slov. Narodu" št. 13. t 1. Blagi dopisnice:' Skrit za plotom stati in na mimoidoče metati blato, je lahko. Če ste res tako vneti za blagor naše mladine ter tako velik dobrotnik .Dijaške kuhinje", tedaj pridite na vsakoletni občni zbor. iu Um se bomo pošteno pomenili iz oči v oči. A ialibog moramo, ker se nas izriva, tu javno pribiti, da se celjski rodoljubje bridko malo zmenijo za občne zbore .Dijaške kabin je" Pridejo odborniki iu pa Ae par vnetih mladinoljabov fr je zbor po pravilih sklepčen, pa smemo biti zadovoljni. In vendar hi se imeli o marsičem pomeniti in posvetovati. Torej u obilen obisk pri prihodnjem občnem store! Očita se odbore, da se nič ne briga, kakšaa je hrana, ki se daje dijakom. To se pač ne vjema z resnico, ker dopisnik ne pozna razmer. Pogledal je le enkrat, in še to skrivaj ! v kuhinjo in potem v- .Dijaško obedu i co". kjer visi red dijaške kuhinje. Odborniki so vedno gledali na to. kolikor »o pač težavue razmer*- dopuščale, v katerih se nahaja dijaška kuhinja, da bi dijaki dobivali z«1ravo in tečno hrano. Da se nahajajo tudi n*>dosUtki. radi priznavamo, a temu ni«o krivi odborniki, temveč ravno razmere. Zato so odborniki že leta in leta premišljevali. kako bi se dal«) to in «»uo z boljši ti. kako bi se mogla zlasti .Dijaška kuhinja" postaviti na lastne noge. Ali to.žal doslej radi pičlih dohodkov ni bilo mogoče. Naj omenim le. da je bil minulo leto pripravljeu nek hišni posestnik. da prepusti v najem potrebne prostore, a zahteval je najemniue celih 60 K na mesec. Potem bi prišla še plača za gospodinjo iu deklo, kar bi znašalo vse skupaj čez 1100 K. Kje bi pa zamogli toliko? 6e pa ima dopisnik kake dobre, vsprejemljive načrte. poda jih lahko kteremukoli odborniku. ves*.no se bo posvetovalo o njih. Ali pa naj jih razloži na občnem zbora. Drage volje ga tudi sprejmemo med nadzornike pri obedih. Tam mu bo dana prilika, da hitro odstrani vse uedostatke. In če ima veselje sodelovati v odbora, ga bomo z rado. jo volili — Nekam čuden se uam zdi konec dopisa. Tam se obreguje pisec ob red. ki se ga morajo držati dijaki v „Di-jaški kuhinji". Tako?! To nas dovaja na posebno misel. Ali ni pisec kak — dijak, ki se je preobjedel kruha v .Dijaški kuhinji"? Mislim, da se ue bomo motili, če sklepamo tndi mi: .(Jui noscunt illum"! — V celjski bolnišnici je umrl radi operacije na vratu hišni posestnik in ključavničar g. Moric Unger. — Celjski občinski svet je imel I H. t. m. sej«), iz katere posnemamo sledeče važnejše podatke. Predsedovul je itodžupan dr. Je-senko. Petim prosilcem za «loiuovinsko pravico v Celju se ngedi, štirim se prošnja odbije, ker niso dokazali, da bivajo nepretrgano že deset let v t >|ju. Nato sprejme občinski svet enoglasno načrt deželne postave za celjsko mesto, ki bi uaj dovoljeval plačevanje zamnduili '.bresti za zaostale občinske dokLide na direktne deželne najemninske in vodne doklad«-. Te zamudue obresti se morajo tedaj plačevati, ako se ue plačajo doklade vsaj po preteku 30 dni po plačilnem roku in ako zuaša zaostali znesek več ko 20 K. Zamndne obresti naj zuašajo /a vsakih 100 k na dan po 13 v od zadujega roka za plačilo naprej do dneva uplačitve. Ta postavni uačrt se unj predloži v potrdilo dežtdnemu /.boru in se naj doseže zanj tudi cesarjevo potrdilo. Prvi celjski nemški klub atletov dobi dovoljenje, da sme nositi na klu-bo vili znakih celjski mestni grb. Vloga Karla Tepp-ja radi odkup-niue sveta za cesto in radi skrajšanja predhišnih vrtov na njegovih stavbenih prostorih se zavrne. Obč. svetnik Mortl poroča «» delovanju obč. policije v letu 1906. Aretiranih je bilo v vsem 289 oseb radi razuih prestopkov, ovadb proti raslič-uim osebam je bilo 1989. Pri tej točki predlagata obč. svetnik Proft iu t osU-Kuhn. naj se policija malo pobriue za to. da se pride v okom trpinčenju vozue živine, zlasti na strmini pri Rebenscheggu. Na orIu (iraške reste in Grabna naj pazi kakšen stražnik poeebao po dokončaaem šoUkein pouku na vozove, da ue pride kak otrok pod voz. — Učiteljska mesta. Razpisanih je dvoje učiteljskih mest del. ali prav. na 4e*trazredni. v tretjem krajevnem razredu stoječi ljudski ftoli pri Sv. Marjeti pod Ptujem Prošnje do 20. febr. Na petrazredai ljudski šoti pri Sv. Be-nediktn v Slov. goricah je prazno z Veliko uočjo mesto učiteljice ročnih del; prošuje do 10. febr Za ptajsko okrajno glavarstvo je razpisano mesto okrajnega pomožnega učitelja a plačo po drugem krajevnem razredn in uradnim sedežem v Ptuju. Razpisano je tudi uadučiteljsko mesto pri Sv. Vida pod Ptujem. Nemci se trudijo, da bi dobili vrednega naslednika Brencetn Hišo gospe Marije Mraz v Brežicah (o tej prodaji smo poročali že zadnjič) je kupila sUvbeua zadruga .Lastni Dom"; gospa Mrak pa je kupila novi hotel zraven kolodvora v Sevnici, ki je do sedaj veljal za nemški kazino v Sevnici. Ako ne bode tam odslej tudi gnjezdo sevniške nemška-Urije. potem zasluži hotel znatne podpore tudi od slovenske strani. — Kandidature v ptnjsko-Up-niškem mestnem volilnem okraja. Zanimajo nas te kandidature le zategadelj. ker voli v njem tudi precej slovenskih volilcev v Ptuju. Sv. I^e-nartu v Slov. goricah. Gornji Radgoni. Pobržu in Razvanju; drugače itak vemo. da bo mož. kateri bo imel zastopati te kraje v prih. drž. zbora hud uemški nacijonalec iu si bo skušal s pomočjo nemških večin po teh krajih nabrati lovorik v .trdem' boju proti Slovencem. Te lovorike menda tudi Uko vlečejo, da se je oglasilo doslej celo penrišče kaudidatov: Malik. Krebs. dr. Negri. Hickl t?), in sedaj vendar enkrat tudi post rnulu diserimina slavnosnani Ornigov protežiranec. okr sodnik v Ptuju, Glas. Tega moža pri-poročau ptujski občinski svet in .Nemško društvo" v Ptuju; da samo na iaicijativo Ornigovo. je jasno ku beli dan. Zanimivo je. da Lipničani nočejo ničesar vedeti oe o Glasu, ne o „v trdem naroduem boju stoječih" Ptujčauih. V nedeljo je sklical neki Fessler v Lipuici volilni shod, na katerega so tudi primarširali Ptajčani z Urnikom in Glasom na čelu. Ker dr. Negri ue pride več v pošte v imož je odpovedal kandidaturo), se je šlo za to. koga bi sedaj posUvili kandidatom, ali Malika ali Krebsa ali celo — Glasa. Krebs stoji na stališča nemške ljudske stranke. Malik, junak v zaušnicah. je Vsenemec in Glas pa hoče biti — divjak. Ko je Malik govoril, so ga motili socijalui demokrati, kateri so mu v obče povedali toliko gorkih. da jih bo pomnil nekaj časa. Na konca se je glasovalo: pa glasovanje ni prineslo nobenega rezulUU. ker je bil Fesaler mnenja, da nimajo Ptujčani v Lipnici pravice glasovati. Nato so Ptujčani z Urnikom in Glasom vred odmahali. Glas pač sedaj premišljuje, da je'pot do poslanstva trajava, posebno ker niti njegovi lastni bratje nočejo upoštevati zaslug, ki si jih je pridobil za nemštvo na soduiškem stolen v Ptaja. — Požar je uničil 19. t. m. kopališko poslopje ua .LaasnitzbOhe" blizu Gradca. Ugenj je nastal v stanovanja strojevodje Robrerja. najbrže vsled slabega dimnika ali pa žarečega oglja, katero je padlo iz peči na tla. — Važna pridobitev. Ptujski vinorejski zadrugi je občinski svet ptujskega mesu euoglasno dovolil, da sme na svojem napisu in svojih tiskovinah naslikati ozir. dati natisniti grb c. kr. dežel, kameralaega mesU Ptuj. — Opustitev dvek kadetnlk AaL Cesar je odobril opustitev pekotae kadetue aole v Trstu in aiiiljerijske kadetae šole na Dunaju koncem tekočega šolskega leU. - kje rute .Ijatoiaereaa* I Veliko je lindij. ki se vpraSajo. zakaj ae Trti vinski sejem, na katerem »e bode prodajal svetovnoznani ljntoiuerenn. v Ormotn ia ne v Ljutomeru Ljuto-merčan je ie tiaro ime. izza Časov, ko •o spadale Ijntomerake gorice res pod okroije ljutomersko ko te ni bilo ialezniee v Ormotn. je šlo vae vino iz Ljltomera dalje t »vit. Pravo bi bilo ■aveda tedaj ime ormotan. v ormoškem okraja je goric 3400 oralov, v Ijuto-merakem okraju pa le 1144 oralov, rama tega to vsi znameniti vrti. kakor Jerazalem. Strmec. Ilovec. Ijt-merk. Vinski vrb itd. v ormoškem okraju. Veliko pa je tndi Ijntomerčana. ki mogoče zelene štajerske niti videl ai! Kdor ae toraj hoče preskrbeti > pristnim Ijutomerčanom. naj pride dne 31. jannnrja t L v Ormol. na vinskem sejmo bo nalet veliko izbere in prepričani smo. da bo tndi največji zbirč-nef popolnoma zadovoljen! Toraj na svidenje v Ormotn! (Glej oglns!) — Hardek pri Onaotn. Pogreb Martina Staniča i? t. m se je vrtil pogreb dragega in neposabnega nam recikegn N od ogledna je bi-skem Pijemontu". - .Jugoslovansko hlblljoteka" bo izdajala zalotaiška knjigarna La-čičeva v Belgradn. Prinašal« bo najlepše bisere iz vseh jugotlov. knjltav-aotti v srbskem prevodu. Pripravljene to Prešernove pesmi v prevodu Vlad. Stanimiroviča, Zofke Kvedrove .Ljuhav" in nekntera balgarska dela. Boj za Badjejovlee. Znani vodja Cehov v Bndjejovicah dr. Z a tka je izdelal nnirt nn podlogi katerega bi se naj pomirili Nemci in Čehi v Bndjejovicah. Ministrski predsednik baron Beck je povabil radi tega Nemce in Cehe k skupni konferenci na Dunaj. Dr. Za tka predlaga, naj te vpelje narodni katasteh Cehom v Budjejovieth nnj ae dn primerno zastopstvo v občini. naj se nastavi primemo število čeških uradnikov pri magistrata ter naj se strogo uredijo volilne li t«. Zanimiva je tadi točka, ki po vzgleda aa Moravakem ftoloča. da se smejo v nemške, oziroma češke ljudske šole sprejemati le' otroci, ki so učnega jeziku zmotni V načrtu so tadi določila glede zastopstva v češki delelni zbor. prepoved, da ae ne sme porabljati občinski denar v agitadjake namene, nemškemu livlju primerno število nemških članov ttg.-obrtne zbornice, ustanovo razsodišča pri narodnostnih prepirih itd. Dejstvo, da se Nemci vobče spuščajo v pogajanja priča, da njihovo goupodstvo v Bndjejovicah ni tako trdno, kakor tn trobijo zlasti gvnški listi - Glavne politične atraake mod rasklatl Poljaki so sledeče: narodno-demokratična, poljska, stranku socialistična. stranke, realne politike, aod-jalaa demokrvija v Poljski in Utvi. napredna demokracija ia najmlajša: poljska napredna straaka. Med temi strankami je bilo dotlej mnogo prepiri, s katerem to se najbolj in največkrat rabile besede .naprednost" in .nazadnjaško*. Sedaj pa so se zdreltle stranke naroA.-demokr. straaka realne politike in napredna poljska stranka, ki so ai izvolile .Volilni odbor", da nastopijo ob novih volitvah v dumo skupno kar .Poljsko Kolo". Itrolilait > ti za to tudi osrednji odbor. Ostale ' stranke ar niso zvezale; poljska noti- ' jalističua stranka je celo skleniln, dn se ne udeleti volitev v dumo. Osrednji j odbor ima zaatopuike vseh zdratenih strank, skapno Sest članov: predseduje mu Sienkievicz. — Sottoportico delta Palaeea v Benetkah (Tla flnrlknldlt je za Po- f ljake zelo znamenita hita. Tam to te 1 shajali zadnji barski konfederati, tam je bival ta Napoleonovih čnaov generalni štab velikega poljskega aarod-nega junaka, generala Dcabrovtkega Poljska .Šolska Bitlca" da prekata češko .Matico" in da je gotovo aajvečje tako slovnasko pod- ] jetje. V kratkem čaaa svojega delovanja je ustanovila okoli 700 kroikov: število njenih šol znaša okoli 1000. j Poljaki t ponosom zatrjujejo, dn drati ta ilraibs duhovne in pouvetajake. škrlut in platno. Glava in duša vsemu podjetja je A. Osnchovski. Zanimanja in potrtvovalnosti jim ne manjka; zapreke jim dela ediao le trdovratna birokracija. ki hoče vso narodno pro- -sveto monopolizirati v strogo birokra-tiškem smislu. Najhujši ruski aaUseailt je , bil Krntevan. mol. o katerem ne drugače malo ve ia ki je povzročil znaao preganjanje Zidov v Kišinevn. Edini cilj. za katerim je stremel, je bil po-polno uničeuje makih Zidov. Postal je takorekoč tip preganjavra Zidov, tako da napolni te njegovo ime aarao ruske Zide s strahom. Sicer pa ima enake smotre tndi takoimenovnaa .Zveza pravih Rnaov*. ki je popolnoma prepojena t velikoraskim nacijonalizmom in ki hoč* z vsemi sredstvi ubiti drage narodnosti na Baskem. V tem ja zelo podobnn pruskim hukntistom. ki imnjo iste .človekoljubne" namene. Maimvaaat čadavit spaaria lata Poljak, profeaor H. Hztoch v Varšavi. Na pamet tnnoli števila, ki I imajo detet številk t. ravno tako velikimi. V spominu ima nad 1000 logaritmov. ki imajo 8 Številk. Tadi na i naizntt vsega .Paaa Tadeoaza". kar ai mala stvar, če pomialimo. da lan ta epos nad 10.000 verzov ia vsak verz od U—14 zlogov. Cele strani d : zapomni in jik ponovi, ie jih le eakrat prečita ali aliSi, zapomni ti oele vrtte najrazličaejtih besed, č« jik le enkrat sliši, uaj jim potem razama ali aa. — t Profeaor HtaalslauvsU. V K rakova je umrl znani slikar ia pro-feaor krakovske ametaiška akademije Jan Staahlavaki v 46. leta svojega tivljenja. Slovite so njegova pokrajinske Slike. V svoji mladosti ja Ml kemik: slikarstva se je posvetil tu lo v poznejši doti. — Star H ""tal slovanski spo- i atealk. Brata Ivaa ia Stan. Zoekovac v Krtiču v novogradakem okraja aa . Slovaškem tU natu preteklo leto v "-j stroji vasi gtagobki rokopis aa perga-mentu, ki ohaega koaec 1«. ia sačettk 17. poglavja Matevtevega evangelija z razlago. Profeaor Jagič, zaaai tlavai slavist na Dunaju, n Je izrazil, da Je , rokopis plod glagoUzmn, kaseti ae Je razvil aa Češkem v dobi KaroU IT. Bokopia je kil le zanetea aa Slovaško, nastal je pa brtkoae aa Češkem Praški okčiaakl svst je skleail dne 11. juaarja t. I. v svoji seji, da ! prosi detdai odbor, nnj u potom prošnje do ceaarja posreduje, da m vpile dvorni grad v Pragi, kateri Je sedaj vpisan aa ime dvornega erara. kot lastnina vadavuke krone — Patar v magistrata. Iz Kar lovca na HrvaŠkem poročajo, da je aa ondotnem magistratu uničil ogenj arhiv in regiatraiaro. Zgoreli to sgodoviaaki f akti velika vrodaotti. — DL Jigtakvaaska aaittalika tuta« M* maja mu t I. v Zagreba. Hrvatsko draštvo umetnikov .!«da" je ie izbralo odbor, kateri ne kavi s prireditvijo razstave. Gotovo bo tadi u razstava sijajna in zanimanje bo tndi za njo tako živo kakor za prejšnjo v Zagreba. — iMgraa Jugoslovanskih mho nabirala. Kadar se' v kaki druibi sapoje vedno kraaaa .l/epa naia domovina'. naj se pevci in posluialci ipomnijo Mihanovičevega spomenika ter naj zletijo u spomenik. Denar se polije g Franu Paačiču kr. postara v Klanjcu — ki sprejema kot blagajnik vsak ie tako mali prinos. (Tudi ured-niitvo Domovin* sprejema v ta namen prispevke.) —U— Izrabljanje Šolskih otrok. Ka.oi poroča poljski učiteljski list .Szkula" prodaja v uiestu Lvovu 647 iolskih otrok razne stvari Kot razna-»evalc: časniku, je nslnlbenih 130 adaacev ia d6 učenk. Kako slabo upliva ■rw. poraba šolske mladine se vidi iz tega, da si: je pri omenjenem številu mladih prodajalcev izkazalo »3 slučajev tatvine. 13 prestopkov proti nravnosti, «7 slučajev pohujšanje zbujajočih su-ravostij in 3 slučaji veaeričnih bolez-aij. V zadnjem slučaja so tri deklice v starosti 9. u ia 1» let — Češko zastopstvo v avstrijsko-ogrski banki. Cebi se pottgajajo ta primerno zastopstvo v geoorala« svetu avstr.-ogrske banke Kakor poročajo listi, so izbrali za to ilana gosposke zbornico Wohsuko. Nemci pa zahtevajo, da se njim (Nemcem) mora ta to privoliti primerno zastopstvo v De-telni banki in Hipotekami banki na Češkem, in sicer pri prvi mesto ravnatelja, ki bi se moralo šele ustanoviti, ia mesto ravnateljevega namestnika pri drugi banki. 16. in 17. jan. so so v ta aaaen vrtile kompromisne konference med Cehi, Namci, min predsednikom Beckom in guvernerjem avstr.-ogrske banke Biliaskem Ker pa bo občai zbor avstr.-ogrske banke ie d. lebr.. pravijo nekateri. da ne bo mogoče doseči kompromisa, ki bi zadovoljeval obe stranki. Cehe in Nemce Zliaestaaska banka. Predsednik Živnoatenske banke, cesarski svetnik Dimmer, je vsled svoje visoke Starosti «9. let ia svojega slabega zdravja odložil mesto predsednika in nda načebtva Načelstvo ga je prosilo naj ostane na svojem mestu toda g. predsednik Dimmer je ostal $ri svojem sklepu. Načelstvo je vzelo to odločitev t obialovanjom na znanje ter izreklo cesarskemu svetniku Dimtaerju svojo sahvalo za njegovo dolgoletno vspešno delovanje lesarski svetnik Dimmer je bil 97 let predsednik te banke in eden njenih ustanoviteljev. Načelstvo Zivno-stenske banke bavilo se bode v svoji prihodnji «eji z volitvijo novega predsednika. lena ustrelila iva Medveda. Gospa Olga Rudež, soproga grajšča-kova, je na lova pri Veliki Gori blizn Ribnice ustrelila urnega starega medveda in enega mladiča. — Mestal ilšjl realki v Idriji je podelilo nsučuo ministrstvo pravico javnosti tudi za šesti razred. — Lahek patra« so občutili v Novem mestu dne 19. t. m. ob 4. ari zjutraj. — Pošto z aaUaMhlloa mislijo vpeljati med Novim mestom in Krikem ali Brežicami. Prihodnje dni bo raziskava! odposlanec c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu, sli bi se reutirala pošta z automobilom med imenovanimi kraji. Skoraj Ruto. o je. da bodejo na ta nsčia zvezali Novo mesto in Bre-iice. ker apajs ti dve mesti lepa dr-iavna cesta, dočim je okrajna cesta od Sv. Kriia na Krško preozka in v slabetu stanju. Vlada misli postaviti ua jc progo dva automobila in investirati v ta namen 40.000 K. Vozila hodeta s hitrostjo SO km na aro. Prostora bode za 15—90 potnikov. Do 16 kg ao prtljaga prosta, »obče pa ne sme prtljaga prekoračiti 50 kg. Prispevale bi za to zvezo vse prizadete občine — saj to pri nas drugače ne gre. — Podaljšanje vipavske ielez-alee. Železu, ministrstvo je odobrilo načrt, da ae podaljša vipavska ielez-nica od Ajdovščine do Vipavskega trga tako. da jo bo mogoče podaljšati do Razdrtega, ko se bo zgradila proga Postojna-Razdrto-Kobdil. ki utegne biti zgrajena najdalje do leta 1910. Za ta zveze se poteguje iz stralegičuih ozirov vojaško ministrstvo. — Odlikovanje. Delavci trboveljske premogokopne druibe v Zagorja Bernard Aatrot. Ivaa Drčar. Franc Dergan. Nikolaj Dergu, Vine. Izgortek, Anton Omahne ia Primoi Proviniek so dobili častno svetinjo tu 40 letno zvesto sluibovanje. — Dvtaval kolodvor v Gorlel je dobil postajenačelnika. Kljub večjemu Kevilu dobro kvaliHkevanih prosilcev, je imenovalo železniško ministrstvo najmlajšega prosilca, Slovencem dobro znanega nemškega zagrizenca Wieserja. Treba odločno zahtevati pojasnila, zakaj uprava c. kr. državnih lelezaic nastavlja pri nas edino le Nemce? — Zavod sv. Nikolaja v Trata (zavetišče ta brezposelae služkinje). Meseca decembra minolega leta l'JU6 smo odpoulali mnogo .Pozivov na usmiljena arca". da nam pomagajo otea .Zavod". Trkati smo in milo prosili, ker smo bil! v veliki zadregi. Po ia-kazu darov, katere danes priobčajemo, je razvida«, da bije pa iirii Sloveaiji še mnogo irc. ki čatijo t aami. Overili smo se, da je še mnogo slovenskih tre, ki imajo ntmiljenje do ravnik služkinj. Primanjkljaj koncem meseca novembra se je zaižal koncem decembra od 339 K 44 vin. do 974 K 43 vinarjev. •Zavod" ae tedaj zopet dviga. Daaaa aa novo kličemo usmiljenim srcam: Pomagajte, pomagajte, da vsi primanjkljaji in dolgovi popolnoma izginejo, ter se nabere toliko kapitala, kolikor ga je za u vatai .Zavod" neizogibno potreba. Verujte nam. da prav neradi beračimo, toda .sils kola lomi" Se-moremo in ne smemo postiti; da propade u .dom" slovenskik dnikinj v Trstu. Vsem. ki so se odzvali našim pozivom, kličemo iz srca: .Stotero, tisočero poplačaj Bog!" Iz doposlanega nam imenika darovalcev in darov posaamemo. da se je nabralo K 69989. Naj bi naili ti dobrotniki še obilo posnemovalcev! Kfljiiemost in mutnost. — Ilnstrovaal narodni koledar za l«t« 1M7. Last. založba ia tisk Zvezne tiskarae. Celje. Ona 1 K. vezan I K 60 v. po pošti HO v več. S tem letnikom je stopil .llnstro-vani narodni koledar" v svoje XVIII. leto. Odkrito moramo priznati, da sta i rutiairaai urednik, g. dr. A. Dolar in potrtvovaloa tiskarna ustvarila v njem knjigo, ki se ji uaravnoat čudimo. Saj pu je tudi oprema knjige taka. da jo redkokedaj najdemo med Slovenci in lu je posebno redka pri koledarji, kateremu je usoda določila kratko iiv-Ijenje. Knjigi, obsega 66 strani običajnega koledarskega materijala in nad 100 str. zabavnih sestavkov v verzih in v prozi. Tiskarna je oskrbela I« tisk in papir, barvano prilogo in nebroj ilustracij. med katerimi so nekatere (a. pr. Turški 'žleb) naravnost kiasne. Sploh se pozna celemn koledarju vešča roka g. urednika, ki je s tem koledarjem pokazal dn, umetniški okus. Pesmi so poslsli Meško, Mol« Voje-slav in Novačan Ant. Odlikujejo se p« lahki, lirični dikciji, kakor je ravno primerna za take kajige. A tndi a prozo je koledar dobro založen. Gosp. urednik je napisal lep nekrolog I>egu, velikemu prijatelj« Slovencev Ivna Cankar je poslal dve I ni črtici -Domovina" ia .Mrovec ia ajegova slava". Prva obravnava brezdomoviasko vaga-bundovatvo, druga pa je jedka satira na naSe politične razmere. Vekoslav špiudler je zastopan s povestjo .Učitelj Slekovec". Tudi Mold in Novačaa sta napisala vsak po eno črtico. Izmed poučnih spisov moramo pohvalno omeniti bogato in krasno ilustriran spis .Izlet v Savinske planine" iu živakno pisan *'anek dr. I. Merharja .o umetnosti na kmetih". Koledar se končuje z velezanimivo in zelo poučno bilanco našega narodnega gospodarjenja, s temeljitim spisom: Politični pregled 1.1906. Z mirno vestjo rečemo: Letošnji Koledar je po vsebini ia obliki krasno delo, ki ima trajno vrednost Tiskarna in g. urednik sta se v resnici potru-dils. da sta ustvarila delo. ki je kras vsakemu salonu. Založniki pa so Koledarju nastavili tako nizko ceno. da se kar čudimo, kako je to mogoče. In sa trdno smo prepričani, da si je .Ilnstro-vani koledar" priboril med vsemi slovenskimi koledarji prvo mesto in da se bo moral slovenski književni in kulturni zgodovinar resno baviti ž njim. Zato pa moramo priznati vsem mero-dajnim faktorjem, našo najodkritosrč-nejšo zahvalo. Svetovne vesti. Kislkevaao mena. Pod tem naslovom čitamo v belgrajskem .Trgov. Glasnika" vrlo zanimiv članek. katerega radi sedanje draginje meaa pri-občujemo r celoti: .It Avttralije javljajo angleškim listom o iznajdbi, ki ategne biti tudi za Srbijo velikega pomena Enemu dopisniku so pokazali v mesta Sidnej v neki mesnici polovico taklaaega ovna Meso je bilo videti popolnoma sveže, ni imelo niknkega duha. ia ko ae je skuhalo, je bilo po-polaoau okusno kakor najbolj sreflf ovije meso. Meno pa je bilo Maro ie celih šest tednov in ni leialo uiti v ledenici! Ves u dolgi čas je ostalo popolnoma sveže ia to samo radi tega, ker je bilo podvrieno .uksjgeairunja" (prepajaaju s kisikom): ta proces bo napravil celo revolucijo v mesni trgovini! V Sidneju se je že si-stuvila družba z veliko glavnico, ki knpi patent aa to iznajdbo, da jo bode izkoriščala Doaedaj je bil izvoz mesa na Angleško dokaj težavea: morali so aa ameteo aačin meso ziedeaeti ia ga potem prevažati v posebnih Indijuh, ki so imele ledenic« in posebne stroje za dobavo umetnega leda Samo zmrzovanje mena je stalo 76 do HO kron za 1000 kg. Kitikovanje pa bi stalo kvečjemu 10 do 19*60 K. Poleg tega pa stane tvor-uica s vsemi potrebnimi stroji sa ometni led iu zledovanje mesa nnj-maaj 600.000 K. tvornica za kiaiko-vanje pa k večjemu 196.000 K. Dosedanji poskusi kažejo popolnima trdno, da stoji kisikovano meno polnih sedemdeset dni in ostane popolnoma sveže in tečno Kje ae j« ohranilo meso dosedaj sveže 10 tednov! Način kisikovanja je zelo preprost. Sveže meso se položi v železno kamrico. ki je hermetičao zaprta in se ns to napelje v kamrico plin kisik Men ostane v kamrici po šest do* osem ur, v primeri z njega množino. Nato se vzame meso ven in se lahko takoj odpošlje Mislijo, da bo bolje, ako se odpošlje na ledn,vendar pa to ai potrebno. Na U način jo mogoče poslati sveto govedino, ovčje meso, svinjino in ribje meso ns vse kraje sveta. Prvo takšno pošiljatev so že dobili v Londonu. Poskus se je popolnoma po-srečiL kajti v London pripeljano kisikovano avstralsko meso j« bilo v vsakem obzira izborno Društvene vesti. - Občni zbor .Oljskega Makse bode vršil v soboto, dne 96. t a. zvečer ob 8. uri v čitalniškik prostorih. Spored: 1. Pozdrav staroste 9. Poročilo tajnika. 3. Poročile blagajnika 4. Poročilo arhivarja. 5 Poročilo blagajniku stavbenega odseka. 6. Poročilo pregledoval cev računov. 7. Volitev odbora. 8. Slučajnosti. — Na tem občnem zbora se bode sklepalo definitivno o stavbi .Sokolskega doma", zato vabimo vse brate, da ae zanesljivo udeleže tega važnega zborovanja. Pričakujemo zlasti starejših bratov, ki lahko s svojo izkušenostjo marsikaj dobrega svetujejo. Nadalje tndi opozarjamo, da bo treba izbrati delaven odbor, ki bode ko« veliki nalogi in ogromnemu delu, ki gu čaka. Zato je uprav dolžnost vsakega člana priti un U občni zbor Anllalkoholal shod v Celja. Kakor smo le poročali, priredi .Izobraževalno društvo' v celjskem .Narodnem domu" 97. t m. antialkoholni shod. Dnevni red na shodu je: Dopoldan od pol 9. do 11. ure: Dr Krek: Pijaač«-vanje in gospodarstvo. Ivan Podleaaik: Pijančevanje in nravnost Popoldsn od 3. do 5. ure: Dr. Anton 8chwab: Pijančevanje škoduje zdravju. Luka Smolnikar: Kaj mora gosposka storiti prati pijančevanju? Dr. Krek: Abstinenca. Shod k vrti v »liki dvorui. govoriti na* vaakdo. Vatop j« proat — Samski klik v Gornjem grada slavi dae »9. t. m. svojo obletnico ia vabi vse prijatelj.- ia prijateljice aa isvanredno sejo Naredaa čitalnica v Konjicah priredi v sredo dne S. svečana 1907 ? »Narodnem domu" v Konjicah veliko paatno maškarado. Svira ciganska godba. Začetek ob 8. nri zvečer vstop-ninn ss osebo I krono, sa obitelj 9 K. Vabila se bodo v kratkem razposlala Ako bi ksteri ne dobil vabila ter bi ■e maškarade rad ndeleiil. prosimo, dn se obtne na čitalnico, katera mn bode vabilo takoj dopo-dala. Kostamnl venček .Murskega Sokola" v Ijatomem se priredi v soboto, dae 9«. prosinca t Iv pr^onh g. Serteaa. -Godba belatinska Sliki m. da nam bo dana prilika videti obilo rasnih kostumov. Nurodne noše bodo nam dobro doile. Za vztrajno gibanje bodo skrbeli U—Ttb, Csl|«. Darujte dražbi $V. Cirila i« Metoda! Učenec lit )« f»r*kot» eil 1« uto » nprvjuv v ok JOMP UBIMOilK kf*(tlhl —e,B«H«. ll 1 1 ie v Zvorr.i U^ovini * • i Koli pri nredniitvo .DoaoTin«* s« Ukni odO* ki olMtoit ia dv*b U pih vnhklh «of kuhinj, Iktl podatr««* % i« -4r»arnii>« |r.w rtki tiiri Št » ie •'**) Vtt V mMo. dne 26. t. m. * vrti <1 redni občni %bor. Z orirom m m*em »pored pričakujemo, dn ne ft mddeie mi Umi ODBOR. rv »nfuiiM'* t«*ttti •H&il pi«*U>l)*ai in p.a tm v.«kovnrt»n U*rtot»t)-tiak» oA oavndoe -vt ■orlontfj^ oMike K.c— Zvezna tiskarna ie lx^au> i.lol.M t u.jaudernej^iiai Črkami iti ukrs-ki ter tf^mljens r mot-^nin. otu elektnfnia. »krsto«, i.hko uvriaje asjveej« .ieli > ..rti moošiai. V i.loin las in . barvsli Meluie kra-se dipl ima. Wf iu..lDr tt.loviae, koven-. rMoee aaaine. .»sike. etikete. kalMr. Ims|lw. ksjkte. kelli'.. rlrkatsrje. rekUmse M. itrte. opoviae vabita podobice.^ovedae li-tlr nolitvoalke. sunulils. ru«ledaK.,. hr. ottae in sadratne knjtltee. pmCan nuanolls n>p(w tm >lw,4oke itd . <|deh UvrHK » klalksa fs.n vse v ti.ksn4o itroko »p^sjofe -tvsri oks.no in on. Vatat dsviM-an aeiteij.lvn topnijeklm is obeiatkim nrsdMB. krnjnin -.l.kim -vetom. )Me«)[lB|eaie lev • a. »■ priporrf. aa »eaav. knji« i peifaanc trtnlnl .. pel|a*< Z* r~>!«sl« kfaailnice ia drve uvode -e itdeljsjejo krnallne Injtliee verna, v ,elo ,11 pol platno . .istim ah ersia Uiia f« knjaaaa-(•Čua m Zvezna knjigaveznica. VIZITKE priperate ^ Poshusiie | TT in priporočite | i" 1 = izdelke s' ^udroDetoPflmeteilj Zvezna tiskarna l V Pragi VIN. CenorniMiJ priredi v tatrtek, dn« 31. januarja 1907 v dvorani gostilne g. Ant. Bkortita prvi vinski sejem Ponujala ae bodo vina lanakega prav dobrega pridelka, kakor tndi vina starejših letnikov i/, vneli vinorodnih krujev ormotto-ljatomerekiti gonc Za6*t«ik ob II. uri pMdpoldn«. mn t OlMlMI U Maribora odhod poštne«« vlaka ob 8. vi 16 minut predpoMne, it Ljnbljan« odhod pošto««« vlak« ob 5. nri 9 min« predpoMne. Prihod v Omot ob 10. uri 34 min. pradpoidne. (MM h ft—II ob 1 uri »8 minut popoldan braovlak na Pngnrako Maribor. LjoMjnna ob 4. uri 87 minut popoldan, poštni vlak na Prngereko. Maribor. LjuUjuia. Ormot v januarju 1907 odbor „Vlnop*jakaga draitw»" r. 11 JSSiTTIliirffc 13*^ 5T5 ji trna atami Vas aha*a| mmdUp aZaMka andaa sta« mm« iStam* paaaa^a a« m «ya) paataa_«M« nš«ts P. Las«, I (««) na. m kar as s(a|a, v (ml a-'i Mstrovani narodni koledar ^^ za leto 1907 j«Bdi nhtti ftuMtaine i Celil.- Ou ML I f-. »Hit pmMlHfc let. EMMŠal atest, Ma| saš-krstna«sai i lil l|li<"ka»K Pna Unbljtpshi tc- Iftt ttalnica toe LJUBLJANA Prataja b Ngljeat-ildh posod za kava. «a»l>rali|i m Csl|s Is «k«n«« »n itliPi ■•rit«, tainaai im Lastnik: Konzorcij Usta .Domovina" Tki -Zvezne tiskarne* v Celjn Odgovorni urednik in izdajatelj I.j«d«vit FurlanL