Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 31. BUENOS AIRES. 31. JULIJA (JULIO) 1958 “ESLOVENIA LIBRE 'I 99 Sovjetska Rusija in mednarodni dogovori Nekaj ugotovitev k vrhovni konferenci Dnevnik s Srednjega Vzhoda Vzhod in Zahod se znova pripravljata na vrhovno konferenco. Ves svet z zani¬ manjem pričakuje ta sestanek velesil, ki danes krojijo usodo sveta. Ves svet pri¬ čakuje to konferenco z upanjem, da se bo morda uredilo vprašanje sožitja med Vzhodom in Zahodom, ali vsaj znova odložil odločilni spopad na življenje in smrt med dvema sistemoma, ki sta si diametralno nasprotna. Vprašanje je le, če take konference sploh imajo smisel, ker se jih udeležujejo predstavniki siste¬ ma, kateremu osnovno načelo je laž. Če bo znova prišlo do novih obljub in slav¬ nostno podpisanih sporazumov iz teh pogajanj “za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom’’, koliko more svo bodni svet verjeti komunističnim mo¬ gotcem? To je eno najvažnejših vpra¬ šanj na današnjem svetovnem pozorišču na katerega pa je mogoče jasno odgovo riti z usodo pogodb, ki jih je Kremelj podpisal v štiridesetih letih komuniz ma. Moskva je 1. 1920 priznala neod visnost Ukrajine in Georgije. Leta 1921 je rdeča armada zavzela Georgijo, 1 1922 pa Ukrajino in obe državi vključila v sovjetski imperij. Anglija je priznala sovjetsko vlado zaradi sovjetske obljube, da bo prene¬ hal Kremelj s protibritansko propagan¬ do v Indiji, Perziji in Afganistanu in vr¬ nil brit. ladje, ki so bile zajete v sov¬ jetskih vodah v drugi svet. vojni. Kre¬ melj ladij ni nikdar vrnil niti ni prene¬ hal s protibritansko propagando. Ko je Kitajska 1. 1924 priznala sovjet¬ ski režim, je Moskva obljubila umakni¬ ti svoje čete iz Zunanje Mongolije. Kre¬ melj tega ni storil, pač pa 1. 1936 spre¬ menil Mongolijo v sovjetski satelit. Septembra 1928 je ZSSR pristopila h da"'napadla jVlandžurijo in se polastila prekosibirske železnice, ki jo je nato, kljub kitajskim protestom, prodala ja¬ ponskemu satelitu Mandžukuo. USA in ZSSR sta vzpostavili diplo¬ matske odnose novembra 1933. Zun. mi¬ nister Litvinov je podpisal pogodbo, po kateri se ZSSR ne bo vmešavala v no¬ tranje zadeve USA. Sovjetsko podtalno delovanje v USA ni nikdar prenehalo. V letih 1925/1937 je ZSSR podpisala devet nenapadalnih pogodb, prvo s Tur¬ čijo, zadnjo s Kitajsko, Latvija, Litva in Estonska so se pod tanki rdeče armade spremenile v sovjetski teritorij, Poljska je bila razdeljena, Finska in Afganistan sta morali odstopiti Moskvi del svo¬ jega ozemlja, Kitajsko je zavzela ZSSR s komunistično revolucijo. Samo Turčija je doslej ostala nedotaknjena. Po izbruhu državljanske vojne je ZSSR podpisala z drugimi državami spo¬ razum o nevmešavanju v španske zade¬ ve. Takoj nato je začela podpirati ko¬ munistične republikance z orožjem. Septembra 1934 je ZSSR vstopila v Društvo Narodov in se obvezala, da se ne bo posluževala vojne za dosego svo¬ jih ciljev. Pozneje je sklenila s Hitler¬ jem tajni sporazum o zasužnjenju šestih evropskih držav. Ob prvi javni kršitvi pravil Društva Narodov z napadom na Finsko 1. 1939 je bila ZSSR izgnana iz te mednarodne organizacije. Poljski je po neuspelem poskusu za¬ vzetja ZSSR priznala neodvisnost 1. 1921. L. 1932 je podpisala z njo nena¬ padalni pakt in ga 1. 1934 potrdila. Sep¬ tembra 1939 je pograbila dsl Poljske v sporazumu s Hitlerjem. Leta 1942 se je ZSSR priključila At¬ lantski karti in se obvezala, da ne bo povečala svojega imperija s priključe¬ vanjem novih ozemelj. Od takrat naprej si je podvrgla na stotine milijonov Ev¬ ropejcev in Azijcev. Na jaltski konferenci februarja 1945 se je ZSSR obvezala, da bo Jugoslavijo pustila, da se bo sama osvobodila. Rde¬ ča armada je prodrla v Beograd in po¬ stavila Tita na oblast. Od USA je ZSSR med vojno dobila za 11.000 milijonov dolarjev vojaške in gospodarske pomoči, katero se je obve¬ zala vrniti. Moskva noče vrniti več ka¬ kor 300 milijonov dolarjev. L. 1942 se je ZSSR obvezala, da bo najkasneje šest mesecev po koncu voj- 22.7.58 — ZSSR objavi, da je pri¬ pravljena poslati svojo vojsko v Sirijo, če bi to Nasser zahteval. Hruščev v go¬ voru v Moskvi izjavi, da ima prostovolj¬ ce že pripravljene za intervencijo v Ira¬ ku. USA, Anglija in Francija pošljejo odgovor Hruščevu glede vrhovne konfe¬ rence: USA in Anglija predlagata se¬ stanek v Varnostnem svetu ZN, Francija pa kjer koli, najbolje v Ženevi v Švici. Kuwait sporoči zahodnim zaveznikom, da ne potrebuje tuje zaščite za zavaro¬ vanje svoje neodvisnosti. ZSSR protesti¬ ra v Washingtonu zaradi poletov ame¬ riških letal čez Avstrijo. Predsedniške volitve v Libanonu odlože na predlog Murphyja na četrtek, 31. julija. 23.7.58 — Hruščev odgovori zavezni¬ kom, da more priti na vrhovno konfe¬ renco v New York že v ponedeljek, 28. nja o vojnih pripravah proti Iraku. Dul- les odleti v Bonn na razgovore z Ade¬ nauerjem o problemih Srednjega vzho¬ da. Novi ameriški vojaški oddelki se izkrcajo v Libanonu. 26.7.58 — Irak zanika, da bi izstopil iz bagdadskega pakta in trdi, da bo ostal še naprej član te organizacije. Anglija poziva zaveznike, naj pohitijo s pripra¬ vami na vrhovno konferenco v Varnost¬ nem svetu. De Gaulle predlaga, naj se konferenca sestane v Ženevi in ne v New Yorku. Združena Arabija protestira v Washingtonu in Londonu zaradi kršitev njenega zračnega prostora z zavezniški¬ mi letali. Dulles in Adenauer ugotovita istovetnost ameriških in zahodnonem- ških pogledov na važnost in dogodke Srednjega vzhoda. Dulles odleti iz Bon¬ na v London na sestanek članic bag- julija. Pristane na sestanek v Varnost- I dadskega pakta, brez Iraka. ZSRR pro- nem svetu ZN. Zahteva prisotnost In¬ dije in arabskih držav, toda ne pojasni, 'katerih. Zapad je presenečen nad tako hitrim odgovorom iz Moskve. Glavni taj¬ nik ZN Hammarskjoeld objavi, da more tajništvo ZN pripraviti vse potrebno za vrhovno konferenco v Varnostnem svetu ZN v najkrajšem času. Irak objavi, da je dobil v roke tajne dokumente bagdad¬ skega pakta, ki so bili shranjeni v arhi¬ vih te organizacije v Bagdadu. Tajni agenti zapadnih sil se spustijo v lov za temi dokumenti. Sudan objavi, da je pre¬ prečil Nasser jev poskus upora v Suda¬ nu po vzorcu Iraka. 24.7.58 — USA in Anglija odgovarja¬ ta Hruščevu, da ni mogoče pripraviti vrhovne konference do ponedeljka, 28. julija. Najhitreje bi mogla biti sklicana za 4. ali 11. avgust. Največja ovira hi¬ tremu sklicanju vrhovne konference je varnost Hruščeva v New Yorku. Za nje¬ govo zaščito morajo pripraviti do 22.000 policajev in tajnih agentov po New Yor- iciaioj ki je leieio nad njenim ozemljem. USA poročilo zanika. Irak začne s pri¬ pravami za svojo priključitev k Združe¬ ni Arabiji (Egiptu in Siriji). V Aleppo, v severni Siriji, izbruhnejo komunistični nemiri proti Nasserju. Brazilski pred¬ sednik Kubitschek piše Eisenhowerju, da naj bi povabil na vrhovno konferenco tudi države južne Amerike, zlasti Brazi¬ lijo in Argentino. 25.7.58. — Eisenhower objavi, da je USA poverila Varnostnemu svetu nalo¬ go, da naj ugotovi, če in kdaj bi bila pri¬ merna vrhovna konferenca, ki bi raz¬ pravljala o problemih Srednjega Vzho¬ da. Varnostni svet naj postopa v pripra¬ vah izključno po pravilniku Organizaci¬ je Združenih Narodov, kar bo sicer za¬ kasnilo sklicanje konference, morda za več tednov. Hruščev naj odgovori, če pristane na ta predlog, ki je edini spre¬ jemljiv za USA. Sovjetski radio in tisk trdita, da čas hitro teče in da Zahod sklicanje vrhovne konference nameno¬ ma zavlačuje. Moskva opozori Turčijo, da naj preneha s pripravami za napad na Irak “v nekaj dneh.” Turška vlada zanika stvarnost sovjetskega sumniče- testira v Bonnu, ker Zah. Nemčija daje USA na razpolago oporišča za ameriške operacije na Srednjem vzhodu. Eisenho- wer odgovori Kubitchku, da USA z za¬ dovoljstvom sprejema na znanje željo latinskih držav do sodelovanja v reše¬ vanju srednjevzhodnih problemov. 27.7.58 — Na sestanku okrnjenega bagdadskega pakta razpravljajo o Sred¬ njem vzhodu. Dulles posebej konferira z MacMillanom o istih problemih. V Bei- rutu ameriške vojne sile objavijo, da so bili doslej ubiti štirje ameriški vojaki. Sumijo, da so jih postrelili libanonski u- porniki. Jordanija sporoči zaveznikom, da so njene obmejne straže zajele več desetin saboterjev, ki so se oboroženi do zob pritihotapili čez mejo iz Sirije. Med zavezniki se pojavi nesporazum glede kraja in načina sklicanja vrhovne kon¬ ference: USA jo zahteva izključno v sklopu Varnostnega sveta in po postop¬ ku pravilnika ZN, Anglija hoče s konfe¬ renco pohiteti, Francija predlaga konfe¬ renco kjer koli v Evropi. ZSSR obtožuje USA, da je edina, ki zavlačuje sklicanje vrhovne konference ali da celo poskuša konferenco onemogočiti. Skupina ZN o pazovalcev v Libanonu zaprosi Ham- marskjoelda, da poveča skupino s 400 novimi opazovalci na 600 oseb, da bi lažje opazovali 250 km dolgo libanonsko mejo. 28.7.58 — Dulles objavi na konferenci bagdadskega pakta v Londonu, da bo USA branila Turčijo, Perzijo in Paki¬ stan pred katerim koli napadalcem. Ta¬ ko se USA dejansko dokončno vključi v bagdadski pakt. Hruščev odgovori za¬ veznikom, da ne bo prišel v New York na vrhovno konferenco. Zahteva, naj bi bila konferenca v Evropi, kakor predla ga De Gaulle, in predlaga Moskvo. Sme¬ ši ameriške izjave, da ameriški varnost¬ ni organi ne bi mogli v kratkem času pripraviti zaščite njegove osebe in trdi, da more njegova policija vsak trenutek 'zaščititi tuje goste v Moskvi. Zahodnim zaveznikom je jasno, da Hruščev izrablja vprašanje vrhovne konference le za svo¬ jo , propagando. OFRECE NORTEAMERICA NUE- VOS ELEMENTOS A LAS FUERZAS ARMADAS Extraoficialmente se tuvo conocimien- to de una informacion relacionada con un ofrecimiento del gobierno de los Es- tados Unidos para do tar, sin cargo, a al- gunas de nuestras armadas de aviones y buques de guerra. Se tratara de moder- nos aviones para la fuerza aerea argen- tina y dos destructores y dos submari- nos para la marina de guerra, en cali- dad de arriendo por cinco anos. PONUDBA SEVERNE AMERIKE ARGENTINSKI VOJSKI Neuradno poročajo, da je vlada Se¬ verne Amerike ponudila argentinskim o- borcženim silam za njihovo opremo le¬ tala in vojne ladje. Po teh poročilih naj bi argentinsko vojno letalstvo dobilo iz Severne Ame¬ rike v najem za 5 let brez odškodnine moderna vojna letala, vojna mornarica pa dva rušilca. Explorer IV in polet okoli Lune Na Cabo Canaveral so v ponedeljek, 28. t. m. objavili, da namerava ameri¬ ško letalstvo izstreliti raketo na Luno med 15. in 17. avgustom. Raketa bo priletela do Lune in jo obšla, nakar se bo vrnila proti Zemlji. Izbrali so omenje¬ ne dni zato, ker se bo takrat Luna na- ZftntUdci ’» U “{/»S i 1 jV} S tografije Lune na Zemljo z elektronski¬ mi aparati, ko pa bo prišla v težnostno območje Zemlje, bo zgrmela skozi atmo¬ sfero proti našemu planetu in zgorela. Medtem kroži okoli Zemlje nov ame¬ riški satelit “Explorer IV”, ki preleti svojo eliptično pot v 110 minutah. Ex- plorer IV je največji dosedanji ameri¬ ški satelit. Opremljen je s posebnimi a- parati za ugotavljenje kozmičnih žar¬ kov, za katere so ugotovili, da morejo biti smrtnosni za človeka, ki bi potoval po vsemirju. Explorer IV. je bil izstre¬ ljen na krožno pot okoli Zemlje z rake¬ to, ki jo ie znova sestavil dr. Von Braun. področje smrtonosnih kozmičnih žarkov začenja nekako v višini 965 km nad zeml o in računajo, da se razteza daleč po vsemirju, verjetno vse do Sonca, t. j. v daljavo 150 milijonov kilometrov. Trenutno krožijo okoli Zemlje: sov¬ jetski Sputnik III, Explorer III, Exp!o- rer IV in Vanguard. Dva članka iz **AI Abrama” Krste iz žarečega jekla Egipčanski dnevnik Al Ahram je obja¬ vil izpod peresa svojega urednika Moha¬ meda Hasameina Heikala, ki je sprem¬ ljal Nasserja ob priliki njegovega obiska v Moskvi, poročilo o izjavah Hruščeva, ki jih je dal Nasserju glede zahodnih zaveznikov, ki so se izkrcali na Sred¬ njem Vzhodu. Dnevnik piše, da je Hru¬ ščev pri kosilu z Nasserjem dejal, da “bi zahodni razbojniki z veseljem dali polovico svojih življenj za to, da bi dobi¬ li kontrolo in uničili Nasser ja. Toda nikdar se jim ne bo ponudila prilika za to”. Hruščev je na kosilu pil samo vodo, ker Nasser ne pije vina. Ko je z vodo ne umaknila svoje čete iz Perzije, ka¬ mor jih je poslala z Anglijo za zavaro¬ vanje ozemlja pred Hitlerjem. V sever¬ ni provinci Azerbejdžanu je namesto te¬ ga postavila komunistično vlado in konč¬ no umaknila svoje čete zaradi ameri¬ ške grožnje z vojaško intervencijo. Decembra 1943 je Kremelj podpisal prijateljsko pogodbo s češkoslovaško. Eno leto in pol nato je morala češko¬ slovaška pod pritiskom sovjetskih bajo¬ netov odstopiti Moskvi del svojega o- zemlja, Karpatsko Ukrajino. Na moskovski konferenci 1. 1943 se je ZSSR obvezala pristati na neodvisnost Avstrije tako po končani vojni. Avstri¬ ja je morala deset let čakati na neodvi¬ snost. Na konferenci v Potsdamu julija ii? avgusta 1945 je ZSSR ponovila načela jaltske konference, ki jih je vsa kršila. Vzhodno Nemčijo ne izpusti iz svojih verig, v Bolgariji, Romuniji in na Ma¬ džarskem pa kljub določbam v mirovnih pogodbah s temi državami ni dovolila zapadnim zaveznikom sodelovanja v u- pravi teh držav do določenih svobodnih volitev. V vseh je postavila na oblast komunistične režime. Na konferenci v Kairo se je ZSSR obvezala vrniti Kitajski vse ozemlje, ki ga je zavzela Japonska. To področje je Kremelj vrnil komunistom za operacije proti Čangkajšku. Na sestanku zun. ministrov v Moskvi marca 1947 je ZSSR pristala vrniti vse nemške vojne ujetnike do 31. decembra 1948. Še danes so nemški vojni ujetniki v ZSSR. V Jalti in Potsdamu se je ZSSR ob¬ vezala vzpostaviti svobodno Korejo. Se¬ verno od 42. vzporednika je postavila komunistično vlado in dovolila napasti južno Korejo. Določb premirja iz 1. 1953 ni nikdar spoštovala. V petnajstih letih, t. j. od teheranske konference dalje do danes, je ZSSR z zapadnimi zavezniki sklenila in podpi¬ sala 40 različnih mednarodnih pogodb. Statistika pove, da jih je 37 teh cinično kršila. Zadnja vrhovna konferenca je bila v Ženevi julija 1955. Zahod je po konfe¬ renci ugotovil, da je Kremelj ostal prav tak karor je bil pred njo. Cilji in sred¬ stva Moskve bodo tudi po novi vrhovni konferenci, ki jo pripravljata Vzhod in Zahod, ostali isti ka^or doslej. nazdravil “zmagi Arabcev’, je Hruščev dejal: “Brezupen odpor imperialistom ne bo pomagal prav nič. že povsem ja¬ sno vidim njihov poraz. Toda oni sami sebe ne poznajo. In kar je dovolj smešno, še vedno se oklepajo svojih demokrat¬ skih krilatic in se zatekajo k veri. Toda, če tisti Bog, za katerega Dulles trdi, da verjame, da obstaja, v resnici živi, potem sem prepričan, da sem bližje ti¬ stemu Bogu, kakor je Dulles, ki trdi, da je njegov svečenik.” Hruščev je nato, obirajoč kurje bedro, nadaljeval: “Zahod si ne more predstav¬ ljati, kako smo močni. Tisto šesto floto, s katero se igrajo v Sredozemlju kakor otroci in nad katero so dali poveljstvo izredno neumnemu admiralu, moremo z lahkoto uničiti. Če bomo uporabili orož¬ je, ki ga imamo, proti tisti floti, jo bo¬ mo spremenili v krste iz žarečega jekla za njihove mornarje.” Kljub tem Hruščevim bombastičnim izjavam pa je Serov, sovjetski šef tajne policije, ki je pripravljala Nasserjevo vrnitev v Kairo, dejal Heikalu: “Vaša letala naj ne letijo nad morjem, ker jih morejo Amerikanci sestreliti z rake¬ tami, s katerimi imajo opremljene svoje bojne ladje.” Diši po vojni Nasser ja in njegovo spremstvo so so¬ vjeti peljali pogledat tudi eno sovjetskih icLaisKiu oporišč ojizu sovjecsKo-tursKe meje. O tem dogodku je isti Heikal ob¬ javil v svojem dnevniku Al Ahram na¬ slednje zanimivosti: “Sovjetsko oporišče je bilo v pripravnem stanju. Ne morem imenovati oporišča zaradi varnostnih razlogov, niti ga ne morem do podrob¬ nosti opisati. Toda kar sem slišal in vi¬ del, mi je dalo čutiti, da stoji svet pred tretjo svetovno vojno. Na letališču je bilo nad 1000 letal, vsa strateški bomb¬ niki, ki morejo odvreči bombe kjer koli na svetu. Po bližnjih cestah so se pre¬ mikale množice tankov, topov, oklopnih avtomobilov itd., nepregledna množina sovjetske oborožene sile. Ozračje je bilo strahovito. Dišalo je po vojni vsepovsod. Izgledalo je, kakor da se je smrt vsedla na vrh bližnje gore in čaka na priliko, da pokrije svet s temo in pepelom.” Heikal v svojem članku ne omenja možnosti, da so to filmsko sliko sovjeti pripravili za Nasserja in njegovo sprem¬ stvo samo zato, da bi nanje napravili vtis. IZ TEDNA Predsednik brazilske republike Jusce- lino Kubiček je imel otvoritveni govor na 47. zasedanju Medparlamentarne li¬ nije, katerega se udeležuje nad 300 de¬ legatov iz 47 različnih držav. V svojem govoru je pozival parlamentarce naj za¬ stavijo vse svoje sile, da se bo sedanje vojno vzdušje v svetu pomirilo. Ameriški zunanji minister Foster Dulles bo prišel 5. avgusta na prijatelj¬ ski obisk v Brazil. Predsednik USA je povabil k sebi na razgovore dne 29. in 30. julija predsed¬ nika italijanske vlade Amintore Fanfa- ni-ja. Venezuela je v prejšnjem tednu do¬ življala resnejšo notranjo krizo. Vojska je že dalj časa pritiskala na vojaško vlado, ki ji predseduje kontraadmiral Larrazabal, naj začne ostreje nastopa¬ ti proti levičarskim skupinam v republi¬ ki, ziast proti tkzv. Demokratski akci¬ ji in proti komunistom. Glasnik teh zahtev je bil obrambni minister general Leon. Vlada njegovih zahtev ni sprejela ter je od njega zahtevala naj odstopi. General Leon je vladi sporočil, da bo po¬ stopal tako, kakor zahtevajo koristi do¬ movine. V vojnem ministrstvu se je u- trdil s svojimi somišljeniki ter začel razgovor z ostalimi vojaškimi poveljni¬ ki. Istočasno so se začeli dvigati vojaki tudi v nekaterih mestih v notranjosti re- V TEDEN publike. Predsednik vlade Larrazabal je izjavljal, da ne bo prelival krvi, na uli¬ ce so začeli prihajati delavci in študent¬ je ter dajati podporo vladi, ki je ves cas računala na podporo mornarice in tudi večine latalstva. Tako se je vsa stvar končala brez krvi. Namesto gene¬ rala Leona je bil imenovan za obrambne¬ ga ministra general Josue Lopez Hen- riquez, general Leon je pa s svojim se¬ demčlanskim štabom odšel v inozemstvo. Listi so zapisali, da ga je vlada izgna¬ la, pri tem pa naglasili, da je vojska to¬ pot izgubila prvo rundo, zato, da se bo pa bolje pripravila za drugo. Indonezijski uporniki so obnovili bor¬ bo proti vladnim četam Suekarna. Dne 23. julija so sprožili močno ofenzivo proti mestu Bukitingi na Zahodni Su¬ matri. Avstrija bi rada imela za zaščito svo¬ jega zračnega prostora vojna letala in protiletalsko topništvo. To je izjavi njen vojni minister. Sedaj ima Avstrija samo nekaj letal za vajo ter helikopter¬ jev. Sovjetski maršal Rodion Malinovski, minister za narodno obrambo, je izdal sovjetski mornarici dnevno povelje naj poveča svojo budnost in naj bo vsak tre¬ nutek pripravljena na zavrnitev “angle- ško-ameriškega napada na Bližnji Vzhod”. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31. VII. 1958 F R E E D O M-P R E R E Q U I S I T E TO LASTING P E A C E SVOBODA - PREDPOGOJ ZA TRAJEN MIR To je naslov 167 strani obsegajoči knjigi, ki jo je izdala Krščansko demo¬ kratska zveza za Srednjo Evropo v New Yorku. V njej je objavljen njen pro¬ gram, prikazano vse njeno delo v letih 1951 do 1956 o reševanju problemov, ki so v zvezi z bodočnostjo Srednje in Vzhodne Evrope. Knjigi je napisal predgovor A. E. Schryver, predsednik Nouvelles Equi- pes Internationales, t. j. centrale za¬ hodnoevropskih krščansko-demokratskih strank. Kot znano je v tej centralni včlanjena tudi Slovenska ljudska stran¬ ka, ki je tudi sestavni del Krščansko- demokratske zveze za Srednjo Evropo v New Yorku. ^ A. E. Schryverjev predgovor je poln lepih in toplih besed, razumevanja in bratske ljubezni. Glasi se pa takole: “Lepe strani pričujoče knjige, posve¬ čene delu krščanske demokracije, so ze¬ lo vzpodbudne. Govore o življenju in de¬ lu ljudi, ki bivajo v emigraciji, daleč od svojih domovin. Emigracija je vedno težka. Celo tedaj, če kdo živi med pri¬ jatelji. Ta knjiga opozarja svet na tra¬ gično usodo narodov, katerih želje in stremjenja je treba usmeriti v svobodo, da si bodo sami izbrali in določili uso¬ do, opozarja pa tudi na pogum tistih mož-emigrantov, ki niso izgubili vere in upanja in so med sabo ustvarili vezi, ki bodo zagotovile njihovo sodelovanje v bodočnosti. V vodstvu Nouvelles Euipes Intema- tionales — v zvezi krščanskih demo¬ kratov, smo posebno srečni, da lahko pozdravimo v svoji sredi delegate Kr- ščansko-demokratske zveze Srednje Ev¬ rope, s katerimi nas, druži krščansko obče¬ stvo in bratsko človekoljubje. Njihovo sodelovanje vsako leto na naših medna¬ rodnih kongresih m študijskih tečajih visoko cenimo. Vedno nas preseneča nji¬ hova vztrajnost, njihova nesebičnost, nji¬ hova iskrenost, njihov čut za skupnost in njihovi visoki ideali. V veliki borbi za pravico, svobodo in trajni mir med narodi, mora biti vir, ki naj osveži kristjane in svobodne ljudi, vedno živ, da jim bo lahko dajal novo moč in da bo obnavljal njihovo vnemo. Ta vir pa je spoštovanje človeka, ustvar¬ jenega od Boga. laeoiosKa razaumev mcu rzuoaum **** Zahodom izhaja v bistvu od napake, ker nočejo priznati resnice tega nauka. Na¬ sprotno pa krščansko-socialni nauk o- svobaja ljudi suženjske nevezanosti na materialne dobrine in jo nadomešča z družbo, katere napredek je stalen in to sredi zdrave svobode in resničnega med¬ narodnega sporazumevanja. Ta trojni ideal je tisto, za kar se vsi borimo z vsemi svojimi močnimi in naj¬ globljim prepričanjem. Naj bi trpljenje naših bratov iz zasuž¬ njenih narodov pospešilo uresničenje teh idealov, da bi si ljudje resnično postali bratje v svobodi. Bodočnost nosi s se¬ boj svoje probleme in za njihovo reši¬ tev bo koristno pregledati preteklost. Ta knjiga vsebuje te sinteze in mnogi so hvaležni njihovim avtorjem za zbirko te številne tako lepo zbrane dokumentacije. V uvodu, ki sledi Schryverjevemu predgovoru, je povedan namen knjige, zatem pa sledi 8 poglavij in dodatek. Prvo govori o pomenu krščanske demo¬ kracije, drugo je posvečeno zgodovini krščansko-demokratskih strank v Sred¬ nji Evropi. Tu so popisani nastanki in delo Češke ljudske stranke, Madžarske¬ ga krščansko demokratskega ljudskega gibanja, Latvijske krščanske kmetske stranke, Litvanske krščansko demokrat¬ ske stranke, Poljske krščansko delavske stranke in Slovenske ljudske stranke. Poročilo o SLS omenja njeno ustanovi¬ tev leta 1892, govori zgoščeno o njenem delu v Austriji, njeni borbi za jugoslo¬ vansko državo, delovanju v Jugoslaviji pred vojno, o njenem zadržanju med voj¬ no in tajnem delu v podzemlju. Omenje¬ no je, da je v domovini med vojno iz¬ hajalo kot njeno glasilo podtalno Svo¬ bodna Slovenija, končno je pa prikazano n'eno delo med slovenskimi emigranti v zahodni Evropi ter obeh Amerikah. Poročilo navaja, da slovenski emigranti- krčanski demokrati v emigraciji izda^ jajo en tednik, 6 mesečnikov in vsako le¬ to Zbornik. Končno je zgoščeno podan tudi novi strankin program, ter načrti, ki so v njem predvideni za bodočnost. V tretjem poglavju je popisan prvi mednarodni Kongres Krščansko demo¬ kratske zveze, v četrtem pa drugi. Peto govori o delu članov Krščanske demo¬ kratske zveze pri graditvi Združene Evrope v družbi predstavnikov zahod- nodemokratskih krščansko - demokrat¬ skih strank. Takq je popisan sestanek v Berlinu, IX. in X. mednarodni kongres NEI, veliko krščansko-demokratsko zborovanje v Parizu ter delo v mladin¬ ski krščansko-demokratski organizaciji. VI poglavje omenja udeležbo delegatov CDUCE na mednarodnem kongresu la¬ tinskoameriških krščansko-demokratskih strank v Čilu. V VII. poglavju so nave¬ deni listi in publikacije, ki jih izdaja CDUCE. Osmo je pa zaključno poglav¬ je, nato so pa v, dodatku še podana pra¬ vila CDUCE, osnova njenega politične¬ ga delovanja, resolucije, ki so bile spre¬ jete na raznih kongresih ter sestankih, izvlečki raznih poslanic, seznam go¬ vornikov, poslanica narodom za železno zaveso ter končno seznam narodnih za¬ stopstev. /t Knjiga je res dragocena zbirka podat¬ kov o delu krščansko- demokratskih strank Srednje Evrope za osvoboditev pod komunizmom zasužnjenih narodov ter za njihovo lepšo in srečnejšo bodoč¬ nost. ZLATOMAŠNIK KAREL ŠKULJ UMRL V sredo 23. julija 1958 se je že v zgod¬ njih jutranjih urah razvedela po vseh slovenskih naseljih na področju Vel. Buenos Airesa žalostra novica, da je v torek dne 22 t. m. proti večeru umrl, za¬ det cd srčne kapi, v San Martinu du¬ hovni svetnik Karel Škulj, čeprav je v zadnjih letih večkat potožil zaradi svo¬ jega zdravja, je bil vendar še vedno ko¬ rajžen in poln načrtov. Zato je novica o njegovi nenadni smrti na rojake na¬ pravila globok vtis. O njej so naprej ob¬ veščali še druge svoje znance in tako se je pri pogrebu v sredo popoldne zbralo toliko ljudi, kakor jih ni bilo doslej še na nobenem slovenskem pogrebu v Bue¬ nos Airesu. Pokojnikova življenska pot in njegova služba Bogu in narodu Kare j Škulj se je rodil 10.IV.1883 v Ponikvah pri Dobrepoljah. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Ka- planoval je v Loškem potoku, Ribnici ter Dolenji vasi pri Ribnici. Tu je leta 1919 postal tudi župnik. L. 1927 je bil ime¬ novan za duhovnega svetnika. Vojna le¬ ta je preživel v Ljubljani, begunska v Italiji, po prihodu v Argentino leta 1948 KONCERT FRANJE GOLOBOVE V četrtek 24. julija je imela v palači Volta na Avenidi Roque Saenz Peha v Buenos Airesu samostojen koncert al- tistka Franja Golobova v priredbi kul¬ turno umetniške sekcije CADE. Kon¬ cert je bil namenjen rednim članom te sekcije in povabljenim gostom, med ka¬ terimi je bilo več Slovencev. Spored so tvorila dela sledečih skladateljev: Botte- garo, Rosa, Falconieri, Saint-Saens, Bi¬ zet, De Falla, Lopez Buchardo, Šker¬ janc, Schubert, Borodin, Respighi. Golobova je celoten spored izvaja¬ la tako, da so se poslušalci zavedali, da prisostvujejo umetniško — glasbene mu dogodku, kakršnih je tudi v Buenos Airesu — kamor prihajajo umetniki iz vsega sveta — malo. Ponovno je doka¬ zala kako upravičeno uživa tolikšen u metniški sloves. Zanimivo kritiko je napisal poročeva¬ lec buenosaireškega dnevnika “Argenti- nisches Tageblatt” o tem koncertu. Del tega poročila se glasi v prevodu: “Franka Golob, ki že več leti živi v Argentini, je ponovno bogatila naše glasbeno življenje s svojimi samostoj¬ nimi koncerti ali solističnimi nastopi. V zadnjem času pa smo o tej umetnici sli šali manj in nismo vedeli ali je to posle dica pomanjkanja priložnosti, da javno nastopa, ali pa — kar pri pevcih ni no bena redkost — posledica trenotne gla sovne indispozicije. Tembolj nas je zato sinoči razveselilo ne samo to, da smo Franko Golob zopet slišali, ampak še po¬ sebej, da smo jo našli pri tako odličnem glasovnem razpoloženju. Njen organ je ohranil svojo silo in moč in očituje spo sobnost oblikovanja v vseh legah. O o stalih odlikah umetnice — o njeni mu zikalnosti in inteligenci — ni treba iz¬ gubljati besedi”. V nadaljnjih izvajanjih razčlenjuje kritik spored koncerta, hvali interpre tacijo z dobro dikcijo v različnih jezikih vključno nemškem in ruskem, in doda, da je umetnica zapela tudi v svojem mate rinem jeziku, t. j. slovenskem, (škrjanc: Vizija). Nato kritik pohvalno ocenjuje prof. Jožeta Osano, ki je pevko spremljal na klavirju, poudari, da je ob¬ činstvo močno in prisrčno odobravalo in da je Golobova zato dodala še sloven¬ sko narodno (Ko ptičica sem pevala), in Straussovo Jutro. že popreje, posebej pa še po zadnjem koncertu, so mnogi Slovenci umetnici iz¬ razili željo, da bi priredila v Buenos Ai¬ resu koncert za Slovence in to v takem času, da bi mogli priti vsi, ki jo želijo slišati. Prihodnji koncert za argentinsko ob¬ činstvo bo imela Golobova 16. avgu¬ sta v glavnem mestu province Buenos Aires La Plata. je pa prevzel dušno pastirstvo za Slo¬ vence v San Martinu. Pok. Karel Škulj je spadal med še tiste redke stare slovenske javne in kulturne delavce, ki jih je vzgojil sam dr. Jan. Ev. Krek, ki je bil pokojniku med drugim tudi profesor v bogoslovju. Ta¬ ko kot ostali njegovi učenci je tudi pok. zlatomašnik poprijel za delo, kjerkoli je bilo treba. V prosvetni izobraževalni or¬ ganizaciji, pri Orlu, v stranki, v zadrugi, ali pa v narodnoobrambni organizaciji in pri listih. In če teh organizacij in usta¬ nov ni bilo, jih je pač ustanavljal, kjerkoli je bil. In zanje postavljal društvene do¬ move. Sledove o takem svojem plodovi¬ tem delu za slovensko ljudstvo je zapu¬ stil v Loškem potoku, v Dragi, Starem trgu pri Dragi, v Dolenji vasi pri Rib¬ nici in v Ribnici sami. Vedno v službi naroda, pa naj je bil navaden kaplan, župnik, deželni ali narodni poslanec za državni parlament. Nemogoče je v te kratke vrstice zajeti i-iv-uio .udeistvcvanio. — niji leta 1957 v članku k zlatomašniške- mu jubileju, delno bomo pa to delo pri¬ kazali tudi še v Zborniku-Koledarju Svo¬ bodne Slovenije za leto 1959. Hočemo poudariti samo to: Pokojni Karel Škulj je bil resnično ljudski človek. Z naro¬ dom je čutil, z narodom je živel in z narodom je delil veselje in gorje. Tega mu ljudje ne bodo nikdar pozabili in v njihovem spominu bo živel vedno v hva¬ ležnosti in spoštovanju. Zlasti pa še pri tistih, ki so z njim nosili skupno bre¬ me vojnih strahot, z njim doživljali po¬ nižanja begunskih let ter z njim delali na verski in narodni ohranitvi zlasti slo¬ venske mladine v izseljenstvu. Smrt duh. svetnika Škulja, njegova zadnja pot ter slovo od njega Zlatomašnik Karel Škulj je v San Martinu vedno rad obiskoval svoje i' 0 - jake. Hodil jih je tolažit, bodrit, hodil k njim po prispevke za svojo Slovensko besedo, ki jo je s tako veliko ljubeznijo izdajal s silnimi žrtvami. Tako je ver¬ jetno hotel storiti tudi prejšnji torek dne 22. t. m. popoldne. To sklepajo iz nasled¬ njih dejstev. Pok. Škulj je stanoval v sanmartinskem župnišču. Tam je imel tudi vso oskrbo. Ker ga v torek zvečer ni bilo k večerji, je župnik g. dr. Clovis stopil v njegovo sobo, da ugotovi, če je doma, ali je kam odšel. Ko je odprl vra VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM SVOBODNE SLOVENIJE Vsi naročniki v Argentini so sami pri¬ če kake cene vsem proizvodom in izdel¬ kom vedno bolj naraščajo. Zaradi tega so oblasti odredile tudi zvišanje plač delavstvu in nameščenstvu. Tudi cene tiskarskim stroškom so se letos močno dvignile. Tiskarna nam jih je letos že dvakrat zvišala. Prvi povišek januarja meseca smo predvidevali in smo zato določili za letos naročnino 140 pesov, med tem pa je prišel zadnji po¬ višek, ki s prvim znatno presega povi¬ šek naročnine. V tiskarni pa pravijo, da bodo letos prišli še novi poviški. Za¬ to tudi mi sedaj ne moremo še dokončno povedati, koliko naj bi vsak naročnik še doplačal, da bi mogli kriti vse stroške. Mislimo in upamo, da bomo mogli v teh novih okolnostih premagati težave, nastale s poviški tiskarskih stroškov, če bodo naročniki in bralci v celoti ustreg¬ li temle našim nujnim prošnjam: 1. Naročniki naj s plačilom tekoče naročnine ne odlašajo do konca leta, ampak naj jo poravnajo takoj . 2. Vsak naročnik, bodisi, da je že plačal letošnjo naročnino, ali jo bo še plačal, naj poleg redne naročnine 140 pesov, prispeva vsaj 20 pesov za tiskov¬ ni sklad. 3 Vsi naročniki naj čimprej porav¬ najo zaostanek naročnine v lanskem le¬ tu in naj ne čakajo naših opominov. 4. Vse podjetnike, trgovce in obrtni¬ ke prosimo in pozivamo, da pogosteje oglašajo v Svobodni Sloveniji in jo s tem podpirajo. 5. Vsi, ki niso še naročniki, naj ta¬ koj postanejo in naj ne berejo Svobod¬ ne Slovenije brezplačno pri znancih in sosedih. Svobodna Slovenija ta, je obstrmel. Pok. Karla Škulja je na¬ šel mrtvega, ležečega na tleh na obra¬ zu. Bil je v plašču in v sobi luč ni bila prižgana. Iz tega sklepajo, da je imel na¬ men zapustiti sobo in to še podnevi. župnik g. dr. Clovis je takoj poklical v župnišče nekaj bližnjih Slovencev iz San Martina, ki so ponoči prihiteli v župni¬ šče. Pomagali so pokojnika obleči v ma- šniška oblačila ter so ga nato prenesli na mrtvaški oder v sanmartinsko žup¬ no cerkev. Tja so ga nato hodili kropit slovenski rojaki v sredo vse do pogreba. Jemf 00 SUam-ir Jv ...... „—i—.—^ .— vencev. Kropit ga je prišel tudi moron- ski škof Msgr. Miguel Raspanti. Pogrebna maša je bila ob štirih po¬ poldne. Imel jo je direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar ob asistenci ribniških rojakov gg. i Toneta Dejaka in dr. Alojzija Starca. Requiem je pred krsto izmolil sanmar- tinski župnik dr. Clovis, nato se je pa razvil veličastni pogrebni sprevod. Za križem, ki so ga nosili ministranti, so stopali slovenski otroci, ki obiskujejo slovenski tečaj pri San Martinu. Tem je sledila dolga vrsta mož in fantov v šti- ristopih, za njimi 48 slovenskih duhov¬ nikov in bogoslovcev, med katerimi je bi¬ lo tudi nekaj hrvatskih in argentinskih. Za mrtvaškim vozom so spremljali po¬ kojnika na njegovi zadnji poti sorodni¬ ki: nečak Edvard Škulj z družino ter družina g. Jožeta Korošca iz Ville Ade- line, za temi so se pa uvrstile v spre¬ vod žene in dekleta. Pogrebni sprevod je bil dolg več kvadrov. Ljudje so svojega umrlega dušnega pastirja spremljali 15 kvadrov peš od farne cerkve na pokopa¬ lišče San Martin. Med sprevodom so ves čas molili. Ko se je pogrebni sprevod zlil na san¬ martinsko pokopališče je "župnik dr. Clo¬ vis opravil pogrebne molitve v latinšči- (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Petrolej je v Argentini resno vpraša¬ nje. V državi ga je dovolj, toda je še pod zemljo in ga ne načrpajo dovolj za domače potrebe. Morajo ga uvažati in drago plačevati. Okoli 300 milijonov do¬ larjev gre vsako leto zanj. Doslej petro¬ lejskega vprašanja ni bilo mogoče reši¬ ti, ker so ga reševali politično. Skrajni nacionalisti so ob vsakem resnejšem po¬ skusu, da bi s pomočjo tujega kapitala povečali petrolejsko proizvodnjo, razbur¬ kali javno mnenje, češ, da je suverenost republike v nevarnosti. In tako so po vrsti propadali vsi dosedanji načrti, Ar¬ gentina pa zato svojega gospodarstva doslej ni mogla urediti, kakor bi ga lahko. V reševanje petrolejskega problema se je vrgel tudi sedanji predsednik republi¬ ke dr. Arturo Frondizi. Segel je po re¬ šitvi, ki je najbolj realna in skoro edino mogoča: z inozemskim kapitalom bo po¬ večal petrolejsko proizvodnjo v deželi. Načrpani petrolej bo imela na razpola¬ go Argentina, inozemskemu kapitalu bo pa vsa dela plačevala delno v domači va¬ luti, delno pa v dolarijih. Argentinska petrolejska družba je v ta namen že sklenila pogodbe z raznimi ameriškimi j petrolejskimi družbami ter evropskimi denarnimi ustanovami, med katerimi je močno zastopan nemški kapital. V zad¬ njem trenutku je prišla še Sovjetska zveza ter je ponudila raznih naprav za petrolejsko proizvodnjo v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Celotna naložba ino¬ zemskega kapitala v Argentini za pove¬ čanje njene petrolejske proizvodnje v prihodnjih letih dosega višino ene mili¬ jarde dolarjev. V Argentini, kakor po drugih delih sveta na južni polobli, smo imeli v zad¬ njem času v mesecu juliju — pri nas je v tem času navadno januarska zima, ka¬ kor jo imajo na severu — pravo poletno vreme. Temperatura se je močno dvigni¬ la. Sukala se je med 20 in 30 stopinja¬ mi. Dne so bili lepi in topli, toda zelo vlažni. Zaradi toplote je že začelo od¬ ganjati drevje. Breskve in marelice ter slive so že začele odpirati svoje cvetove. Prejšnjo soboto je pa nastopila spre¬ memba. Začelo je deževati, padavino je pa spremljal jugozahodni veter. Deže¬ valo je kar naprej vse do torka. Ves čas je besnel tudi hladen veter. Zaradi de- BRALI SMO ... DO SONČNEGA ZAHODA Slovensko kulturno društvo Lilija v Clevelandu je s sodelovanjem vseh ta- mošnjih slovenskih društev priredilo dne 15. junija Slovenski dan na farmi sv. Jožefa. Prireditev je bila pod pokrovi¬ teljstvom škofa dr. Gregorija Rožmana. Na sporedu so bile pevske točke, tekme v odbojki ter razne dnižabne igre. Pokrovitelj Slovenskega dne ljubljan¬ ski škof dr. Gregorij Rožman je imel na Slovenskem dnevu tudi kratek nago¬ vor, katerega glavna misel je bila po¬ svečena slogi in razumevanju med slo¬ venskimi rojaki in rojakinjami v tujini.. Ameriška domovina prinaša vsebino škofovega govora pod gornjim naslovom takole: “Naš cerkveni yl a dika je poudaril, da nam je Bog dal različne glave in je za¬ to tudi popolnoma naravno, da so naše misli in naši pogledi na razna vprašanja različni. To samo po sebi ni nič napačne¬ ga, dokler različna mnenja ne sežejo tako daleč, da začno zastrupljati osebne odnose med posamezniki. Dogaja se, da se ljudje iste krvi in istega jezika zaradi različnih mnenj v političnih, kulturnih in drugih vpraša- njh začno pisano gledati, dokler se nji¬ hovo osebno razmerje tako ne poslabša, da se začno drug drugemu izogibati in se celo sovražiti. To je napak in narod¬ ni stvari škodljivo! Gornji škofovi prošnji Ameriška do¬ movina dodaja še naslednjo svojo željo: Prav in slovenski stvari v tej deželi, pa tudi drugod bi bilo zelo koristno, če bi si vsi rojaki in rojakinje besede si¬ volasega vladike vzeli k srcu in se po njih ravnali tako v družinskem kot tu¬ di v vsem javnem življenju! oviral njen izliv v morje in potiskal ogromne vodne količine proti obrežju, je prišlo do velikih poplav. Voda je zalila vse mestne dele prestolnice Buenos Ai¬ res ob reki La Plata in mesta Tigre, San Fernando, Olivos, Avellaneda, Lanus, Dock Sud, Boca, Barracas, Wilde, Saran- di, Punta Lara, Berisso. Taka poplava je bila leta 1940. Voda je ponekod dose¬ gla višino 4 metrov. V nekaterih mestih so ljudje izgubili prav vse. Rešiti so si mogli le golo življenje. Kljub vsem ukre¬ pom, ki so jih izdale oblasti za reševanje prebivalstva — pri tem delu sodeluje vojska, mornarica, letalstvo, policija, žandarmerija, osebje občinskih sanitet¬ nih ustanov, razne privatne socialne u- stanove — so dosedaj že ugotovili 9 mrtvih, 25 ranjenih, zelo veliko ljudi pa pogrešajo. Ljudi so iz ogroženih mest odvažali v razne zavode, šole in tudi v prostore predsedniške residence v Oli- vosu. škoda gre v sto in sto milijone. V narodnem kongresu so vloženi zakonski osnutki, ki dajejo vladi pooblastilo za porabo kreditov nad 200 milijonov pesov. Vsi sloji prebivalstva so začeli zbirati prispevke ter perilo in obleke za ljudi iz poplavljenih krajev, ki imajo samo to, kar so imeli na sebi. V tej akciji je prišla povsem do izraza solidarnost vseh Argentincev do svojih sorojakov, ki jih je zadela tako huda nesreča. V Buenos Airesu so v soboto odprli XIX. mednarodno razstavo plemenske živine čistih pasem ob navzočnosti pred¬ sednika dr. Frondizija in podpredsedni¬ ka dr. Gomeza. Kakor prejšnja leta so ocenjevalne komisije tudi letos določile “campeone” — plemenjake posameznih pasem, ki jih nato prodajajo. Je to res lepa živina, za katero dosegajo visoke vsote. Tako so letos prodali bika pasme Shorthorn, ki je na razstavi dobil prvo nagrado, za 340.000 pesov, plemenjaka pasme Aberdeen Angus, nagrajenca s prvo nagrado, pa kar za 850.000 pesov, kar je vsekakor rekord. Poslanska zbornica je z glasovi vlad¬ nih poslancev izglasovala zakonski pred¬ log o stanovskih združenjih. Opozicija je pred glasovanjem zapustila dvorano, med razpravo je pa poudarjala nedemo¬ kratičnost novega zakona, ker predvide¬ va obvezno organiziranje. Glede tega za¬ kona so bili pri predsedniku tudi argen¬ tinski škofje ter mu izročili spomenico. Buenos Aires, 31. VII. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice vz Oba zbora ljudske skupščine LRS sta sprejela zakon o spremembi zakona o ob¬ močju okrajev in občin v LRS. Zakon predvideva ukinitev okraja Trbovlje ter priključitev njegovega območja o- krajema Ljubljana in Novo mesto. Okra¬ ju Ljubljana se priključi celotni trbo¬ veljski rajon z občinami Zagorje, Trbov¬ lje. Hrastnik in Radeče, celotni krško- brežiški rajon z občinami Brežice, Vi¬ dem Krško, Senovo in Sevnica pa k o- kraju Novo mesto. Umrli so. V Ljubljani: Franja Pečar, upok, Tob. tovarne, Julija Mlakar, roj. Bučar, Lojze Carli, učitelj, Marija Bin- ter, Frančiška Sipkule, roj. Ostanek, Martin Frimožič, preglednik fin. kon¬ trole v p. , Ivan Kastelic, v žel. kontro¬ lor v p., Marija Mihelj, roj. Erjavec, Ana Šarabon, Fran Marn, računovodja v p., Frančiška Omerzu, roj. Leskovic, Ana Trampuš, roj. Bonač, upok. Tob. to¬ varne, Janez Glivar, upok. Jože Podboj, poštni uradnik v p., Jože Malnar, proti v p., Franc Trošt, prof. v p. in Andrej Čufer, mizarsko-strojarski mojster iz Zgoše pri Begunjah, Ivan Sekavčnik, avtoprevoznik v Prevaljah, Jožefa Mo¬ horič, roj. Perko iz Most pri Žirovnici na Koroškem, Stanko Debevec, kap. v p. v Rogatcu, Frančiška Cerar, roj. Roglič v Krašcah pri Moravčah, Ana Pirnat, roj. Mušič v Mengšu, Cecilija Sešek, roj. Trampuž v Vižmarjih, An¬ drej Jugovič, pos. v Starem dvoru, p. Henrik Danrš, zlatomašnik na Brezjah, Tončka Betrioni, učiteljica v Mariboru, Karel Jenko v Kočevju, Marica Malovrh, roj. Škrt v Trbovljah, Bernard Gregorec, samostanski bolničar Kartuzije Pleter¬ je, Marija Kos, roj. Kušar v Kozarjih, Jožefa Jelerčič, roj. Čebron na Jakov¬ cah, Gabriel Resman, mizar v Gorici pri Radovljici, Ivana Tomažin, vdova Šen¬ čur, roj. Istenič v Gorenji vasi pri Lo- gatcu. plomiral za arhitekta: g. Marijan Eiletz, | sin g. dr. Leopolda Eiletza, biv. okrajne¬ ga glavarja za okraj Maribor desni 1 breg. Novemu slovenskemu arhitektu v Buenos Airesu iskreno- čestitamo in mu v poklicu želimo veliko uspehov. Karmeličanka v Buenos Airesu je po- postala s. Vera-Marija, hčerka ravnate¬ lja g. Ivana Prijatelja. Večne obljube je položila v soboto dne 19. julija t. 1. v karmeličanskem samostanu sv. Jože¬ fa v Buenos Airesu. V samostanski kape- .. je imel mašo brat nive slovenske kar¬ meličanke g. Franček Prijatelj, kaplan iz Floride. Družinska sreča. V Slovenski kapeli na Ramon Falcon je bila krščena He¬ lena Marija Štefe, hčerka Jerneja in Marjete, roj. Grilc. Krstil jo je g. di¬ rektor Anton Orehar, v Munro je pa bil krščen Daniel Pavšer, sin Borisa in Ivanke, roj. Trpin. Krstil ga je g. Stan¬ ko škrbe. Poroka. V župni cerkvi v Malover sta se poročila g. Bojan Križ in gdč. Breda Černič. Mladi par je poročil g. Franček Prijatelj, kaplan v Floridi, čestitamo in želimo obilo sreče ter božjega blagoslo- SLOVENCI PO SVETU ANGLIJA Za Slovence v Angliji je pred leti slo¬ venski dušni pastir g. Ignacij Kunstelj izdajal tiskani list Pismo. V njem so bi¬ li objavljeni verski članki, razne ver- kvene napovedi ter poročila o življenju Slovencev v Angliji. Ko je to nalogo prevzel list Mohorjeve družbe v Celovcu Naša luč, je Pismo prenehalo izhajati. Leta 1958 je pa Slovenska pisarna v Londonu začela izdajati pod uredni¬ štvom g. Franja Sekolca šapirografirano Pismo. V uvodnem članku urednik po¬ udarja, da bo glavni namen Pisma “slo¬ venskemu življu v Britaniji in zahodni Evropi posredovati izbrane članke in no¬ vice, objavljene v slovenskih emigrant¬ skih in tujih listih. S tem pa ni rečeno, da “Pismo” ne bo objavljalo tudi izvir¬ nih člankov svojih sodelavcev in novic, ki jih bo uredništvo moglo dobiti iz vi¬ rov, ki mu bodo na razpolago.” Doslej so izšle tri številke. V njih ima¬ jo rojaki v Angliji precej zanimivega branja. SLOVENCI V BUENOS AIRES Krajevni šolski sveti Ker vpliva na vzgojo otroka družina in šola, bosta torej imeli uspeh le tedaj, če bosta sodelovali. Na žalosti se doga¬ ja, da se nekateri starši vsa leta, ko ho¬ di otrok v tečaj, niti ne pozanimajo, ka¬ ko napreduje. Slomškovi vzori: dom, cerkev in šola (slovenski tečaj) naj bo- od tudi naši. Nujna potreba nam namreč narekuje ustanovitev krajevnih šolskih svetov (odborov) povsod, kjer delujejo slovenski tečaji. V teh naj sodelujejo zastopniki staršev, katehet in učitelj (-ica). Zato prosimo starše, da složno sodelujejo in pomagajo tistim, ki bodo ustanavljali svete, saj potreb je vsak dan več in Mladinski odsek Društva Slo¬ vencev ne zmore vsega; ravno tako pa ne zadostujejo Društvu dosedanji dohod¬ ki Mladinskega odseka za vse: za vzdrže¬ vanje tečajev, za nabavo n. pr. začetnic, či tank, ročnih in stenskih zemljevidov, slovenskih zastav in dr. Zakaj, dobro bi bilo, da bi imel vsak tečaj (zlasti tisti, ki že imajo lastne prostore) v svoji učil¬ nici našo lepo trobojnico, ki naj bo ve¬ lika, da se otrokom vtisne za vselej glo- .... z-. ... .c muj auiaM svei, in lepi uspem so že tu. Prav tako v San Justu. Mišljen je mladinski odsek Našega doma, ki tam deluje. Zborovanje S. D. S. v Buenos Airesu V nedeljo dne 27. VII. so v Buenos Airesu zborovali pripadniki in prijatelji S. D. S. Po kratkem poročilu g. Rudolfa Žitnika, so izvolili “Akcijski odbor čla¬ nov Slovenske demokratske stranke in ARGENTINI prijateljev za proslavo slovenskih in ju¬ goslovanskih zgodovinskih obletnic . Iz¬ voljeni so bili: Predsednik g. Rudolf Žit¬ nik, podpredsednica ga Cirila Križ, pod¬ predsednik g. Dušan Dimnik, tajnik g. Jure Ahčin, blagajničarka gdč. Milena Mikolič in v odbor naslednji: Ga Tatja¬ na Pipan in gg. Vlado Gorazd, Herman Kralj, Radko Cotič, Alfonz Pipan, Edo Perklič in Janez Marinčič. Potem, ko so po stvarni debati dolo¬ čili v glavnem kako se dostojno spomni¬ ti naših važnih zgodovinskih dogodkov, posebno še 15. letnice tragedije na Gr¬ čaricah, 50. letnice revolte v septembru 1908 v Ljubljani in 40. letnice proboja solunske fronte, je predsednik Rudolf Žitnik zaključil lepo in uspelo zborova¬ nje. Odbor Slovenskega Planinskega Dru¬ štva je na svoji redni seji dne 25.7.1958 počastil spomin rajnega duhovnega svet¬ nika g. Karla Škulja. Predsednik društva je v kratkih, a toplih besedah poudaril Veliko nesebično delo, ki ga je rajni žrtvoval svojemu narodu. Gospod duhov¬ ni svetnik je spremljal slovensko planin¬ sko gibanje v Argentini z veliko naklo- IV- - - j-* v j c —pri - zadevanjem po ohranitvi planinskega duha v slovenskem človeku tudi v tujini in se iskreno veselil z nami naših uspe¬ hov. Slovenski planinci v zamejstvu bo¬ mo ohranili velikemu Slovencu in Jugo¬ slovanu trajen in hvaležen spomin. OSEBNE NOVICE Nov slovenski arhitekt. Na fakulteti za arhitekturo in urbanistiko na bue- nosaireški univerzi je 25. julija t. 1. di- Nesreča. Pri vožnji z dela domov je g. dr. Marijan Zajc dne 22. julija t. 1. padel s, kolektiva tako nesrečno, da si je zlomil nogo v gležnju. Zdravijo ga v Sanatoriju Cooperativa Medica v San Martinu. Rojaku želimo čim skorajšnjo ozdravitev. RAMOS MEJIA Kot prejšnja leta sta se tudi letos mladinski organizaciji SFZ in SDO spomnili padlih domobrancev in ostalih protikomunističnih žrtev med drugo sve¬ tovno vojno s posebno spominsko prire¬ ditvijo, ki je bila v nedeljo dne 27. ju¬ lija t. 1. v ramoški župnijski dvorani. Na sporedu je bilo petje fantov ter dekli¬ škega zbora, recitacije v vezani besedi ter v prozi. Spominski govor je imel g. Alojzij Rezelj. Mladini je lepo prika¬ zal borbo slovenskih fantov proti nava¬ lu brezbožnega in protinarodnega komu¬ nizma ter jo je pozival, da bo z ohranit¬ vijo vere svojih očetov, slovenske po¬ štenosti ter narodne zavednosti najbo¬ lje ohranjala spomin nanje. Deset let je minilo odkar so se dijaki in profesorji špitalske taboriščne gim¬ nazije začeli razhajati v širni svet. Mno- spohifn čerobletnice'^? 1 Se'he A k'cIaiT| + i”ucen- ci g. prof. Petančiča zbrali na družab¬ ni večer, ki je bil v soboto 26. t. m. v restavraciji Ilirija. V družbi nekdanjega profesorja so njegovi dijaki obujali spo¬ mine na lepa šolska leta. Spomnili so se tudi svojega nekdanjega ravnatelja g. Marka Bajuka in sp mu z večera po¬ slali pozdravno pismo. V prijetnem raz¬ položenju in pogovoru je vsem kar pre¬ hitro minil lep večer. SAN MARTIN San Martin je še vedno pod vtisom smrti svojega dušnega pastirja duh, svetnika Karla Škulja. Sožalja, ustna in pismena, prihajajo od vseh strani. Raz¬ ne slovenske organizacije v San Mar¬ tinu pa so imele žalne seje V nedeljo 27. julija je bila za pokoj¬ nega maša zadušnica v farni cerkvi. Da¬ roval jo je g. direktor Anton Orehar. Kljub slabemu vremenu se je te maše udeležilo veliko Slovencev. Po dogovoru s krajevnim župnikom dr. Clovisom bo tudi še naprej vsako nedeljo ob pol devetih slov. sv. maša, ob četrtkih pred prvim petkom pa sve¬ ta ura. Za to bo skrbelo vodstvo sloven¬ skega dušnega pastirstva vse dotlej, dokler se ne uredi vprašanje novega slo¬ venskega duhovnika v San Martinu. Priložnost za spoved bo vsako soboto od 1/2 17. do 17. ure in ob nedeljah pred sv. mašo. V nujnih zadevah pa naj ro¬ jaki kličejo telef. štev. 60-8945 ali pa 69-9503. Tudi slovenska šola se bo nadaljeva la v istem času in istih prostorih kot doslej. Založba Slovenska beseda prosi vse naročnike in sodelavce naj začasno vso *— tj— jv - na sednika Slovenske besede g. Rudolfa Smersuja, Ayacucho 125, San Martin, FCGBM, Provincia Buenos Aires, Ar¬ gentina. Vsa plačila za revijo Slovenska Vsak teden ena KDO ROJEN PRIHODNJIH. Valentin Vodnik Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel? Ne zvenka ne cvenka, pa bati se nič; živi se brez plenka ob petju ko tič. Kar mati učila, me mika zapet, kar starka zložila, jo lično posnet. Redila me Sava, ljubljansko polje, navdale Triglava me snežne kope. Vršaca Parnasa zgolj svojega znam, inacega glasa iz gosli ne dam. Latinske, helenske, tevtonske učim, za pevke slovenske živim in gorim. Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojo. ZLATOMAŠNIK KAREL ŠKULJ UMRL ni, nakar jih je g. direktor Orehar po¬ novil v slovenščini. V imenu slovenske srenje je prvi po¬ vzel besedo g. duhovni svetnik Alojzij Košmerlj. Imel je zelo lep govor, v ka¬ terem je razvijal misel: Duhovnik zvest v službi Bogu in narodu ter domovini. Pokojnika je prikazal kot vnetega in gorečega duhovnika. Kjerkoli je bil, kar¬ koli je delal, vse je razodevalo njegov duhovniški poklic, ki ga je visoko cenil. Saj se je odločil zanj zato, da bi v njem najlažje delal tako za božjo čast, pa tudi za koristi svojega naroda, čeprav mu je javno delo velikokrat narekovalo oprav¬ ke, ki niso bili tako tesno povezani z njegovim duhovskim poklicem, je pri tem delu ostal vedno čist in nikdar z ničemer ni omadežal svoje duhovske ča¬ sti. V drugem delu svojega govora je pou¬ darjal veliko pokojnikovo ljubezen do naroda, do domovine. To njegovo lju¬ bezen je razodevalo vse njegovo delo. V delu za svoje ljudstvo ni poznal me¬ je. Kjerkoli je bilo treba kaj storiti, je storil. V tem delu je bil neutrudljiv. Ko je v zadnjih letih včasih potožil, da bi bil sedaj vendarle potreben malo počit¬ ka, je pred končno odločitvijo vedno popustil, češ, da svojih ljudi ne more pustiti, ker da je preveč navezan nanje. Tako je bilo tudi pred leti, ko je nekaj časa mislil na odhod v Evropo. Ko bi bil moral začeti z resnimi pripravami za odhod, je vse pustil in raje ostal pri svojih ljudeh v San Martinu. Ljudje so ga imeli radi. To so naj- lepše pokazali s tako veliko udeležbo pri pogrebu in so mu tako pred odprtim gro¬ bom izpričali hvaležnost za vse njegovo veliko delo, ki ga je tako nesebično o- pravljal med njimi in zanje. Z željo naj mu sveti večna luč in naj mu bo lahka argentinska zemlja je za¬ ključil svoj lepi govor. G. Rudolf Smersu se je od pokojnika po¬ slovil v imenu slovenske farne skupno¬ sti v San Martinu in v imenu številnih organizacij, v katerih je pokojnik delo¬ val. Naglasil je, da bo čez dobra dva tedna minilo deset let., cdkar je svetnik Škulj imel prvo slovensko službo božjo v San Martinu. Deset let je vzorno vo¬ dil versko življenje Slovencev v obšir¬ nem šmartinskem okolišu. Organiziral je tudi slovensko šolo in ji bil duša od ustanovitve do danes. Tudi je dal pobu¬ do za ustanovitev slovenskega pevskega zbora v San Martinu, na katerega je bil vedno ponosen in čigar lepo slovensko petje mu je bilo vedno v zelo veliko ve¬ selje. Ustanovil je tudi konferenco sv. Elizabete, ki je revežem lajšala gorje in vsako leto organizirala Miklavževanje. Na kulturnem področju pa si je pokojnik postavil trajen spomenik z ustanovitvi¬ jo založbe Slovenska Beseda, ki že osem let izdaja revijo z istim imenom. Ta re¬ vija je bila pokojniku središče njegove¬ ga zanimanja in veselja. Tudi je usta¬ novil Vestnik, glasilo domobrancev in drugih protikomunističnih borcev, ki je ponesel slovensko domobransko idejo med Slovence, po vsem svetu. V okrilju pokojnikovega farnega delovanje so bi¬ le še razne druge organizacije: zadruga za postavitev lastnega doma v San Mar¬ tinu, skavtska organizacija i. dr. Govornik je nato omenil pokojnikovo delo, ki ga je v neštevilnih organizaci¬ jah opravil tudi že doma in potem v izseljenstvu. Zlasti se mu je zahvalil v imenu Slovenske ljudske stranke za po¬ litično delo, ki ga je opravil kot dežel¬ ni poslanec in dolgoletni strankin funk¬ cionar. Dalje se mu je zahvalil za ogrom¬ no delo, ki ga je opravil za utrditev slo¬ venstva, slovenske misli in pravic slo- Pohitite z nakupom novih dveh sloven¬ skih plošč, snetih v Argentini, ker je šte¬ vilo, kot običajno, omejeno. V-6 SOČI VESELA MLADOST zapeta po VASOVALCIH — priredil R. Bras V-7 PETNAJST LET EJ, VIGRED JE TO zapeta po TERCETU SESTER FINK in B. FINKU —priredil A. Geržinič. Dobe se pri: F. Fajfar — Florida; P. Homan — Munro; F. Hribovšek — Ra- mos Mejia; S. Lipušček — San Justo; O. Pavlovčič — San Martin; S. Reven — Lanus ali pri JADRAN SRL. 25 DE MAYO 533/3 Buenos Aires ki pošilja tudi po pošti. V kratkem izide plošča V-8 slovenskih valčkov in polk. gih protikomunističnih borcev pa iz pri¬ jaznosti še naprej sprejema tudi Dušno- pastirska pisarna v Slovenski hiši na Ramon Falconu. venskega naroda. “Zato smo”, tako je zaključil g. Smersu svoj govor, “Vašo krsto, gospod svetnik, zavili v slovensko zastavo, ki ste jo tako globoko ljubili in zato bom na Vaš grob stresel zemljo, ki je z Vašega domačega vrta”. Pri teh besedah je stresel iz vrečice zemljo, ki so jo že pred časom poslali v Argentino pokojnikovi bratje. V imenu društva Bojevnik se je od pokojnega zlatomašnika Škulja poslovil predsednik tega društva g. Vule Rupnik ter se mu zahvalil za vse, kar je storil za slovenske domobrance. Zadnji govornik je bil g. Ivan Korošec. V zanosnih pesniških besedah je govo¬ ril pok. Škulju v slovo kot urednik Vest¬ nika domobrancev in drugih protikomu¬ nističnih borcev. Spominjal se je skup¬ nega dela z njim pri urejanju in izda¬ janju tega glasila ter poudarjal njego¬ ve velike zasluge za domobransko in slo¬ vensko stvar. Po njegovem govoru so začele pada¬ ti prve' grude na krsto v grobu. Rojaki so stali tiho okoli njega, mislili na vne¬ tega slovenskega rbdoljuba in javnega delavca, ki je tako vroče gojil samo to prošnjo, da bi mu Bog dal dočakati, da bi lahko umrl doma. Božja Previdnost je odredila drugače: Sedaj počiva nje¬ govo truplo na pokopališču, kamor je vsa leta spremljal k zadnjemu počitku tiste rojake, ki so že pred njim zapu¬ stili ta svet. Vsakemu je govoril v slo¬ vo in vsakemu je spustil v grob nekaj zrn slovenske prsti: Sedaj počiva med njimi tudi on in ž njimi čaka dneva vstajenja. Slovenci bodo zaslužnega moža ohra¬ nili v trajnem spominu, Njegovo nese¬ bično delo, požrtvovalnost in vnema, s katero ga je vse svo-e življenje vršil, pa je najlepši vzgled Vsem, zlasti pa slo¬ venski mladini, kako : je treba ljubiti svoj narod, zanj delati im zanj se tudi žrtvo¬ vati. Vsemogočni je poklical k sebi v nedeljo dne 12. julija 1958 v 84. letu starosti našo ljubo, dobro in preskrbno mamo, babico in prababico PAVLO JANŠA, roj. BREZNIKAR Na vstajenje čakajo pri Sv. Križu v Ljubljani. Priporočamo jih v molitev: Sin Jože z družino in hčere: Marija Tauber z družino, Pavla Ulrich z dru¬ žino, Francka Premelč z družino, Loj- zika išparhakl z družino, Tončka Pre¬ lesnik z družino, Iva Deržič z družino Šmartno pri Litiji, Ljubljana, Brežice, Graz in Buenos Aires. Dne 25. julija 1958 je v starosti 71 let odšel k Bogu po plačilo član Društva Slovencev gospod KAVČIČ IVAN doma iz črnega vrha nad Idrijo. Pokopan je bil v soboto 26. julija na pokopališče v San Miguelu. Molimo za pokoj njegove duše! Društvo Slovencev v Buenos Airesu 4 I Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je umrla dne 5. julija 1958 v Ljubljani naša dobra in ljuba sestra gdč. MARIJA KANCILIJA K zadnjemu počitku so jo položili na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Naj počiva v miru! Žalujoči: Sestra Fani, por. Bečaj v Bs. Airesu, v Kamniku pa: Sestri Ivanka, por. Ha¬ ce in Lucija, por. Pugelj ter brat Janko Buenos Aires, Kamnik, 26. julija 1958 Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 31. VII. 1958 - No. 31 PO ŠPORTNEM SVETU Vseučiliški šahovski turnir v Varni, V zadnjem kolu je Jugoslavija prema¬ gala Argentino 2%:1%, Poljska in Ni¬ zozemska sta igrali neodločeno 2:2, ZSSR pa je premagala švedsko 3:1. Končno stanje je: ZSSR 19%, Bolgarija 17, češkoslovaška, Jugoslavija in Ma¬ džarska 14, ZDA 12%, Argentina 11%, Vzh. Nemčija 9%. ZSSR je že četrtič za¬ poredoma osvojila to prvenstvo. V Ljubljani je bil prve dni junija lahkoatletski dvoboj med Madžarsko in Jugoslavijo. Zmagali so prvi s 120%, proti 91%. V Genovi pa je bil turnir v vaterpolu. Zmagali so Madžari, slede Ju¬ goslavija, Italija in Nemčija. OBVESTILA VIII. kulturni večer Slovenske kultur¬ ne akcije bo v soboto, 2. avgusta t. 1. ob 19. uri v dvorani pri Bullrichu, Sa- randi 41, Capital Federal. Predaval bo g. dr. Pavel Krajnik o temi “Rusko kr¬ ščanstvo”. Predavanje bo v okviru filo¬ zofskega odseka. Prvič v desetih letih svojega obstoja vabi Gallus na komorni večer, ki ga pri¬ pravlja za soboto 9. avgusta ob 19. uri v dvorani na Carlos Calvo 922. Večer bo posvečen slovenski narodni pesmi, ki jo bodo izvajali solisti in komorne skupi¬ ne. Prireditev bo novost za našo publi¬ ko, med katero bo napoved tega večera gotovo vzbudila zanimanje. Študijski dan Slovenskega katoliške¬ ga akademskega starešinstva bo v nede¬ ljo dne 10. avgusta v prostorih na Pa- ternalu pri č. šolskih sestrah. Začetek ob 9.30 s sv. mašo. Prireditev je posve¬ čena desetletnici obnovitve SKASa v za¬ mejstvu. AKADEMIKI! V nedeljo 3. avgusta Lesia© podjetje KREBS y BEL10 Reconquista 513/11 Capital T. E. 32-1127 - 32-9272 - 32-7838 ima na razpolago vse vrste stavbnega in mizarskega lesa (Pino Brasil, Petereby, Virraro, Cedro itd.) PO UGODNIH CENAH Slovenci naj se glede nakuoa oDracajo nS Janeza Žitnika Telefon 658-262G ZA SLOVENSKE KUPCE POPUST bomo imeli “asado” v Merlo, na pristavi, ki jo oskrbuje g. Markež. Pridite vsi! Važno: Sv. maša bo na pristavi ob 10.30h. Drugo nedeljo, 10. avgusta sestanek Fantovskega Mladinskega Doma v Don Bosca (R. M.). Po sveti maši, ki bo v kripti točno ob desetih za pokoj duše rajnega g. Škulja, bo v društvenih pro¬ storih konferenca č. g. Peterlina: Šege in navade izumirajočih patagonskih In¬ dijancev in o obisku na domu slov. roja¬ ka pok. Benigarja v Aluminč (prov. Neuquen). Vabi Odbor. POIZVEDBA Ameriški konzulat poizveduje, kje ži¬ vi Milan Zupanc, ki je pred časom bi¬ val v kraju Bariloche. Kdor ga vidi, naj ga na to opozori ali pa sporoči nam njegov naslov. LOJZE NOVAK izključno zastopstvo HUMA H, S. K. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. Nenadno je odšel k Bogu po zasluženo plačilo v 76. letu svojega plo¬ dovitega življenja naš stric, in brat, častiti gospod zlatooiašsaik KAREL &KULJ. duh. svetnik, župnik dolenjevaški, biv. narodni poslanec itd. Pokopali smo ga 23. t. m. na pokopališču v San Martinu, kamor je s toliko ljubeznijo spremljal Slovence, ki so odhajali pred njim v večnost. Piisrčno se zahvalimo vsem, ki so mu v življenju in bolezni pomagali. Zahvalimo se Rev. P. Dr. C. Mendezu, župniku v S. Martinu, ki je v bolezni skrbel zanj, mu podelil sv. poslednje olje ter je v župni cerkvi in na po¬ kopališču opravil zanj pogrebne molitve. Zahvalimo se č. g. direktorju An¬ tonu Oreharju za sv. mašo zadušnico in vodstvo pogreba, č. g. svetniku Alojziju Košmerlju za prelepo slovo, vsem duhovnim sobratom in bogoslov¬ cem, zastopnikom organizacij, govornikom ob grobu, darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki ste v izredno velikem številu spremili pokojnega in izkazali ljubezen in zahvalo slovenskemu duhovniku. Molimo zanj! Nečak Edvard z družino bratje: Edvard, Anton in Janez z družinami Buenos Aires, Ponikve, Ljubljana, 23. junija 1958 JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Sobratom duhovnikom in drugim slovenskim rojakom sporočam, da je v torek, 22. julija zvečer, zadet od srčne kapi, umrl preč. g. svetnik KAREL ŠKULJ, v domovini župnik v Dolenji vasi pri Ribnici, v Argentini slovenski dušni pastir v San Martinu. Molimo za pokoj njegove duše! ANTON OREHAR direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini Buenos Aires, 23. julija 1958 Slovenska farna skupnost v San Martinu sporoča, da jo je dne zz. ju lija t. 1. nenadoma zapustil njen duhovni oče in dušni pastir gospod KAREL ŠKULJ, duhovni svetnik, župnik, zlatomašnik, bivši narodni poslanec itd., ki nam je v našem slovenskem jeziku nedeljo za nedeljo posredoval božjo besedo, krščeval in učil naše otroke, poročal naše slovenske pare, spove¬ doval, obhajal, tolažil in pokopaval naše rojake. Bogu in domovini je bilo posvečeno vse njegovo življenje. Z molitvijo in z dobrimi deli se ga bomo vedno spominjali. SLOVENCI IN SLOVENKE IZ SAN MARTINA FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (96) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Vzemite to slikico, ma soeur,” je za¬ prosila. “Vtaknite jo v kuverto in na¬ pišite naslov: Na prečastitega gospoda dekana Marijo Dominika Peyramalea v Lurdu.” “Samo sliko, in nič drugega?” vpraša sestra Natalija začudeno. “Zadošča,” reče Bernardka. Ko hoče Natalija oditi, jo pokliče bol¬ nica nazaj. “Ma soeur, pripišite še: Cher Mon- sieur le Cure, Bernardka Soubirous mi¬ sli na vas!” Dobro uro za tem je sestro Marijo Bernardo zgrabil nov napad slabosti. Še isti večer so jo prenesli v bolnico. Za vedno. šestinštirideseto poglavje PEKEL MESA Na isti dan, ko ie stari dekan Peyra- male končno mogel odpotovati v Ne- vers, je prišel v Lurd tujec. Bil je Hya- cint de Lafite, pisatelj, ki od tiste po¬ mladi pred enaindvajsetimi leti ni sto¬ pil na tla tega mesta. .Dva očitna in en skrit razlog je, zakaj se je gospod de Lafite odločil za to potovanje. Eden njegovih nečakov, ki ga je v Parizu 0 - bis.kal, ga je nujno povabil, da bi ne¬ kaj tednov pred Veliko nočjo prebil v njegovi vili pri Lurdu. Lafiti že dolgo niso imeli več starega posestva, na oto¬ ku Chalet. Posestvo, kakor tudi otok je kupilo tarbeško škofijstvo in oboje je zginilo, ko so regulirali Gavo in gradi¬ li na novo. Večina udov te družine si je v lepi okolici pozidala udobne letoviške hiše, ki so ležale daleč od procesij bol¬ nikov in romarjev, ki so prihajali v ta čudoviti kraj. Hyacint de Lafite je še vedno isti revež in še vedno tako nepoznan kakor pred trikrat sedmimi leti. Njegovo mla¬ dostno hrepenenje, da bi klasične alek- sandrince zbudil k novemu življenju in romantični duši podaril marmornato te¬ lo, je žalostno propadlo, Noben človek ne misli več na aleksandrince, na kla¬ siko ali romantiko. Literatura se mu¬ či, da bi razvoj človeštva orisavala rea¬ listično. Opisuje življenje vlakovodij, kurjačev na ladji, tovarniških delavcev in rudarjev po 'premogokoplhi Vrgfla se je na majhno in na videz malovred¬ no. Odgrinjali so ljubezenske zgodbe malomeščanskih žena in zmešane občut¬ ke trgovcev. Plemeniti francoski jezik se je v Lafiteovo nezadovoljstvo podil po sejmiščih, po trgovinah in po pred¬ mestnih beznicah ter se uslužno trudil, da bi ujel najbolj prostaško zlobo. In vsa ta trivialnost je potopljena v vsak¬ danje pusto metafiziko napredka in zna¬ nosti. Noben čudež torej, da v takih ča¬ sih ni moglo biti tako čudovito delo, kakor je ustanovitev Tarbesa, niti do¬ končano, kaj šele, da bi se uveljavilo. Kdor že dolgo živi od že izzvenele pohvalne besede Viktorja Hugo-a in od priložnostnih časopisnih člankov, si ne more dovoliti, da bi odbil krasno pova¬ bilo, ki ga bo za nekaj tednov preskrbe¬ lo. Drug vzrok je bil, da je Lafite pred SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS vas vabi na 1. KOMORNI VEČER posvečen slovenski narodni pesmi. Sobota 9. avgusta 1958 ob 19. uri Dvorana Kolegija Carlos Calvo 922 ESLOVENIA LIBRE Ediior responsabie: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina > 0 » 2 O 3-h 3 2 ' - H «5 o FRANQUEO PAGADO Concesion N? 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282 V torek 22. julija t. 1. je odšel po večno plačilo gospod duhovni svetnik KAREL ŠKULJ, ustanovitelj založbe Slovenska beseda in izdajatelj revije Slovenska beseda in glasila Vestnik domobrancev in drugih protikomunističnih borcev. Sredi dela za Boga in slovensko ljudstvo mu je omagalo srce. Vsemogočni mu bodi pravični plačnik! SLOVENSKA BESEDA VESTNIK valeč Odšel je k Najvišjemu po večno plačilo naš velik prijatelj in sveto- preč. g. KAREL ŠKULJ, duhovni svetnik in biv. narodni poslanec. Sveta maša za pokojnikovo dušo bo v nedeljo 10. avgusta v spodnji cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu (Ramos Mejia). Molimo zanj! Dobrega duhovnika, zaslužnega rojaka in neumornega kulturnega in javnega delavca bomo ohranili v hvaležnem spominu. Slov. Salezijanci in sal. sotrudništvo, Dekliški in Fantovski Mladinski Dom Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je dne 25. julija 1958 za vedno zapustil previden s tolažili sv. vere naš skrbni in dobri mož, oče ter stari oče gosp@«l IVAN KAVČIČ K zadnjemu počitku sme ga-položili dne 26. julija 1958 na pokopališču bo sv. vere, ki jo je podelil našemu očetu, g. dr. Alojziju Tstarcu ra nje¬ gove obiske očetu v bolnišnici in za njegovo spremstvo na očetovi zadnji poti. Hvala vsem rojakom, ki so očeta obiskovali med njegovo boleznijo in ga v tako lepem številu spremljali na pokopališče. Hvala tudi Društvu Slovencev za izplačano posmrtnino. žalujoči: Žena Jerica; hčerke: Marija, Milka, Beti in Zofi; zetje: France, Jože, Drago in Vinko; vnuki; Fran¬ ci, Ivan, Marija, Ljudmila, Verica, Jože, Karel, Sil¬ vester, Andrej, Vinko in Viktor. Vsi v Argentini. V domovini pa žalujejo za njim njegovi otroci: Francka, Ivanka in Francelj. San Miguel, 29. julija 1958 kratkim srečal nekega starega poznan- ca iz Lurda. To je bil Jan Baptist Es- trade, ki je že zdavnaj napredoval do di¬ rektorja davčnega urada v Bordeauxu. Gospod Estrade je vsako leto preživel svoj dopust v Lurdu in sicer v pomlad¬ nih tednih okrog Velike noči. S tako silno prijaznostjo je izrazil željo, da bi svojega nekdanjega znanca iz kavarne Francais vodil po popolnoma spremenje¬ nem čudežnem mestu, da mu ta ni mo¬ gel odreči. Tretji, skrivni razlog pa /e bil ta¬ ko skrit, da je vedel zanj samo on. Hya- cint de Lafite se je počutil bolnega, da, na smrt bolnega. Zlo je tičalo v grlu, ki mu je že večkrat zateklo, toda vse je vendar spet prešlo. Na ostro vprašanje nacientovo, če bi to znal biti rak, zdrav¬ nik te možnosti ni izključil. Z ozirom na svojo otožno naravo, je literat mož¬ nost vzel za trdno gotovost. Imel se je za izgubljenega človeka. Ni več veroval, da bi mu moglo še kaj pomagati, niti znanost niti lurški čudež. Njegova po¬ nosna samozavest je zavrgla eno in dru¬ go. Lurd pa je še vedno mesto čudežev, 1 o katerih zatrjujejo ne samo klerikalni | časopisi, da so stokratno preizkušeni, j Pameten človek, kakor je Estrade, se ču¬ ti slavnega, da je bil priča nekater h bliskovitih ozdravljenj. Po pogovoru z davčnim ravnateljem je v Lafiteu ču¬ den nemir, ki ga ne razume. Na poto¬ vanju je mislil: Nekaj časa bo spet preživel v starem pirenejskem gnezdu in si osvežil spomin. Nič več. Hyacint de Lafite je star devetinpet- deset let. Znanci, ki so ga spet videli, so na tihem ugotovili, da je videti pre¬ cej starejši. Ugotovili pa so hkrati, da je lepa belolasa pisateljeva glava z o- strimi senčnicami in bledimi upadlimi lici še izraz tejša kot pre' in da se v njej nedvomno odraža genij. Med znan¬ ci je že marsikdo umrl, med drugimi gospod Clarehs, nasprotnik v duhovitih debatah in stari slavni Lacade. ki je bil proti pesniku skoraj stalno vsakdanjen. V smrtni uri je Lacade videl, da so nje¬ gove najbolj drzne sanje o zdravilišču daleč presežene. Med Estradejem in doktorjem Dozou- som gre Lafite po cesti preti votlmi. t-. to nova glavna cesta, ki pelje preko Pont Miehela, ki so ga zgradili pred leti do posvečenega prostora. Sončen dan je. Lafite precej breizrazno ogledu¬ he spremembe, ki so se zgodile v sta¬ rem skalnatem gnezdu. Hotel se vrsti za hotelom. Toda zgradbe ne kažejo ti¬ ste samostanske preprostost 1 , miru in častit 1 jivosti, ki bi odgovarjale resno¬ sti kraja. Ne, to je pravi Babilon s štu¬ katurami, obloženih fasad, izrodki stru¬ penega arhitekta, ki je pod svete napi¬ se le slabo skrl svoje spake, če se člo vek razgleda, bi mislil, da je prišel v ce neno kopališče ali obmorsko zabavišče, ne pa čudežni Lurd. Vsepovsod vlada okus majhnih zdraviliških kazin, pro¬ vincialnih gledališč in zabavišč. S stra¬ hom zagleda Lafite v pritličju hiš v ne¬ skončni vrsti trgovine z nabožnimi pred¬ meti. Sveta šara, ki je razstavljena, mu je zaprla sapo. Že mojster Fabich iz Lyona je pred leti uspel, da je pravi ca- rarski marmor, iz katerega je sklesal Gospe, spremenil v margarino. Tisoč kipcev v mavcu posnema umotvor, ki ga je Bernardka z grozo zavrgla. Neumno kričeča nebesne modra barva pasu vpi¬ je. Okrog je cel Babilon nabožne robe. Bernardka igra glavno glogo. Videti jo je povsod v belem kapuletu, kako kleče moli pred osladno Madono: na oljnatih odtisih, na litografijah, v slikarskih mapah, celo na prtih, odejah, na vezenju in v polni plastiki, celo na obtežilcih za pisma in na miznih podstavkih. Hya- cint de Lafite mora dati duška svojemu ogorčenju. “Pred dvajsetimi leti se je tu odigra¬ la čudovita pravljica. Nedolžen otrok je videl Devico in opisal svoj doživljaj na živahen in zelo nenavaden način. Pa pri¬ de ta nesramni čas in človeštvo, in po- niža originalno pravljico na umazani ni- vo. In Cerkev je potrdila to gnusobo. . .” “Kar se tiče odvratnosti, imate prav,” reče Estrade. “Toda mogoče je Cerkev, ki to trpi, modrejša, kakor mislimo. Močni duhovi so se od nje odvrnili in poleg sterilne aristokracije, je ostalo sa¬ mo preprosto ljudstvo. Cerkev pusti, da se ohrani sejmarski okus tega ljudstva, ker drugega pač ne razume. Ali mislite morda, da naj bi Cerkev svoje svete sli¬ ke dala slikati kakšnemu strašnemu mo¬ dernistu ? ” “Ugovarjam vam z vso dušo, dragi Estrade,” vzraste pisatelj. “Ko je bila Cerkev še nekaj vredna, je stala na strani visoke umetnosti. Zakaj nič člo¬ veškega na tej zemlji ni bolj sveto ka¬ kor lepota, ki je inkarnirana v visoki umetnosti. V mojih očeh Cerkev, ki se odreče lepoti, ni več sveta, ker deli okus s troglodyti oziroma ga vsaj noče rani- ti. ..’ Ali bi ne mogli vaših besedi obrniti, prijatelj”, se smehlja Estrade. “Ko je bila umetnost še kaj vredna, je stala Cerkvi ob strani...” Doktor Dozous, ki je šel nemo poleg obeh, je pokazal na veliko poslopje on¬ stran mosta. “Videli bomo zdaj najresnejše, kar je sploh na svetu,” je dejal.