6?. Stevilfca. I Llubllanl, i soboto, ZO mapca ISIS. XLUI!I. (eto. ^EOJuH^RC^BB^^F ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^B ^^^^^^B^Hh ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^^^^B V^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^1 ^^^^l^^^^l ^^H^Hfl^flra^l^v Sf^^S^B^BK^^RSIv^ ^SfjpCT^ .Slovenski Narod* velja w LSmblJmnl ni dom dostavljen: ee!o teto naprej • . . . K 24'— pol leta „ • • . • . 12*— četri leta m m • • • m 6-— na mesec . .»•••- 2*— v upravništvu prc.eman: ce!o Teto naprej . , • . K 22*— pol leta „ • • • . # 11*— četit leta m • • • • 9 5v-0 na mesec • • • • • • 1*90 Dopis! naj se franfcira;o. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo 3 Ksallova ulica iL 5 (v pritličju levoj teleZoa ŠL 34. Izfeafla vsaUt daai svrter tarcemšl ne dolje ta praznike. Inserati veljajo: peterostopm petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin.« za trikrat ali večltrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta C0 vin. Pri vcrjili insercijah po dogovoru. UptavniStvu naj *e pošiljajo naročnme, rek!amad;e, inserati Ltd, to je administrativne stvari. —-—- Poaaasesna itevllka velfa 10 vinari ev. —^—^^ Ha pismuu ni ročila bre: istodobne vpo^atve naročnine se n« ozira. .Narodna tiskarna" telefon iL £3. .Slovenski Narod" Telja po pošti: n Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • • . 13-— četrt leta „ m •". . 6*50 na ciesec - _ » • . 230 za Nemčljos ćelo leto naprej . . . K 30 — za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej • . , . K 35,— VpraŠanjem plede inseraiov se naj priloži za od^over dopisnica sli zrumka, UpraTnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica it 5, telefon £t 83. Naše čete so unlčile pri Laborczewu več sov-ražnih stotnij. — Odbiti ruski napadi pri Uzsoku in v južni Galiciji. — 780 Rusov vjetih. — Ponesrečeni franeoski navali v Champagni in v Argonih. — Franeoski letalci so bombardirali Schlettstadt, nemški pa Calais. — Zavmjeni ruski navali v Poljski. — 1900 Rusov vjetih. — Ruski naval na Memel. — Potopljena franeoska križarka „Bouvet". PONESREČEM RUSKI NAPADI V KARPATIIf LN V JUGOVZHODM GALICIJI. ~ 500 RUSOV VJETIH. Dunaj, 19. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 19. marca: V Karpatih v prostoru pri Lo> kowu in Smolniku živahen topovski boj. Noćni napad, ki so ga izvršili Rusi z višin jugozapadno od Bali-groda. srao odbfli po kratki borbi. Moćne sovražne Čete so dopol-diie napadle naše pozicije severno od gorsksga prelaza Uzsok. Kakor dne 14. t m^ tako smo uh tuđi včeraj zavrnilf z težkimi izgubami. Na bojni fronti v jugozapadni Galiciji so se dopoldne vršili srditi boji. Steviln? napad«, ki jih je so-vražnik to pot naperil proti sredi-šču in proti levemu krilu naše pozžci-Je, so se vseskozi pcnesrečili ob Krepkem in vztrajnem zadržanju naših vrlih čet Nasprotnik je imel težke izgube. Borišče pokrivajo mrtveci. 5 Častni-kov in 500 mož smo razorožili in vjeli. Na frontah v zapadni Galiciji in v Poljski nobene izpremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. UNIČENE RUSKE S7OTMJE PRI LABORCZEWU. — ODBITI RUSKI NAPADI V JUGOVZHODM GALI- CIj!. Dunni. 18. mare. (Kor. urad.) Uradno razjrlašajo. dne 18. marca: V Karpatih smo oo krvave** boju z veiikimi izgubam! za nasprotnika odbili napad raočneiših sovražnih Cet, izvršen z višin zapadao od La-borczewa. Pri tem smo uničiii več sovrežnib stotu i?. Prav tako so se v jugovzhodni Galiciji ponssrečiH ponovljeni ruski poskusi, da bi z neprlčakovanlm navalom številno »aeih čet vzeli posani-na onorjšča v naši poziciji. Pri zavmitvi teh napadov, ki so se povsedi v n^jbližis distanci razbili v os:niu naših čet. smo tuđi vjell 2S0 mož. \a vsch ostalih frontah se ni pri-godilo n?čes2r bistvenega. Namestnik nače?^?ka grenerafne^a štaba pl. Hofer, fml. ODBITI RUSKI NAPADI MED PI5-SKOM IN ORZVCFM. — 1900 RUSOV VJETIH. — NEMŠKI ODGOVOR NA RUSKA GROZODEJ- STVA. Berolin, 18. marca. (Kor. urad.) Wo|ffov biro javlja: Veliki glavni *.tan, dne 18. marca. Vzhodno bojišče: Rusi so tuđi včeraj brezuspešno nadaljevaj] svose nanade na našo pozicijo med reLama Pissck in Orzvc kakor tuđi severriovzhodao od Pr-zasznysza. Zanadno od reke Szkwa smo vjeli 900, vzhodno od te reke pa 1000 mož ter vpleniii 5 strojnih pušk. Cenen uspeh so si izvojevale ruske domohranske tolpe s svojim vpa-dom v najseverneiši kosček vzhodne Pru?iie v smeri na Memel. Plenile so in požigale vaši in po-sestva. Mestoin na ruskem ozenilin, ki se nahaia"o v naših rokah. smo za kazen naložili plačilo večjih vsot kot odškodnlno. Za vsako vas ali co-sestvo, ki jo upepclc na nemških tleh te druhali, bomo poznali tri vaši ali tri posestva na ruskem ozcmlju, kl smo ^a okupirali. Na vsako požarno škodo pri Me-melu borao odgovorili s tem, da bo-mo upepelHi ruska vfadna noslopja v Suwa!k?h in v drugih, v unsVa rokah se pahajaječih gubernijskrh glavnih mestih. Vrhovno armadno vodstvo. NEPOJASNJEN POLOŽAJ V ME-MELU. — NEMCI SO ODBILI VSE RUSKE NAVALE "rifD !J).shKOM IN ORZYCEM IN PRI PRZASZNY-SZU. Cerolin, 19. marca. (Kor. urad.) Poročilo WoLrfovega ur^da: Veliki giavr! *ten, dne 19. marra. Vzhodno bojišče: Poloial pri Msnielu še ni pojas-n'en. Kakor se zdu so slabi rusVJ od-dcSki udrli v Aletnel. Prctiocrcdbe smo ukrenil?. Vse ruske napade med PJsskom \n Orzyccni, kakor tuđi se-vcrnovzhodno in zapadno od Przasz-nvsza smo odhifl, de!oma s iczkinii iz^uharsTi za sovražnika. Razmere južno od VisJe so neiz-premenjsne. Vrhovno arniidno vodstvo. N?mški državni kancelar v glavnem stanu. Berolin, 15. marca. (Kor. urad.) Pržavni kancelar dr. pl. Bctlinianu Holhveg je odpotoval v veliki glavni stan. Sasonov v ruskem glavnem stanu. Frankfurt, 18. marca. Iz Petro-graua javljajo: Zunanii minister Sasonov se je podal v glavni stan, da konterira z generalisimom Nikolajem Nikola je vičem. BOJI V KARPATIH. V Gozdnatih Karpatih, zlasti v njih srednjem delu je vladal zadnje dni mir. Na zahodnit#n delu fronte pa je prišlo južno od Mezolaborcza do hudih spopadov. Kakor vedno v Karpatih. so bili Rusi tuđi na tej fronti odbiti ter so imeli zelo velike izgube. V južnovzhodnii Galiciji je so-vražnik nadaljeval s svojimi napadi na naše pozicije severno od crte Koloniea - N&chvorna. Rusi so imeli tuđi tu zelo velike izgube ter so se kljub svoji veliki premoći morali umakniti. Nemško poročiio o veliki bitki v Karpatih. O veliki bitki v Karpatih poroča poročevalec berolinskega -Lokalan-zeigeria« z dne 16. t. m. med drugim: Pojrodki na več kakor 400 km dolgi fronti v Karpatih so se strnili v bitko, v kateri se vrše tako na najvažnejših delih fronte, kakor na krilih se vedno ljuti boji. Mi smo v ofenzivi. V zimski bitki, ki je fflede težkoč brez primere, smo poznali Ruse z južnega pobočja Karpatov v gorovje in od tam skozi gorske prelaze na dru?:i strani zopet doli od skrajnega desnega krila doli v galisko ravnino. Sovražnika smo s svojimi fron-tami na krilih ob Dunaicu in Prutu v polkrogu zajeli. dočim je ruska fronta pred četrt leta objemala nas s fronto, ki je segnla od doline reke Arve ob Karpatih tja do izvira Tise. Da se morejo Rusi držati še v sredini tega polkroga. teinu je krivo, da Karpatom in Beskidoni tam ne sledi, kakor v južno vzhodni Galiciji prosta ravnina, marveč zonet gorovje. Dancs snio tako daleč. da so vhodi v karpatske prelaze na ogrskih tleh vsi v naših rokah. Tuđi imamo v tem go- rovju vse visine ob prelazih v rokah ter smo zlasti na desnem krilu prodrli preko izkodov v Karpatih na ga-liška tla. Karpati so torej za sovražnika popolnoma zaprti; če lioče kjc poskusiti prebiti našo fronto, mora začeti od začetka. Izjemo tvorijo le nekatere pr»-kraiine v Vzhodnih Beskidih in v z:i-hodniih Gozdnatih karpatih. kjer Rusom sicer nišo ostali vrhovi ob prelazih, pač pa na galiski strani ležeći dohodi do potov v gore. Sovražnik, ki smo ga v dolgi, hiidi borbi vrgli preko gorovja, se obupno trudi po-tisniti naše poćasi in z jekieno energijo prodiraioče fronte nazai. Doslej pa še tako brezobzirno započeti ruski napadi nišo mogli ničesar izpre-meniti na naših uspehih. Iz Črnovic. Dne 1S. t. m. je došlo iz Crnovic to-le poročiio: Včeraj in danes je naša artiljerija uspešno napadala so-vražno pozicijo. Grmenje topov tra-ja. Danes je bil deželni predsednik grof Meran tu, da zopet vpelje vlado. Sestdeset magistratnih uradni-kov že dela v mestni hiši. Mesto si počasi odpomore in mnogo prodaia-len je zopet odprtih. >Az Est« poroča iz Črnovic: 2e nekaj dni napada sovražnik pri Crno-vicah z vedno večjo silo. A'sakokrat pa se napadi popolnoma ponesreču-jejo. Danes je bilo ves dan slišati grmenje topov. Rusi so naskočili pod zaščito topov v rojih mesto in v prvi vrsti naše pozicije, kjer so naši branili most. Prodirajoča sovražna in-fanteriia pa niti ni čakala na strelja-nje naše infanterije, marveč je zbe-žala že pred izborno namerjenimi granatami in šrapneli naših baterij, tako da se je vršil samo artiljerijski dvoboj. Končno je morala umolkniti tuđi ruska artiljerija. BOJI V GALICIJI. Silno krvavi so bili zadnii boji v južnovzhodnji Galiciji. Močne ruske čete so prodirale proti našemu levemu krilu in centrumu naših pozieii na fronti severno od Kolorrrcje in Nadvorne. Glasom uradnecra poro-čila. so se vsi ti ruski napadi pone- LISTEK. Luka Laitor. (V spomin svojega visokočislanega tovariša spisal M. P i r c.) Pred tremi in pol leti mi je pode-lilo ministrstvo za bogočastje in uk učno mesto na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Neznan tujec sem hodil po mestu, krajšal sem si čas z izprehodi po lepi mariborski okolici ali pa sem prebiral časnike v kavarni »Central-, dokler se ni približal pričetek šolskega pouka. Tedaj sem opazil v omenjeni kavarni častitljivega gospoda s snežnobelimi lasmi in s skrb-no počesano sivo brado. Vsi gostje so ga prijazno in spoštljivo pozdravljali, vsi so se veselili, da se je vrnil s počitnic zopet med nje. Potem pa so se vsedli nekateri izmed njih s častitljivim gospodom k taroku ali pa so jeli igrati na biljardu. Za vsako kretnjo svojega partnerja je imel stari gospod humoristično opazko, vse se je smejalo, vsem je bilo videti na obrazu, kako radi ga imajo. Drugi dan sem bil po opravkih v ravnateljstvu učiteljišča. Naenkrat vstopi neznani gospod iz kavarne — bil je profesor Luka Lavtar. Njegovo delovanje na šolskem polju mi je bilo znano — kdo izmed slovenskih šolnikov ne Dozna njegovega imena! — v trenotku, ko sva se spoznala, se mi je zazdelo, da sem dobi! v Lavtarju dobrega tovariša in odkritosrčnega prijatelja, dasi mu je bilo skoro dvakrat toliko let kakor mern. In slutnja me ni varala! Od dne do dne sem spoznaval njegove izredne vrline, vsak dan sem imel priliko, prepričati se o njegovi liubeznjivi kolegijalnosti, o njegovi mladeniški navdušenosti za šolstvo, o njegovi izredni značajnosti, o njegovi neomahljivi pravičnosti in nepristranosti, a tuđi o njegovem srč-nem rodoljubju, poleg ter^a pa tuđi o spoštovanju, ki so ga imeli do njega njegovi tovariši, prijatelji in učenci. Temu vrlemu možu, Luki Lavtarju, naj veljajo skromne sledeče vrstice v spomin! Luka Lavtar se Je porod i I dne 20. oktobra 1846. 1. v Železnikih na Gorenjskem. Njegov oče je bil pre-cej premožen usnjar v prijaznem trgu, čigar prebivalci se odlikujejo po izrednem humorju, a tuđi po izredni nadarjenosti. Obe te lastnosti sta dičili tuđi Luko Lavtarja. Po dovršeni ljudski soli in gimnazijskih študi-jah v Ljubljani se je posvetil mate-matiki in fiziki na modroslovni fakulteti dunajskega vseučilišča, kjer je položil dne 3. julija 1S72. 1. pred c. kr. znanstveno izpraševalno komisijo izpit za omenjena predmeta s slovenskim in nemškim učnim jezikom. V istem letu je postal suplent_na državni realki v Ljubljani. 18/3. 1. je debil mesto profesorja extra statum na c. kr. učiteliišču v Gorici, 1875. 1. pa je postal profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru in odtod smo ga spremili še kot aktivnoga profesorja in šolskega svetnika k večnemu po-čitku dne 11. marca t. 1. Mislim, da se ne motim, če tr-dim, da je 1c prav neznatno število učiteljev na Spodnjem Štajerskem, ki bi jih ne bil učil in odgojil profesor Luka Lavtar. In vsi ti mnogobrojni nekdanji njegovi učenci se ga spo-miniajo s hvaležnostio in z visokim spoštovanjem. Pa tuđi on jih je ime! rad, za vsakega je vedel. kako se je učil, kakšen je bil. tuđi če ga je učil že pred tridesetimi ali štiridese-timi leti. Kadar je Ie mogel, je pohite! med nje, o priliki konferenc ali drugih sestankov učiteljev je bi! med njimi, razpravljaL je z isto mladeniško na-vdušenostjo metodiska vprašanja računstva kakor nekdaj. ko so sede-li pred njim v šolskih klopeh, Lav-tarjev duh se ni postaral. Česar ni mogel sioriti ustmeno, to je izvr^il Luka Lavtar pismeno. Slovenskemu in nemškemu učiteij-st\Ti je ostavil Iepo število knjig; skoro vse so posvećene metodiki računstva na ljudskih šolah: štiri leta po definitivnem nameščenju je otvorila prva Lavtarjeva knjiga dol-go vrsto literarnih del, ki nišo pone-hala do konca njegovoga nad vse marljivega življenja in ki bodo izšla ♦ deloina sele po njegovi smrti. Ni tu-kai, da bi našteval naslove vseh teli del, le toliko naj navedeni, da je Lavtar pričenši z izdajo Aritmetike in Geonietri'e za učiteljišča (1S79 in 1S81), krenil v naslednjih letih na ono polje, ki si ga je izbral potem za nekako življensko nalogo, obrnil se je namreč k studiju metodike elemen-tarnega računstva: z vso resnobo in doslednostjo se je boril za izpopolni-tev tega vprašanja. Zanimivo je bilo gledati blagejra pokojnega, s kako vnemo je zasledoval Jo svoje smrti na c. kr. vadnici pri računskih učnih nastonih vsak kerak čestokrat. ne-okretnega učiteljiščnega kandidata, kako se je posvetoval z raznimi učitelji o uspehih svoje metode, koje načela je zbral v »Posebnem uko-slovfu jačiinania v ljudski soli« (izdaja ;>Slov. Sol. Matica ) in v nemški knjigi »Spezielie Methodik des Rechesiunterrichtes 1912« (Karl Ge-rolds Solin, Dunaj). Nazaduje omenjena knjiga in njene nemške pred-hodnice so vzdignile nekak preobrat na polju Ijudskošolskega računstva, o »Lavtarjevi metodi« se je pisalo po slovenskih in nemških pedagoških li-stih. Će se tuđi nišo strinjala vsa načela šolnikov z Lavtarjevimi nazori, vendar pa so morali vsi priznati, da imajo opraviti z moženi, ki je spravil svoje nazore v svet sele po resnem razmotrivanju in po mnogcštevilnih izkušnjah, da imajo dalje opraviti s šolnikoin, ki je poda1 učiteljstvu liud- ske sole marsikatere nove in dobre nazore. Znacilno priznanje njegove-mu trudu je deistvo, da so pohvalno priznavali Lavtarjevo metodo tuđi pedagogi izven mej našega cesar-stva, na Nemškem. Odlični metodik Rudolf K n i 11 i n g v Traunsteinu na Bavarskem imenuje v »Osterr. Schulbote«, 63. Ietnik, št. 1. Lavtarjaj duhovitoga metodika, ki ga moramo prištevati med najodličnejše novejše avstrijske metodike elementarnega računanja. »Lavtar je samostojen raziskovalec. ki je dospel do sanio-stojnih uspehov, in ki ume tuđi te uspehe na prav poseben in samostojen način podati.« Le toliko torej o Lavtarju kot metodiku, brezdvomno bodo pisali o tem več strokovnjaki na tem polju. Kakšen je bil Lavtar kot učitelj, o tem vedo pač povedati največ tiso-čeri njegovi učenci, ki jih je vzgojil. S komur sem še imel priliko govoriti o njem, vsak je pričel z besedami: »Lavtar se odlikuje po izredni pravičnosti in nepristranosti!« Znano nam je vsem šolnikom, kako težka naloga je, biti v očeh svojih učencev pravičen sodnik. Lavtar je spretno razrešil tuđi to zadačo. Zahteval je od svojih učencev resnega dela, kakor je sam smatral življenje za dobo resnobe in truda, a zmanjkalo mu tuđi ni humorističnih opazk, ki jih je metal med resna šolska razmotri-vanja kot nekake ocvirke. Vzorna in skrbno pripravljenu Stran .3LOV£N?KJ NAKULT, flnc 20. marca 1^15. 64 Stev. srečili z velikanskimi izgubami. Tuđi pri Črnovicah so Rusi obnovili svoje napade. Kakor pa porocajo budimpeštanski listi, kljub silnim ninožinam čet, ki so jih Rusi tu zbrali, napadi v silnosti nikakor ne dosegajo več prej-šnjih niskih operacij in je ruski vojni materijal in inoštvo tuđi mnogo sla-bejse, kakor je bilo od začetka vojne. Cei teden in več so mirovali boji na fronti Lupkov - Baligrod, kakor nam pa poroda nainovejše poročilo, so se boji na delni fronti Lupkov-Smolnik, torej na severnem delu te fronte zopet obnovili. Za enkrat govore predvsem ru?ki topovi, kar pa je navadno le pripravljanje velikih infanterijskih napadov. Tuđi med Ci-bno in Baligrodom so se vršili boji. Tuđi tu so napadali Rusi. morali pa so se po kratkem ognju zopet umakniti. Tuđi pri Uzscku je vladal skoro cei teden mir. Dne 14. marca so bili Rusi tam poraženi, v Četrtek pa so zopet poskusili svojo srećo, toda tuđi to pot so bili zavrnjeni. »Esti Ujsag« poroca: Izgube, ki so jih utrpeli Rusi na fronti v Karpa-tih. zlasti pa v okolici Dnjestra pri Nadvorni in Ortvji, so tako velikan-ske, da je zaoel sovražnik, ki je do-slej zelo potratno ravna! s svojim človeskim materijalom, boli šteditl ter uvaja svoje boje predvsem z artiljerijskim ognjem. BOJI NA POLJSKEM. O obstreljevanja trdnjave Osov-?ec s strani Nemcev poroca petro-gradska brzojavna agentura: Ob~ streljevanje se nadaljuje z vso silo. Ruske oblasti so većino civilnega prebivalstva iz ozirov na humanite-to odstranili iz trdnjave in okolice. Posadka se brani silno Junaško. Isto porcčilo pravi nato, da se zmagovi-te čete na novo koncentriralo pri Lipsku. Kodanjski listi konstatiralo z ozirom na to poročilo, da leži Lipsk «35 km južnovzhcdno od Avgastova v smeri proti Grodnu in da so se ruske čete umaknile za 30 km. Poročila prcjšniesra dne namreč pravijo, da so Rusi stali se pri Avgustovu. Proti VaršavL Krakovski »Naprzod* poroca iz Kristjanije: Po poročilih *Aftenpo-stena« iz Petrograda korakajo Nem-ci v tren smereh s severa proti Var-§ayi: iz Plocka, Prasznvsza in Osso-ufieca. V okolici trdnjave Rutki ob Narevu so se že vršili boji Poiurađni »Ruskij Invalid« pravi, da Nemci ra-zumejo s hitrimi pregrupacrami čet vzbuditi dcmnevanje, da imalo vedno nove čete na razpolago. Sovražrri^ovo priznanje lunašklh bojev na PCi'jskem. Iz Zeneve porocajo: ?,Na PoIJ-skenu-. tako piše podpolkovnik Rousset v »Petit Parisienu«, »se je bitka zopet pričela z novo Ijutostjo. Ta vražji riindenburg je zares izred-po srne! in neobicajno trdne volje. Se^aj poskuša Ruse forsirati med Prasznvszem in mejo na obeh bre-govih Orzyca, obenem pa mora z vso besnostjo napadati ob Piiici, da prepreci, da Rus^ razvijejo svoje !e\o krilo. Zares junački boji se vrše tu doli, za kakrsae ima zgodovina le malo primer. Ruska artfHerfla. Pcrpeevalsc lista - N. Ziiricher Ztg.« piše: Neizpodbitno dejstvo je, da ruska artiljerija od ure do ure bolj štedi z municijo. Zadnji artiljerijski boji m> to nedvomno dokazali. Tuđi sigurnost je mnogo manjša, vrzrck temu je, da nadomestno mo-štvo ni zadostno izvežbano in ne more nadomestiti padlega moštva. Tuđi je svoječasno brezumno strelja-nje poskodovalo tonove. Sedaj šteđi-jo z municijo. Tem bolj zločin sko lahkomiselno na ravnalo s človeškim materijalom. Brez artiljeristične priprave pošiljajo infanterijo in kaval?-rijo naprej in ti nesrečniki drve v ne-izcs'ibro smrt. Zadnje dni se je tuđi pri pehoti vedno bolj opažalo, da po-šiijaio Rusi mlr.de čete popolnoma nezadostno izvejbane v fronto. Rusi]a rab! dcnsrja. Iz Pariza porečajo o potret>ri*h dodatkih k politično - finančnim po-godbam trojnega sporazuma, ker v Rusiji nujro rabijo denarja in zaradi političnih izprememb na Balkanu. I*ranco?kega poslanika so zato pokli-cali v glavni vojni stan k car ju. Arh.iageislt. Kakor poreča >*KoInische Ztg.*, 50 poskusili Rusi in Anpleži na novo izmenjavo bhi^a čez Arhangelsk. Po nekem poročilu s severa, je rusKa vlada poslala v Be!o morje nekegri novega, izredno močnesa rušilca za led, da razstreli led z dinamitom. Ta rnšiiee je izređno moČJin In prekapa vse do5?danjc, ki so ddevali dosedai v I3elcm morju. V prvi vrsti irna ta rusilec iir-iogo, csvobodifi vT ledu zapne nar^ike in n/». ta nnčiri resiti mi-lijonske vredro^ii. HINDENBURG O IZGLEDI?! VOJNE. Aineriška lista ^NeTv-vrrk Times - in vPa:ly Chronide- priobčr.'e-ra razgovore svojih poročevalcev z Keneraircldrnaršalom v. H'ndenbur-gom v vzliodnem nen'.ŠK^m Rlavnem staru. Cilascm teli poročil se je izra-zil Hiiiuenburg med družini tuđi tako - le: Povcrje našim prijateljem v Ameriki, rudi cnim, ki nas ne Ijubijo, da z neomajnim rrepričanjem rriča-kujeni ztnago in zasluženi mir. Velika je Še nalega. ki r?s caka, se ve.je pa je moje zaunarre v moje čete. Nato ]e govori! Hindenburjr v prizna.vrJnih beFcdah o avstro - ozt-skih četnh ter hvalil tuđi hrabrost govra?nikov. Ko Je gcveri! o Ameriki, je rekel Hindenburpr: Amcriki se iinam morda zahvaliti, da stoji n:oje armads da-nes v Rusiji, namreć ženijalnemu že-!ezr?T«.kem3 sistenv.1. ki mi je na tako čudovit nač:n priorn-o^el, da sein vedno iznova z ntrtioftevihiinii četa-mi vz-država! mMijone Rusov in jih ?onii nr.zaj. Tu Je š!o: Lnkomotiva nrori parnemu va'jariu in lokomotiva je zmcicala. Res s nravini zanimanjem r-riča-kiijemo prihoda prvc?a ai^eriskr^a topa. Pre^eneten je vprašal poroče-valec felJmaršala. kako to misli, na-kar ni u je Hindenlur^r cdpfcvnril: Cital sem. oa so težki tonovi iz Amerike na potu v Rusijo. Ti torovi so samo adresira"! na Rusj-o, nan:en:"e-ni pa so nam. Ali so si pametni aine-riski trgovci že kdaj predstnvliali sliko nernske^a vojaka, ki je Ml začet od ameriške kro^'e v srce? Tnka sli- ka bi pač morala dati tuđi ameriške- f mu trgovcu misliti. IZ VARŠAVE. Nervoznost, nemir, beda in upa-nje — to so znaki sedanjega razpolo-ženja v Varsavi. Mesto, da pred kratkim obljudeno od mnogo tisnč veselih ljudi, zvečer razsvetljeno od električne luči, je danes po dnevi žalost-iin, polno ljudi brez dvoma, pols-o obubožanili beguncev, katerih je tam nad 100.000, dočim v večernih urah utihne vsako Življenje na temnih ce-stah. Iz bojazni pred nemškimi >go-lobi^ je oblast odpravila razsvetlja-vo cesi, ćelo okna zastirajo tuđi iz bojazni pred nemškimi bombami. Zdaj pa zdaj trdi kdo, da manika pii-narnam premota. V zadnjem času so narnrsč ^ jrolobi^ nad mostom bolj redka pr'knzen in če že prilete, ine-čejo namesto bomb proklamacije. O teh nemških proklamacijah seveda ćasopisjs ne sme porocali, pač pa mu je dovcljeno izrekati sveje ogorčenje nad drugim-! proklamacijami, ki b?Ae covere o kronmr'u nekega av-striiskerra nadvojvode za poijske^a !;rrJjj in o imenovani ti pos?arca *Pasryn?kega-* za nan:e-~ttiika v Galiciji in na ce'em Poljskcm. Scvtda so to izmišljotine. VInda se prav mečno trudi pridobiti Ijubezen Poliakov. Novi generalni gubernntor knez Jenjralicev Iio-če po vsej si!i pridobiti si popularnost. Cr»r je pred kratkim darova! iz svoi'h privatnih sredstev en milijon rubl'ev za dobrodelna # društva v Vnr^avi. Š3 več: Zadnje tedne govore rr«ki listi prav mnogo o koncesi-jah Poljakom na poiiu šoUt^a. F>ve poljski privatni srednji šo!i bosta ba-je crbili vse pra\1ce državnih šo!; trije predmeti se hodo haje na var-savskem vscučiii/'ču predavali v pol»?kcm jeziku. PrebivaNtvo iorn obliubain ne zar-pa. \* vesti, dn se vrše pokajanja z lvovskimi vseučiii-^kimi prefescr^i, vidro rmo stremljenje, vzeti od tam učne moči in jih nadcrnestiti z Rusi. Drug nncin strcrrljci.ia Ri:r-ov po pcpohirnoifi se kn^e tuđi v cbzirneni postopan'u z državljani sovraznih držav, ki so Slovani. To ini a morda svojo dobro stran, reda politir.io misleći liudjc se ne dado zap"Iiat% Uar je razvidno tuđi iz \'PČ;re čarr^i^2. Glavni predmet pojrovorov in misli je dejstvo: Hindenburg ante portas. Velik del občinstva le podučen o resničr.em strategičntin in po-litičnem pcložr-'u. Tem mar«? uranja ima de!o rjsofilskih takc7.vanih le^a-cijs!"'h komfteiev. Kc se je lani usta-rjcvil v Krakcvu vrl;:?vri poliski narodni komite, je zavladalo veiiko ve-sefie, Iccjijonarie so z veseljem po-^dravi^li: uvozni Galicija je v kratkem darova I n za le^iie 4 mili i ore kron, med njfmi prinranke otrok in pos.iov. Puf=to pa je delo varšavske^a komiteja. Tp Voz van a legija niina niti denarja, niti ljudi in listi ne govore n'č o legiji že od prvih čini februar ja. Fias!co ce!e :>:cc!je je tako očiteu. da se Te čutil ehi^ii oreranizator proti-IcErije vpodpo-kovnik--- Gorczvnski prisilierera odrovedafi sr svoji hr-storični vlopi. To ?e ohJavil v •Kur-jeru V/arsz:iVv*skeme. Pravi vzrok, c!a se. je vrc pod:ctio ponesrečiio in da je njega provzročitel.i od^top1'', razbsninje dejstvo, da se je nahajaln v vrstah vnršav^'rih legijonanev 120 tajnih ajsrentov -Obrane.-; ko se je to razvee!e!c, so tuđi h'-ikoverni pristaši »spravTie Ideje r odstopili. NEMCI SO ZAVRNFLI FRANCO- SKC NAPADE V CHAMPAGNI IN PRI VERDUNU. Berolin, 19. marca. (Kor. urad.) PoročIIo Wolffovesa urada: Veliki glavni stan, dne 19. marca. Zapadno bojišče: V Champag?!! sta se zopet pone-5reč?!a dva franeoska tielna napsda severno od Le Mesnila in severno od Beau Sejoura. V]eli smo 2 častnika in 70 nož. S težkinii izRitbsm! se Je odbiti sovrsziilk umaknil pred n^sim uspeš-nini ognjeni v svoje pozicije. JfJS.ovzhc-d!!o cd Verduna so iz-vršil! Frartcoz?2 već nava!ov. V čGllni Wocvre f :no jih odbili, na v/hodneni robu visln ob reki Mas pa se se vrše fcoii. Vrhovno arnsndno vodftvo. * ZAUSTAVLJEN FR.ANCOSKI NAVALI V CHAMPAGNL — FRANCO-SKl LI5TALCI SO BOMaAnnSRALI SCHLLTTSTADT, MEMŠK! PA CALAIS. BerCiin. le. marca. (!\or. urad.) VVoIifov bio JavKa: Velik: plavni stan, dne 38. marca. Z a p s d n o bo]?§čc: Franccski nava! na našo pozicijo eb jnž-rem robu Loretske visine srno crJhii!. Francoske clehie napade v Ckarm;agni severno cd Le MesniSa r-rno znustaviii s protinapadi. Snoči lani kaj obnovllcni francos'd napad snio iravrniis s težkimi Iz^iibamS za sovrržnika. V Arsonili boji po'enlujeio. FiancvL-lLi ?cia!c5 so inc-afi nem- he ra ednrfo a-zaš^o tnesto Sch'ctt-stadr. Učizikovala ?3 samo en?, ki le udzrlla v vzgoževaiišče učiteiiic ter ubila 2 cr.rc!-:c, !0 pa težko ranila. Kci odi-ovor na to crno ćanes penoči n?el£iif fcoml-js tcžkega kalibra na trd-r?avo Ca!a:s. Vrhovno arriadno vodstvo. Obstrellevenje Calaisa. Privatna ženevska poročila pravijo, da je bila kanonada topov proti Zcppelinu. ki je ineta! na trdniavo bombe, brezuspešiia. Požar na kolodvoru je provzročil veliko škodo. V nekem skladišču je bomba ubila 7 uradnikov. * Stnrt iraneoskviga generala Grandmlsona. N^?m!^Jsi general ro službeni .starosti v franeoski armadi, de Granđmison. je bi! pri nekem reko-gnosciraniu ubit. • KAKO SI HOĆE FRAKCOSKO ARMADNO VODSTVO POMAGATI. \\"olffov urad poreca: A'eliki vojni stan. 1S. marca: Pri nekem v goz;du VoJante v Arsronih padlem franeoskem častui-ku 5. ko'oriiiaine-ra polka so našli sledece t:.sknr;o povelje. Najprvo te-?a povelja nišo smatrali kor re?ne-ga, ker ni bilo verjeino, da bi se so-vražno armadno vodstvo tako poni->'a!o ter Izdalo tako si-cmarijo. Ko so pa d'.gnali. da je v^ebina te^a povelja znana števiinirn vjethikom, in ko so zahodno od Lilie Še en enak odti-sek teza povelja s pomočjo rakete vrp:!i med naše čete. se ne more več dvomiti o pristnosti tega povelja. Gotovo je torej. da je franeosko ar-madno poveljstvo s sledečim ukazom napravilo zadnji noskus, za po-nesrečeni poskus prodreti v Cham-pacrne natveziti četain, ki so izgubile popum, stvari, ki naj jim dajo novo upanje: 'Grand quartier general, Peuvlenie bureati, S. marš. Naša zmaga je gotova. Franco-f1;e armade so se bojevale zdaj sko-zi sedem mesecev z voljo zmagati. od zdaj noprej pa. se bojujrjo, gotovi zmage. I. Nemške izgube. Nemška armada se ne more več ojačiti. niti po številu, niti po notranji bojni vrednosti: predana je poginu, (zgube Nemcev, vstevši bolnike, presegajo že zdaj tri milijone. Polki in bataljoni so popc!non;a zrabljeni. Za vsak polk je povprečno le še 12 aktivnih castnikov na razpolaganje in ker se nemski častniški zbor izpo-polnjuje le iz prvih družabnih kro-gov, Nemčija ne more več dajati ar-madi novih castnikov. Nemski topovi so obrabljeni. Mnogo njihovih granat ne krepira. Naši vojaki ve--o to. Pri izvežbanju rekrurov ima le vsak tretji mož puško na razpolaganje. II. Nemči.'a izstradana. Dovoz vojnega materijala za bo-jujoče se čete, ki je bil že dozdaj te-žaven, pričenia biti nemrgoč. Bro-dovja Anjrlre in FrancUe^ konfiscira- jo vse blago, kl se dovaža iz inozemstva v Nernčijo. Nemško civilno prebivalstvo dobiva kruha, krompir-ja, piva in mesa od vlade v le neza-dostni množini. Dokazi za nezadost-no prehranitev se dobivalo v pismih, ki so se našli pri nemških vjetnikih in mrtvecih. Nemška vlada je ta ne-dostaiek sama priznala s tem, da je zaprosila amerikansko vlado, naj za-sigura in radzoruje prehranitev nemškega c-vilnega prebivalstva. Takegra predloga, ki sa je sicer Amerika cdklonila, dozdaj sploh še ni v zgodovini Icake velevlasti. Nein-ški denar je izgubil v iicvtralnili de-želah \r> odstotkov na kurzu. Nemski vcja!:i, ki so jih dozdaj častniki smotreno slepil: glede vseh vojnih dogodkov, začno polagoma razume-vati, da "e Nemčija premagana in da bo lakota koncala uničevalno delo, ki ga ::č pričelo naše orožje. ili. Zavezniki Nemčije so prema gan. i. 'lurčijo. zaveznico Ne m čije, ogrožajo brodovja Anglije in Franci-je v nj'r:itm lastik-m glavnem inestu. Grsk:i in Koinunska sra mobilizirali, da se nam pridružite. Rusi so ravno-kar v kali zadubili poskus ncniško-avsirijskt^a. napada in nišo pri tem porubili niti peti de! svojega ogrom-nega vira moči glede nadorneščanja rekrutov. Nemške vojne lacl.ie se ne upajo, zapustiti pristanišč, ki iih šči-tijo. Kar se tiče podmorskih čoinov. ^no jih mi in naši zavezniki že več potopili, nego oni trgovinskih ladij. Zmaga nam je gotova. Brez usmilje-nja za sovražnika jo moramo do konca izvesti. IV. Zločini Nemcev. Sočuija Nemčija nikakor ne za-."•luzi. Nemška vlada Je z v padom v LJelgijo kršila svoje pogodbene dolž-nosii naprarn tej deželi v najhujši meri in je sploh na suhein in na morju pi:.l'ča!a v nemar vsako mednarod-no pravo. Nemške čete so obstreljc-vale odprta mesta, so zažga'e vaši, ki se ni^o branile, so umorile starce in otro!:e ter oskrunile žene in dekle-ta. Ncniški podmorski čolni so ćelo potopili nevtralne trgovske ladje. V pokrajinah. katere so Nemci zasedli v Franciii in Belgiji silijo žene, katerih mnžje so v vojni, da se uklonijo njiho\i brutalni volji. A\nogo takih nesrečnic je vsled posiljenia zanosilo. V. Trpljenja franeoskih vjetni-kov. V mnogih bojih smo videli. kako 5o Nemci naše ranjeuce z nacrtom pcmorili z bajntietom. Oni, ki so prišli v vjetiiišcvo, so izpostavljeni iirijhujšemu samopašju in surovosti Nemcev. Mnogo jih umre glađu. Hrana obstoja zjutraj in zvečer iz nekakega želodovega pregretka, opoldne pa iz juhe. h kateri dobe po pet skupa] po en plesnjiv kruh. \\. Sigurna zmag2. Do kakega zaključka se mora vsled tega priti? Predvsem se mora opozoriti, da moramo naše moči po-dvojiri. da dosežemo končni cilj, narnreč zasiguranje in trajno ohrani-tev evropejskega miru. na drugi strani pa. da je holie umreti na boji-šču. kakor pa priti Nemcem v roke ter v vjetništvu v nemških zaporih umirati vsled onemoglosti in jetike. Torej naprej, z zaupanjem v svojo moč in z vsemi inočmi nasproti sigurni zni3:;r:, zmagi domovine in republike, zmegi pravice, svobode in morale !3 Pojasnila k temu ukazu ni treba. Najvišje armadno poveljstvo.« Francoske rezerve. Pariški setrudnik lista --Svenska Dagblad- naglasa, da so na Franeoskem vse rezerve izerpane. Za na-povedano ofenzivo najbrže ne bo ^Tec dobiti franeoskih čet. Castnikov pri-man^uje, enako tuđi potrebnih for-macij specijalnih strok. Moštva bi še bilo, toda vsi, ki poznajo položaj, pravijo, da ni mogoče storiti več, kakor ohraniti polke na fronti polnoštevil-ne. Angležev ni dosci, da bi mogli položaj izpremeniti v prid zaveznikom, Vpokiicanje letniKa 1916. na Francosfceni. Pariz, 18. marca. (Kor. urad.) > Manu- poroca: Vojni minister je rdredil vpckiicanjs Ietnika 1916. — Pariški rekruti so vpoklicani za 12. april, moštvo, namenjeno za afriško Iahka pehoto. pn za 2. april. ..■••• Proti neresniČKif« angJeskini pcročl-\om o znzagah. Iz Londona porocajo preko Ko-dania: ^Daily Maik- se čutijo primorane v uvodniku zopet govoriti o protestu lorda Selborna proti neres-ničnim in nnpihnjenini vTojnim poro-čilom. Temu protestu se je baje pri-družil v listu »VVeekly Dispatclu Ro-bert Blatchford. Oba pravita, da bi ne bilo prišlo niti s strani podjetni-kov, niti s strani delavcem ob Clydo so bila dalje tuđi Lavtarjeva predavanja v tečajih za meščanske izpite, ki jih je prirejalo mariborsko c. kr. učiteljišče; z zaniiTianiem so jim sledili kandidatje in kandidatinje. obče-vanje med učiteljem in slušatelji ]e bilo podobno občevanju očeta z otroki. Učna uprava je priznala Lavtar-jeve zasluge na sol. polju s pcdelitvi-jo častne svetinje za 401etno zvesto službovanje ter s priznanjem naslova šolskega svetnika. Že danes nam je vsem tovarišem v svežem spomi-nu, kako prisrčno veselje so napravila skromnemu Lavtarju ta pošteno prislužena priznanja. In kakšen je bil Lavtar kot tovariš! Daleč nas je presegal vse po svoji starosti, a nikdar nismo čutili mlajši niti najmanjšega zapostavljanja, vsakomu je šel na roko z dobrim svetom, izredno fino razvita čuvstva so mu zabranjevala vsako najmanjšo žalitev tovariša, ali bodisi koga dru-ge?a. Visoko nad vsemi Lavtarjevi-mi čednostmi pa se je blesketala kot svet'a zvezda njegova nenavadna odkritosrčnost. Cestokrat sva govorila z Lav-tarjein o usodi milega nam naroda slovenskega. Z vsem srcem je bil njega zvesti sin, z veliko gorečnost-jo je zasledoval njegovo gorje in sre-čo, z dna svojega srca mu je želei srečno bodočnost. O svoji ožji domovini, zlasti pa o svojem rojstnem kraiu. o Železnikih in njih prebival- cih, je govoril rad, posebno pa je z nekakim notraniim veseljem pripove-doval. kadar je prirel od doma — obiskal ga fe v?^ko Ie-o na^^anj enkrat —. kako jo je v tem ali onem slučaju kak njegov rojak vpegrun-tal«. Preostale mi še, da govorim o Lavtarju kot poglavaru družine. Poročen je bil z blago gospo Amalijo Prossinaggovo, sestro liub-Ij'anskega zoravn-'Ica isteka iinena. Skrbno sta vzsajala svcie otroke, tri sinove in dve hčeri, ter jih do-vedla do uglednih služb. A nemila usoda je posegla s kruto roko v sicer srečno rodbin^ko življenje dra-gega nam Lavtaria. V najlepši dobi mu je iztrga^a iz rok sina profesoria, vrgla na bolnisko posteljo, drugega sina, topničarskega nadporočnika, tretji sin Pavel, c. in kr. polkovni zdravnik, pa je sledeč klicu domovine padel v srbsko vjetništvo, kjer se veseli po prestani težki bolezni na svidenje s svojimi Ijubimi starši. bratom in sestrama, ne vedeč, da nje-govega dobrega očeta ni več med živimi. — Če Je le mogeU je pohite! Lavtar vzlic visoki starosti k hčerki Jozefi, soprogi deželnosodnega svetnika Hrašovca, v Rudolfovo, kjer se je naslajal v družbi malih vmikov, ali pa je odšel pogledat hčerko Nuko, učiteljico v Framu, kjer je seveda obenem hospitiral pri pouku račun-stva ter zasledoval uspehe svoje metode. Lepo je bi!o Lavtcrjuvo življenje, lena ie bila tuđi njegova smrt. Do pred božičem je opra vi jal zvesto kakor vedno svojo službo: te laj pa se jra je lotiTa neozdravljiva b^Iezen Od dne do dne je boij hiral. ču^eć, da se bliža njegovo sadov polno življe-n]e h koncu, je uredi! vse svoje za-devc, imel je le se eno /eijo: d3 vidi še enkrat svojega ljiibljencga sira Pavla. Nihče izmed živih mu ni mn-ge! i.TpoIniti njegove srčne želje, a belezen sn:na mu jo je iznolnila: raz-Zrmla je nađenj reza vest in v tej se je posiavlial z giasniini ^e*-edam" od Pavla, videč ga pred seboj, •— malo petem pa ic izdihnil svojo b!ac;o dušo. Naznnnilo učiteljske^a zbera, i smrti svojega senicrja Luke Lavtaria se prlasi med drugimi: »Zavod žaluie ob grobu v?::n:e-ga. navdašenerja učitelja, u^lcliski zbor izgublia z njim značajne^a, U'J-beznjiverra tovariša, učenci dobro-hotnega, vdanega svetovalca in vodnika.-: Će pridenemo tem Isphn 1 e-sedam se, da žaluje slovenski narod ob grobu iskrenega rodoljuba, šol-stvo po neumornem sotrudniku, njegova rodbina pa po dobrem in skrb-nem očetu, smo našteli le malo šte-vilo lepih čednosti, ki jih je imel po-kojiii, bla^'i Luka Lavtar. Z mirno vestjo pa Iahko trdimo, tla je bila vsaka izmed teh čednosti v resnici njegova last. Blag mu spomin! 64. Ste*. ^SLOVENSKI nakuu*, anc 20. marca 1915. Stran 3« in drugod do spora glede mezde, čc bi imeli pravi pojem o resnosti položaja. Blatchford naglaša zlasti stu-pidnost vlade, ki jo je zagrešila s tem, da je resnične informacije iz strahu pred panikami ali iz strahu, da bi packi ugled vlade, preprečila. >Daily MaiU pripominia iz last-nega: Vsa tendenca takih vojnih po-ročil, ki se dopuščajo, stremi za tem, zakriti naše poraze, zmar.jšati naše tezkoče in pretirati hibe pri sovraž-niku ter tako pripomoći do vtiska, da je Nemčija že toliko, kakor poražena. S tem pa se uniči tuđi individualni občutek, da je napor kogar koli potreben za vojno. • m DELO NEMSKIIi PODMORSKIH ČOLNOV. Rotierdam, 19. marca. (Kor. ur.) »Nemr/e Rcrterdamsche Courant« Doroča: Angleška parnika -Advo-can« in »Leotris*, ki so jih v Sever-nem nioriu zasledovali nemški podmorski čolni. sta vceraj priplula sem. Kapitan »Advocata« Je izpovedal, da je njegova ladja srečaia neki nemški podmorski čoln štiri milje od holand-ske obali. Anglija nima nobenega tako velikega tipa, kakor je ta tip nem-.skih podmorskih čolnov. London, 19. marca. (Kor. urad.) Parnik -Glenartnev-■- \z Bankoha, ki je imel na krovu riž za London, se >e danes dopoldne v Kanalu pctopil. Bil je torpediran. Tekom pol ure se ;e ladia potopila, Utonil je le en potnik. - , • Neniški »gclcb« napade! angleški parnik. London, 18. marca. (Kor. urad.) »Central Ne\vs* po/očajo: Angleški parnik »Blonde«, ki je prispel v Ty-ne, poroča, da ga js napadel neki vgolob«. En moz pcsadke je bi! usmrćen. Paropk>vni promet Anglije. *Rctt. Couranu poroča iz Londona, da so družbe Star in Meldrum in Kemp. cmeiile svoj promet v inozemstvo za 60°ć. V celem je dosedaj cmejilo promet 10$ angleških parcv olovnih družb zaradi nevarnosti, iirovzročene od podmorskih čolnov. °opolnoma je ustavilo promet 1S družb. »Daily Chronicle * poroča, da se je dvignila pristojbina za ladijske to-vore \z Amerike v severofrancoska *n zapadno angfeska pnstanišča za 5%, Pristojbine za pristnr:išča na vzhodnji obali Anglije t.o se dvijrnila za 71 ./"/ć. Premije za vojno zavaro-vanje ladij. ki vzdržuiejo promet med Anglijo in Francoskc, so se od 10. marca dvignile za 30 šilingov. za !adje, ki plovejo v Ameriko pa za 20 šilingov. Nadalje se poroča. da je iz prometa izstopilo ckrog 60^ angle-Škiii ladij, ki so vzdržavalc promet s skandinavskimi deželami. Iz Potterdsma poročajo: Angle-ška vlada je ustavila postni promet ,ned Vlisingenom in Folkestonom. V ^odočc bo odprt promet za parnike Ie na prcgi Vlissingen - Tiiburv. Iz Rotterdama noročajo: V zadnjih treh tednih se je .skrčil angleški prornet na Holanćsko in v Skanći-navijo na eno petino normalnega prometa. V holandske in skandinavske luke je dospelo v času od 18. februar ja do 15. marca samo 360 an-^leskih ladij proti 1500 v minu lem letu. m * ANGLEŠKA BLOKADA NEMCUE. Milanski listi poročajo iz New Yorka, da državni departement na podlagi poročil lastnih konzulatov ne more priznati angleške blokade Nemčije za efektivno. »Courant« poroča iz New Yor-ka: Ameriške paroplovne družbe so sklenile, vsled efekt, neučinkovitosti blokade proti Nemčiji, da ostanejo v zvezi z Nemčiio v sedanji obliki. Ameriški parniki z bombažem za Nemčijo. Generalni amerikanski konzulat v Hamburgu naznania, da so parniki vNevadan«, »Gurflieht« in »Denver« ki so pripeHali blago v Evropo, od-piuli brez tovora nazai v Ameriko, to pa vsled angleške izjave Klede tr-govskega prometa. Nadalje javHa amerikanski generalni konzulat, da je od začetka marca dcspelo v Rot-tcidam in Bremen .šest air.erikanskih parnikov s 50.190 zavoji bombaža. Neki nadalini parnik pričakujejo v Bremenu. Parnik »A. A. Raven« že od 1. marca preiskujeio in zadržujejo v Dealu. Devet parnikov z bombažem je iz severoameriških pristanišč odplulo v Rotterdam in Bremen. ffoviŠKI DRŽAVNI ZBOR. Nemški državni zbor je v četrtek priče! drugo branje proračuna. Proračun državnega zbora je bil dovo-ljen brez debate. Nato so se začeli £QSY£i£vaji £kku$no o proračunu dr- žavnega kancetarja in zuna njega ministrstva. Referent posl. Bassermann je poudarjal, da je bila proračunska komisija edina v priznavanju po-žrtvovalnosti in hrabrosti naše arma-dc in nioniarice, (Živahno pritrjeva-nje), ki sta povsod v strclskili jarkih, v mečvirju in vccii, na karpatskih vi-Šinah in v mrazu Severne Pruske stavili svoje življenje v nevarnost za duniovino. (Živahno pritrjc\anje). Vsi so bili edini v obeudovanju za vdikansko delo generalfeldmarsala pl. Hindenburga, ki se mu je posrećilo, ustaviti rm-ki parni valjar. Mi vsi smo prepričani, je končal referent, o popolnem uspehu in o tem, da bodo naši sovražniki doživeH uni-čujoč poraz. (Živahno odobravanje.) Posl. ScheideiiMiin (soc. dem.) je hvalil vstrajnost in hrabrost nem-ških vojakov. ki iih občuduje ves svet. Naglašal je, da ie treba izdatno skrbeti ne Ie za rodbine vojakov, marveč tuđi za invalidne vojake. Za-hteva! je, da se takej store vsi potrebni koraki, da se zasigura prehra-nitev prebivalstva do jeseni. Končno je zaheeval tiskovno, društveno in zborovalno svobodo. Nato so brez nadaljne debate sprejeli proračune, ki so bili v raz-pravi. Pri proračunu o upravi državne armade ie prcđlagal poročevalec več resolucij, med temi eno glede tega. da se razširi pravica do enolet-nega prosto vol jstva. Proračun je bil brez debate sprejet, ravnotako resoiucije. V včerajšnji seji je državni zbor nadaljeval drugo branje proračuna, rešil več proračunov brez debate ter se notem pričel posvetovati o proračunu notranjega ministrstva. Zbornica se je bavila preclvsem z vprašanjem prehranitve prebivalstva. Pri tem je bilo vloženih več re-solucij in sicer ^rlede splešne dolo-čitve kolikor mogoče uizkih maksimalnih cen za kruh, moko, krmo, glede zasiguranja zalog ječn:ena in koruze za ljudsko hrano, glede ome-jitve produkcije piva za nadaljnih 20 odstotkov ler đoločitve maksimalnih cen za pivo, glede prepovedi izdelo-vanja zdanja za piti, glede prepovedi vporabe žita. sadia. sladkorja za iz-delovanje špirita in končno glede te-?a. da se kar najhitreiše dožene. koliko prašičev in krempirja je v državi. Soc. demokratski poslanec Hue o vo!ni. Berolia, 15. marca. (Kor. urad.) Socijalno demokratski poslanec Oton Hue piše v -vBcchiimer Volks-blattu;: Nemca, ki bi hotel mir za vsako ceno. torej tuđi za ceno raz-delitve Nemčije. ne poznam. Tuđi zasropniki Poljakov in Dancev pri-znavaio to in ne delujejo v na^prot-nem zmislu. Njihovi rojaki krvave na bejiščih za varnost Nemčije. IZ ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. Angleška poslanska zbornica. London, 17. :i:arca. (Kor. urad.) Liberalec Outhvvaite je vprasal sira Edvarda Greya, če je bil sklenjen s Kitajsko kak dogovor ^lede Čingta-va. Orev je to zanikal. Outlnvaitc je vprasal nato, če more Orev poveda-ti, ob kateri uri dne 2. avg. je biia izročena franeoskemu poslaništvu v Londonu cđločitev kabineta, da bo podpiraićt Francijo na inorju in ob kateri uri tega dne je zahtevala nern-ška vlada v Bruslju prehod neraskih čet skozi Belgijo. Grey je odgovori!, da natančnih podatkov^ ne more podati. Vendar pa ni nobene zveze med obema vprašanjema, ker je angleška vlada, kakor dokazuje bela knjiga, povprasala nemško vlado, če hoče respektirati neviralnost tako dolgo, dok'er je ne prekini kaka druga država a je odgovor dolgo po razgovoru glede podpirania Francije na mor-ju v ariRle^kein parlamentu orikloni-Ia. Ouih\vaite je vprasal dalje: Ali ni morda faktum, da je bila zahteva neinške vJade od Belgije jasno znamenje, kaj nainerava storiti Nemčija? Grev je odgovoril: Gotovo ne. Mi smo dobili prva znamenja nem-ških mmer. ko smo teden dni poprel izročili enaka vprasanja Nemčiji in Franciji. Francoska vlada je takoj odgovorila. da hoče respektirati ncvtra'nost Belgije, dočim je nemška vlada odgovorila, da ne more dati nobenega odgovora. Outhwaite ie ^^ašal dalie: Ce je padla odloči-tev v angleškem kabinetu zjutraj dne 2. avgusta in če nemška zahteva ni še došla do sedmih zjutraj, ali je po-tem korektna izjava, da smo prene-hali s svojo nevtralnostjo le zaradi kršenja nevtralnosti Belgije? Govornik je odločil, da naj se odgovori na vprašanje pismeno. Jo\vett (delav-ska stranka) je vprasal. če so se zvezne vlade zedinile glede mirovnih pogojev, ki naj bi jih stavile Nemčiji, Avstriji in Turčiji. Sir Edvard Grey je to zauikal Angleška zbornica lordov. London, 1S. marca. (Kor. urad.) V zbornici lordov je lord Macdonald poudarjal, da je podkralj indijski pri sestenku cesarsko-inuijske zakono-dajne skupščine v Delili dne 12. decembra izrazil željo indijske vlade, da se vsako razpra\ lianje o kritičnih vprašanjili tekom vojne kolikor mogoče opusti. RcKei je, da smatra vlada za nei:n;e5tno, da bi stopala v stikc .s parlamentom, ki bi mogel po\ z^očari kontroverze in spore. Ker inidjo zadnjo nedeljo predložene zakonske osno\ c j^Iede ustanovitve eksekutivne skup^cinc. za združeni provinciji Agra in Oudh zelo sporen značaj, zato predlaga Macdonald, da naj se izroči kralja adresa, ki naj ga prosi, da naj proklamaciji, s po-močjo kutere bi bila usivarjcna ekse-kuti\Tia skupščina, odrečc do>olic-rJc. iJredk>£ je bil spreict in zbornica odgođena do 14. aprila. • * • ZDKLŽENJE RUSKU PRAVOSLAVNE IN ANGLIKANSKE CERKVE. Londoc, 16. marca. (Kor. urad.) Kakor poroča /limes , je izjavil Rothay-Rcynolds predvčeraišniem v nekein predavanju v institutu Impe-rial: Pred kratkim je imela petro-Riadska cerkvena akademija zboro-vanje, na katerem je Škof Anastazij izjavil, da je prcjcl od angleških ško-fov. ki so obiskali Rusijo, pismo. Angleški školi so se v njem izjavili, da so pripravljeni storiti vse, da se združita angleška in rusko-pravo-slavna cerkev in da ^j zelo zadovoljni s tem, kar so videli pri ruski cerk-vi in od ruskih duliovnikov. Skot Anastazij jim je poslal prisrčen, a ne obvezen odgovor. Rcynolds pripo-mir.ja k temu. da smatra za zc!o ver-jetno, da se doseže končen uspeh. m m m Robija, rešiteljica Anglije. \z Beriina poročajo Miinchener Neuestc Nachrichten« z dne 1S. marca: Znani angleški publicist Austin riarrison, izdajatelj lista >English Revie\v«, priobčuie v zadnji številki svojega mesečnika članeJc. v katerem razpravlia o pomoći, ki jo Anglija pričakuje od Rusije. »Naš opti-mizem dejansko temelji samo na Rusiji. Res je sicer. da je bila Rusija zopet težko poražena, a bilo bi ne-zaslišno. ako bi tu izražali kako drugo čustvo, kakor hvaležnost za juna-ške napore ruske armade. Brez ruske Domoći bi bil vsak prebivajte an-gleških otokov prisiljen, prijeti za orožje v obrambo svoje domovine. Ako bi se Rusija naveličala vojne, ali ako bi njeni inogočni napori ponehali, bi postal ves vojaški položaj na mah kritičen in bi se izpremenil nam na škodo. I zid vojne je odvisen od vztrajnosti in trdovratnosti ruske armade. Ako borno zamogli in ako bo Francija obvarovana popolnega raz-groma. se imamo za to zahvaljevati edino in samo ruski pomoći. Rusija edina je odločilni vojaški činitelj. Ako bi Rusija prenehala z vojno, ali ako bi se -skleml z Nemčiio separatni mir, bi se morala Anglija na nož boriti za svoje živijenje.« rraneoska zbornica. Piiriz, 18. marca. <"Kor. urad.) Zbornica je sklcnila, zvišati izdanje državnih zakladnic na 4 in pol milijarde. Finančni minister Ribot je iz-javii, da presega uspeh podpisa državnih znkladnic želje vlade. Tzvajal je, da bi utegnile nastati velike tež-koče. da pa jih ho državni zaklad premagal. Minister je nato razlagal ponien vojnih izdatkov. čijih zvisanje bo vzpričo novih potreb treba priča-kovati. zlasti vsled dardanelske ekspedicije in vsled podpnr. ki se bodo morale dati prebivalstvu zasedenih pokraiin. kakor hitro se osvobode. Minister je z zadovoljstvom konšta-tiral, da se je trgovina zopet povzdig-nila in da se je zvišala davčna sila. Ribot je nato poudarjal politično in financijalno poštenost Francije in je končal: Mi smo povedali občinstvu pcpolno resnico in nam ni treba skrivati in olepšavati položaja in izdaje papirnatesra denarja. Govor ministra so spreieli poslanci z odobravanjem. Zbornica je nato sprejela predio^ srlede nredujmov zavezni-kom in priiateliskim državam. Na neko vprašanie ie Ribot izjavil. da ie Prancija dala predujme le Belgiji in Srbiji, kar gotova nihče ne bo obso-jal. Minister je dostavil, da se bodo za Rusijo izdale brezobrestne državne zakladnice. • - • DELAVSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. Rotterdam, 16. marca. (Kor. ur.) Kakor poroča Rott. Cour.« iz Londona, prihaja položaj v angleški pre-mogokopni industriji vedno boli kri-tičen. Zveza rudniških delavcev je sklenila 1. aprila odpovedati vse ob-stoječe pogodbe za 1. juni. Med tem časom naj se izdelajo nove pogodbg, v katerih se na) zvišajo tako mini-malni, kakor tuđi maksimalni zasluž-ki. Položaj je resen tuđi zato, ker zahteva jo rudarji vojno doklado. V kratkeni se bo vršilo zborovanie Zveze rudniških delavcev, da for-muiirajo svoje zarite\re. Najbrže rodo takoj /ahtcvali -?o:: vojno ao-klado. London, 1S. inarca. (Kor. urad.) Pod okriljem vlade se je vršila vče-raj popolduc velika naredna delav-ska konferenca. na kateri se je raz-pravljalo u dobavljanju večjih zalog vojnega i:-;jicrijc!a in je bil sestav-ljen odbek sedmih delavskih voditelj ev, ki bo fungiral kot posvetovalni odsek za \lado. Iz Amsterdama porečajo: Proti vsem pričakovaniem stavkajo dclav-ci v medarnah municiiskih tvornic v Glasgov. u se nadalje, kar iako občut-liivo moti celotni obrat. Posestniki rudokopov v Soutlnvaicsu se branijo zvišati delavcem niezde za 20n'< , ker iinaio sami višie izdatke pri konjih in prehrani živine. Posestniki rudokopov v Durhamu hocejo delavcem celo znižati plačo, medtem ko ti za-htevajo 25% zvišanja. Voditelj delavcev. Emendson, očita delodajal-cem, da se njihov patrijotizem ustavi pred njibovimi žepi. Sedaj se sele tuđi izve. da stavkajo tuđi delavci v plinarnali v Birkenhadu. Iz Milana poroča Avanti« o an-gleskein socijalističnem gibanju, ki se vedno bolj razširja in utrjuje. Angleška socijalistična stranka, ki se je kazala dosedaj vojni prijazno, je sedaj popolnoma snremenila smer svoje politike. Večji del stranke izjavlja, da je glavni vzrok vojne iskati v ka-pitalističnem boju za industrijo in na finančnem trgu. An^'csLi delavci proti vojni. Iz Haaga poročajo: Angleška parlamentarna delavska stranka je izdala ravnokar prvi zvezek oficiial-ne strankarske publikaciie o vojni v pouk delavcem. Ta brošura uniče-valno obsoia Rusijo, ki je haje glavni vzrok sedanie voine. Pa tuđi angleški politiki se očita, da je hodila z rusko politiko roko v roki. Brošura je vzbudila po ćeli Angliji mnogo razburjenja, ker se vodilni krogi boje učinka te brošure na delavstvo. NAPAD NA DARDANELE-Tursko u radno poročilo. Carigrad. 19. marca. (Kor. ur.) Včeraj ob pol 12. dopoldne je priče-lo sovražno brodovje obstreljevati dardanelske baterije. Brodovje je sestajalo iz 16 oklopnih križark, med njimi 4 franeoske, 3 križark in več torpednih rušilcev. Ob 3. popoldne se je del sovražnih oklopnic umaknil, ostale pa so nadaljevale bombarde-ment do 6. zvečer, nakar je brodovje odplulo. Angleška oklopnica tipa »Irresistible« je zadobila tako tcžke poškodbe, da se je nagnila tako, da so njeni topovi moleli v vodo. V tej legi je ostala ladja, ne da bi se mogla premikati. Težko poskodovana je bila tuđi oklopnica ^Afriea -, ki pa je še sama odplula. Ražen teh dveh ladij so bile tadi še druge zadete. V teku tega sedemurnega boia smo. kakor ze javljeno, potopili tuđi franco-sko oklopnico --Bouvet« in neko sovražno torpedovko. Boj se ie torej končal s pnpolno zmago naših utrdb. Mi smo imeli le neznatne poškodbe. Neki naš avijatik je dognal. da vlečeio Angleži poškodovano okiop-nico tipa rCornwalU na Malto. FRANCOSKA OKLOPNICA »BOU-VET« — POTOPLJENA. Carigrad, 19. marca. (Kor. ur.) Pri današnjem obstrelievanju Darda-nel se |e pri vbodu v Dardanele vsled ognja turskih baterij potopila francoska oklopnica »Bouvet«. Oklopnica »Bouvet« ie bila zgra-jen 1. 159f>. Deplacma je imela 12.036 ton in je razvijala 14.10U konjskih sil. Posadka je štela 614 mož. Imela je 2 topova s kalibrom 305 cm, 2 topova kalibra 27 cm, S—14 centimetrskih, 10—10 centimetrskih in 14—4*7 centimetrskih topov. Zopet dve angleški vojni ladjri potopljeni. Carigrad, 19. marca. (Kor. ur.) Vest, da sta se angleški vojni ladji iJrresistible« in »Africa< potopili, ki jo je razširila »Agence Telegra-phique Milii■-. potrjuje zdaj turski davni stan ter poroča o tem slede-če: Angleški linijski ladiii »Irresistib-le<( in »Africa«, o katerih se je včeraj poroćalo, da sta bili težko poško-dovani, sta se opolnoči vsled ognja turskih baterii potopili. (>Africa« je velika linijska la-dija s 16.350 tonami ter 4/30*5 cm, 10/23 cm in 24/76 cm topovi. Spu-ščena je bila v morje 1. 1905. »Irresistible- je starejša; zgrajena I. 1899 ima 15.000 ton ter 4/30*5 cm, 12/15 cm in 16/7*6 cm topov. Uniče-nje teh dveh ladij pomenja za angle-J&o mornarico občutno izgubo.) Izgube angleške knžarke »Amethyst«, Iz Aten poročajo, kakor javljaju »M. N. Nachrichten-: Angleška kri-žarka -Amethyst« je z vso močjo prodrla do Nagurc. pri tem pa so jo zadele 3 granate, ki so ubile 28 mož, kakih 30 pa ranile. • . • ^Berliner Ta^ebžatt-< o operacijah proti Đardaneiam. Carigradski dopisnik »Berliner TaRebhtta . ki je bil z dovoljeniem turške^a vojnega ministra tri dni v Dardanelah. hrzoia\ija: Po vsem, kar so ini pokazali in pojasnili, lahko zagoravljam. da ni sedaj ne samo nobene nemarnosti za Dardanele, mar več da je forsiranje morske oži-ne po sedanjem sitciuu naravnost iz-ključeno. Za to nanika za ssdaj so-vražniku potrebnih .^redbtev. Odkar so pred tremi tedni padli zunanii fori, ki so jih Turki vnaprej izpraznili, so sovražne ladje izstrelile milijonsko prcnioženje, ne da bi napravile naj-manjše ^kode in r.e da bi napadalci 1c za korak napredovali na isuhem ali na morju. Dobesedno na tisoče granat, ki jih je sovražnik \z daljave 14 kilometrov izstrelil na fore Darda-nos. Hamidije in Medžidijc, ie brez izjeme izgrrešilo svoj cilj in je udarilo samo osamljeno v blizino teh utrdb. Razdejane so bile .^aiiio hiše brez. vsakc vrednosti. Temu nasproti so Turki poskodovali 5 angleških Iad'j in jih prisilili, da so se morale umak-niti. V noči od 10. na 11. marca so potopili 3 lovce min. Odkar so pad!1* zunanii fori, ni bil na turski strani nihče ubit in nihče ranjen. Kakor v miru, so nameščene sijajne vrste turskih topov. Razpoloženje častnikov in moštva — Tur kov in Nemcev — je polno zaupanja. dočim so Angleži in Francozi vznemirjeni, ker ne mo-rejo zabeležit; nobenega napredka. Vesti o velikem šte\'i1u transportnih ladij, ki baie čakaio pri Tenedosu. se dosedaj še ne potrjuiejo. Kako težko pa bi bilo izkrcanje. ker hi se za vsak polk rabilo najmanj en dan. je poka-zal izkrcevalni ix>skus dne 3. marca. Vsi nemški častniki nara^^nost obču-dujejo ohrambno silo turskoga vo-jaštva. * Objektivne priče v Dardanelah. Carigrad, 18. marca. (Kor. ur.) Da ovrže lažni ive vesti trosporazum-nega časopisja o obstreljevanju Dar-daneU je povabil turski vojni mini-ter ameriškega \ eleposlanika. av-strijskega vojaškega atašeja in več turskih odličnih nolitikov, da si ogle-dajo dardanelske utrđhe. Te osehe so ss prepričale, da so vse utrđbe in baterije z vsemi topovi popolnoma intaktne in da so častniki in moštvo v najbolišcin razpoloženju ter na-vdahnjeni trJnega zaupanj-i glede obrambe morskih ožin in bodočnosti sploh. Goltz pa^a o boju za Dardanele. BeroHn, 18. marca. (Kor. ura»i.) »Vossische Zeitnng- poroča \r, Carigrada: Maršal baron Goltz paša se je na včerajšnjcm vojnern večeru pri soprogi nemškecra poslanika iziavil sledeče: Eventualen nov napad na Dardanele bodo znuii Turki še z več-jimi pripravami odbiti. Prepričan sem, da hodo bodoči zgodovinarji slavili obrambo Dardanel kot velik vojaški čin Turkov. Izkušnja, ki sem jo dobi! v tem boju, je, da se more tudt maniša in srednja artiljerija r> velikim uspehom nporabljati proti oklopnicam. Koncentracija izkrcevalnih čet na Lcmnu. Beroiin, 19. rnarca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz Aten: \z Teneda poročaio: V zalivu Mudros je zbranih 50.000 mož avstralskih, angleških in francoskili kolonijalnih čet. katerim zapoveduje general d' Amade. Te čete se bodo poskusile pri Dardanelah izkrcati. * Napad zaveznikov na Smirno je bil brszuspešen. Carigrad, 18. marca. (Kor. ur.) Od nevtralne strani se poroča \/, Smirne. da je bii zadnji bombarde-ment na Smirno popolnoma brez-uspešen. Od 500 strelov. ki so jih od-dale sovražne ladje. so le 4 zadeli. Turske utrdbe so hrabro in uspešno odgovariale. Prebivalci mesta so ostali popolnoma mirni ter se norče-vali iz nespretnosti sovražnega brodova. Izkrcanje zavezniških čet pred Smirno. »Daijy Chroniclev. poroča: Au-Kleži so izkrcali čete na otokih Ala-kronisi in Kilisali pred Smirno. Ob vhodu v smirnsko pristanišče so potopili Turki dve ladji ter nastavili 5 vrst min, * * * -' Mran 4. ,:n-LrveN»i\f nattul>-, me 20. marca i9i3. C4. s'ev. Tursko brodovje je napadlo ruske mornariške naprave pri Teodoziji. Carigrad, 18. marca. (Kor. ur.) Del našega brodovia je obstreljeval in zažgal danes dopoldne rusko ladje-delnico in vežbališče torpedovk zapadno od Teodozije na Krimu. ZAKAJ NE NAPREDUJE TURSKI POHOD PROTI EGIPTU. Znani grof Voltolini razmotriva v »Tagesn.< o vzrokih, ki so prisilili Turke, ustaviti svoje operacije proti Egiptu. Po mnenju grofa Voltolinija so temu kriva predvsem senusijska plemena. Po turskem nacrtu naj bi bil namreč istočasno z operacijami turske armade proti Sueskemn pre-kopu, udaril »Veliki SenusU, poglavar vseh senujskih plemen, z 200 ti-soč konjeniki ob Nilu; tako bi bili prišli Angleži takorekoč med dva ognja. Toda Angleži so za ta nacrt še pravočasno izvedeli ter prisilili Senuse k paktiranju na ta način, da so jim odrezali dovoz živil in jih pri-čeli izstradati. Ko je angleški general Max\vell izvedel, da gre Senusi-jem za živila že jako trda, jim je po-stel posebne delegate, ki so Velikega Senusa pregovorili, da *e obljubil nevtralnost proti temu, da mu Angleži zopet odprejo pristanišne Som-lo in zapadno egiptsko mejo. Angleži so si pridobili poglavarja senusijskih plemen tuđi se z darili, ki so laskala njegovi častihlepnosti. Turski bojni nacrt je bil s tem uničen. Angleži so mogli poslati vse svoje čete z za-padnega Egipta v Sueski prekop. Veliki Senusi ni udaril na Angleže — toda prijatelj Angležev seveda tuđi ni postal. Zfrodi se še lahko. da uda-riio njegovi konjeniki ob Nilu na cgiptovska rodevitna polja. Popolnoma drugače. kakor grof Voltolini, pa slika razmere v Egiptu in odnosaje med Angleži in Senusi neki nemski trgovec v »Vossische »Zeitung«, katerega poročiln hm pošilia korespondenčni urad. Ta trgovec pripoveduie: Dne 1. novembra 1914 je vdrl veliki še*h Senusijev, ki ra-zpolaga s 70.000 voiščoki, v oazo Šivah. Njegov krrV'a so noMb. p.r^!e>ke ob-niojne čete ter tri dni poti zapadno od Nila, večiro neke angrieškc obrne:-ne posadke. Pred angleškimi četami, ki so bile poslane proti njim, so se Senusi umakrili r»roti jrgu, rnrdrli so železniško progo ter vznemirjnli deželo. Koncem novembra so se po]?*-vili v Kardofanti, Sennnr:i ;n KnsnH posamezni unori, ki so sa razrasli v splošno vstrro. Dervišu Marhi:rc!i! Aslu, ki ie razvi! rđečo zastavo svete vojne, se fe pridruževrlo veci-.o več nezadovc'Tnežev. Dre 13, decembra je cdšfo 40.000 derviše«" proti Fašod". Proti tem je poslal r.neri! Hawle 6000 mož, domaćini so rrešli takoj k vstašem, ostali pa so bili poraženi in pobiti. General Hawle je padel. Posledica te^a poraza je bila. ta, da so odpadla od vlade vsa plemena, in da je morala vlada velik del čet, ki bi bile sicer manevrirale oroti Turkcm ob S-.ieskem prekopu, poslati v ogroženi Sudan. Reci se mora, da se nahaja Sudan navzlic temu s svojim slavnim mestom vred v posesti dervišev. Boji v Kavkazu. Milanski listi poročajo iz Carigrada: V nasprotju z ruskimi poro-čili, ki pravijo, da so Turki vsak dan znova popolnoma uničeni, se turska crta pomika vedno naprej v rusko kavkaško ozemlje. V okolišu, o katerem pravijo Rusi, da so ga že retkrat nazai osvojili, pridobivalo Turki na czenlju in odbijajo vse napade ruskih mas. * Turki zasedli Korno v Mezopotamiji. Carigrad, 18. marca. (Kor. ur.) Po privatnih poročilih iz Bagdada, so turske čete pri zasledovanju sovraž-nika đospele v Korno. Angleži, ki so pobegnili v mesto. so se umaknili proti jugu. Tekom bojev,ki so se razvili v mestu, so streljali Angleži v paniki drug na drugega. Na turski strani ni zaznamovati nobene izgube. Inozenc? v Turčill. Carigrad, 18. marca. (Kor. ur.) Današnji uradni list objavlja zakon glede bivanja in potovanja inozem-cev v Turčiji. Zakon stopi po preteku 14 dni v veljavo. Uradni list objavlja nadalje zakon o potnih listih, s katerim se foloca, da morajo potniki. ki prihajajo ali odhajajo, imeti potne liste. Francoska, Sirija In Palestina. Iz Pariza se poroča: Senatna skupina za obrambo franeoskih 211-nanjih interesov je sklenila, da se poda k Delcasseju, da ma razloži težnje Francije po Siriji in Palestini. Predsednlk turske zbornice ▼ Berolinii. Berolin, 19. marca. (Kor. ura4.) vBerliner Tageblatt* objavlja inter-vie\v z danes sem prišedšim pred-sednikom turske zbornice, Halil be-jem.ki je rekel.da je namen njegovoga obiska v Berlinu, sestati se z vodil-nimi osebami zunanje politike. Nadalje hoče poročati o vtiskih, ki jih je dobil na svojem putovanju po balkanskih državah. Halil bcj je nagla-šal, da ni niti najmanjšega upanja za raveznike, da bi mogli kdaj zavzeti Pardanele. List objavija nadalje spo-ročilo turskega finančrega ministra P ja vid beja, da se je njegova tnkaj-šnja misija končala v popnlno zndo-voljnost obeh irteresentov. IZ NEVTRALNIH DR2AV. Belgijski agitator-i v Rimu. Iz R i m a poročajo: Pesnik Mae-terlinck in belgijski poslanoj Destrće «£a predavala v casnikarskem društvu o usedi Belgije. Publika je spremlj.ila rjune plamrn^če beseds z neprestanim odobravanjem ter ie na koncu frenetično klicala: »Živelt Bclgiia!« General Pazet vr\ kralju Ferdinandu. SofTIa, IS. marca. (Kor. vrad.) Kralj Ferdinand je snrej?! p.r^Ieškr-?n pre^crala Paketa v posebni avdi-jenci. Paget je nato odpotoval v NiŠ. • • Nova bsikanska zveza? Kopeniiageis, 17. marca. Listi si dajo poručati, da priđe skoro do ob-novitv; balkanske sveze, kateri pri-stopi tuđi RoTrunija. Posebni cr^ki delegati so se bajc te dni od;>eiim!! v Btikaresto; spoioma 50 se medili tn-di v Sofiji, kjer da so bili zelo prisrč-no sprejeti. ♦ * • Neinfri v Bc^g^riii. Sofija, 17. roarc3. (Knr. urad.) Agence te!. Bulgarc p^rerja iz Var-ne: Včeraj popolrlne je odila skupina demonsiranrov. ^'ečinoma v*!ed spTos^e krizr brezposelni prtstaniški dciavci, ojačena s precf:šnjim števi-lom drugih brezocselnih ljudi in spremliana od radovedre množicr. pred prefekturo in tr^ovsko zbornico. k;c-r je zaMevala čelo. Demcn-stranti, ki ?o jih vodili agenti - pro-\ okaterji, so hoteli vćreii v pek^rnc -■n drage frs:ovire, fcar pn i* prrnre-či!o vo?a?tvo. ki }s innr.zico k:nalu rar.?nalo, re da VI pris'o do kakih na-daljnflt inči i 3n lov. SfcsnđfaavIIa \n zJorahs zs«tsv. Kakor poroC-a stojkhcfiTiski -Ta-^cblatt", so ^e pričela med skr.ndi-pavsklmi vTac!arr:! po.^ajarir, glrde ^ku^rc arccije zaradi tiparnbe zastav nevtralnih držav in slede rrm>kih zna kov rri tuV.h tr^evskih par-rkih. PrerJiap^lo se jr. da se lac*^rr« s tu;i-mi zastavami prepove plovna ro .'"kardinavsk!!! vodah i:: da ne cmejo pristati v r.obcncm skandinav^kem pristanisču. m m MobMizsciJa na Šveđskern. Iz Stoekrjc?!m*? poTrrčajo: Švedska viada ie vpoklicala za 30. marec Ictnike 1910 in 1911 pod orežje. Po!;ti^? psIOTS] v Perziji. Carigrad, 17. marca. (Kor. ur.) Glede vzroka odstopa perzii^k^ca kabineta tukaj še ni nices^r znanegi. Gotovi turski kregi rnrnijo. ći je dc'^tvo, da so bili stirle ministr" pri-vrženci rusoinske roliiike. napravili konce mnisirstvu in prisililo ministr-ske.ca rredsednika, da je podal demisijo. V krojili ttikajšnje^a perfciv-kc^a poslanišfva katejforičro derrientirajo. da bi b:l nrvi kabinet Rusiji in An-gliji prijazen. JAPONSKA IN KITAJSKA. Del japonrkejja časopisja raspravlja v silno octrcm tonu o kitaj-sko - japonskih odnošajlh, dolži Ncm-čijo, da hujsk.i Kitajcc proti Japon-ski ter grozi, da bo Japanska Kilajce, ki so menda zavezniki Nemčije, 7. bičem kaznovala. Splošni nemir na Ki-tajskem naranča, mongolska plemena se nevarno jzribliejo. iMongolski jez-deci so prodrli do severno od Pekinga ter so tamkaj napadli kitajsko vo-jašnico in masakrirali ljudi. Kakor p#roča]# preko Stockholma. se Je vkrcalo v Sasebo 122.000 mož ja-pon^kjb Cet, ki so odplule na Ki-tajsk#. Postopanje Japcncev vzbuja zlasti v severni Ameriki velik od-por. Milanska »Ital^a^ javlja, da Je Izročila američka vlada dne 15. marca žc drugo oštro p^ofesžno noto v Tokiu. — »Novoje \rremja« poroča: Trgovska plovba med japonskimi in kitajskimi pristanfsči ie radi pričetih Uiin^Dortov čet ustavliena. Ljubljanski M\\M svet. Ljubljana, IS. marca. Župan g. dr. Ivan Tavčar otvori ob 6. popoldne sejo občinske-j?a sveta, konstatira sklepčnost ter imenuje za overovatelja zapisnika r^bčinska svrtnika g^. Kneza in K o 1 e š e. Opravilili so svojo odsot-noM občin^ci svetniki pg. R a h 0 -vec. Elbcrt in Marinko. ^upan naznani nato, da je upravno 5odif,če ravrnilo pritožbo Strmše rroti nekcnin odloku mestne-ga mciti^trata. Po.^lovn^ doba kuratorija trgov-ske sole je pntrkla ter se kuratorij na novo sestavi. Do^lrj :e bil zastop-n:W rnestne obCine v tem kuratrvriju ohčifl^ki 5vctnrk %. Dimni k. Koncem ^He re je vršila velitcv z listki. Skrutir!*toria občinflca svetnika gcr. M a 1 i y in Zapanči ć. Oddanih 23 flasovnic: ifvoljen občinski svetnik %. P i m n ? k s 16 glasovi, 7 glasov JegHc. 2 I»?tkt pra?na. Proračun mrstne cbčine Linč je na eirbd v arhivu. Glede prcvte vožnje ranjencev ra električni cestni železnici poroča žup^n t. dr. Tavčar, da se je t^zn-de\T!O obrnil do družbe ter je dobil od vodstva tale pojasnila: Ot! 1. 5epfembra 1914 ie clck-tri^m ce^tna relr7.nica \- 12 sluOjih na ffijn poveljništva c. in kr. garni-zij*':e bolnice ć.z.\?l na razpolaco po 2—4 vozove -a prcvoz r*nicnccv. S temi vorovi se je prepeljalo 615 ra-njencev v bolnice ob proj^i ali p;? \z bolnic na že!exni?.ko postaja Od 8. septembra rtiiprei so se vozili ranjen-ci v običajnih vezovih po 4 vsiki pnt. To obole se ie vršilo brezplacno. Za dražbo Rdtc~z3L krifa ie vodstvo ž?-leznicč od !i. septembra nLprei izdalo 210 legitimacli zs ofebe. ki ?o vri družbi raposl*ne. Te Ictritimacije so iiprjvičevale. da 50 dobili dotični rnirane vozne Ilsfke no 6 v. veljavne ?.& cei d*n ?a erkratno vožnjo na vseh prejfab. Vodstvo je dn^ijo sedn' od uprave na Ptm?ju ncročilo, da da c. in kr. povelistvu s:arntz:jske holn/-ce na razpolrgo vsak dan do 100 brezpbcnih vrnih li^tknv. n:i kcA:*-r}]) naj participira tuđi R«.'cči križ. Od 22. t. m. 5c bo to vpelislo. ?upan z. dr. Tavčar poda nato se z«?rsvs£ve!?o pcročilo i'nesir.effa f^ikata za čas od 15. fe-hrn^r'st £9 15. marca ?91". V terr č&r.v. je bilo naznonier.ih ■zmed dr:; rsče^a civilnr:^* prcbival-stv;» 5 ?!uc^> • trcbn^nc'a 1 e -Z a r j a : cd teh 5:0 4 slr^r.ji ene družine, kl je stenevala jiko tesno v maj^nem stanovrniu, in v kateri se je od prveja obolelcja otrekzi nilez-!o re troje o~cb bo!e.Tcn; vsi so v de-želni bolnici. Difterija prifflase-na je bila v 4 ^uesjih, cd teli je eden ^trok nnr!. Po vcC-m^s^Čnem prene-hanju pri^lalcno je bilo zopet tro;e š k r 1 a t i n k , :n si:er v Siški. prvi od feh ^j*j3a*5v rri'-ei je 1*7 Medije pri Korm'rm in tako z.mesel bolezen v mesto. V vseh sirca;ih *e je izvršila vedro potre'".-na de^irfekeja in kon-tum^cija. V.^i. vc'aška bohiiška strežnica obcleln. je za penavijajočim *c le^arjem (tifus reci'rrcns), ki si 2"t je rilezla pri ^trefbi bolnika. Dru^jJs slučaicv i\zlcz\y.v'U bojazni Wmed dO!TiJiče^a civitoesa prshival-slva rA M!o prls^š^h. Iz drugih ob-čin priili so v de/elnD bolnico trije otr^ci z difterijo, 2 slučaja legarja in 1 slučaj otrpnenja tilnika. Vojaštvo rainanilo je en slučaj Škrlatinkc, 2 slučajt STize. 29 slrčajcv trebnšnega legarja in več siučajev egiptovske očesne bolezri. Pcjasti Icjar (t>T^us ^xan:heTr:3tic;is) poiavii ?e je :'ačer-kom rrarca pr's-.č v Ljubljani in sicer je bi! 7£iasen 6. msrca er» slučaj, za-devajoć lekarnarja Detiu^sija, ki je uosel i? Trsta v r.vrlo r\astopa voja-ške slu/be v Ljubliani. Isti dan in po-tem 9. marca priglašena 5fa biia dva vojaka Stralčič in Bijina kot obolela za to bolezniio. Prišla *ta bi Sa 15. svečana 1915 \z otrki Krka čez Re-ko-Susak v Ljubi Jano. da nastopita vojasko «!r7bo ter rrine^Ia knl bo-Tezni pač seboj. StralCič je 5. ir.arca umri. Glede morebitnez* nasfopa pe-fa^teja legam, te v r.aših krij'h do-sedaj neznane bolezni, ukrenile so se sledeće priprave. Povcljništvo parni-zijske bolnice določilo je dogovorno z mestno občino infekcijski paviljon te bolnice za to bolezen, razven trpa pa so se postavile se ra Jvorišču bolnice tikom OTrscnjeneza paviljona barake in cei ta oddeiek ločil z ogra-jo od ostale bolnice. Prostora je za ca. 130 bolnikov. posebna banka za strežniško o^obje, zdravnika itd. Od-dclek je s telefonom zveran z drugo bolnico. Ojfraio in razne dr'Tsre uredbe pri teh barak^li. telefor itd. prirc-ćil je mestni magistrat i" kredita, ki je bil postavljen v proračan za mobi-lizacjo. V in ^ddelck cpre!crn?!i 5c botlo tuđi civilni bolniki. ki evcntiiclno 2?b#le na pegastem legrarju, kakor je to dogovorjeno z poveijništvom gar-i.'izijske bolnice. Z^oraj omenjeni Benussi in kot stiežnica njegova žena, prepeijana sta bila v te barake dne 6. marca zvečer. Ravnotako sta bila v tem od-delku spravljena vojaka Stralčič in Bajina, tja prepeijana iz predilnice. Bcrii!Si-i ni bil prišel v stik z nobeno drugo 05eb<\ Ie s soharico. Ta od^Ja je tukoj v mestno hi?o 5t. IS v Stre-I'^ki ulici, ki je že od jeseni določena /a vsnnr>in o^eb, I:i ?.o bile v stiku z bo-niki Ini Jih nrlezljivih bolezni. P*';l7>ka soba zaprla ?e je takoj pr> odhodu bolnika in pričela takoj dru^i tki'i desinfekciia po najstrožjih in naj-r.bsirnej.^ili prcdpisiii, un;ila so se tla, sfere, oprava, postelja, z lizt>Iovo rciztopjjio; pcrilo še vrhu tega izku-1k-iIo. Soba razkužila se ie s fo^mali-n^rn in čc tuđi je h;!a, kaVnr tuđi bol-r,i!<\ hrzz vscli m^česov (uši, strnic, bolh), se je vcr.Jar še v .svrlio un;čc-rja vsake tnke žilete znk'-dila z /veplom. f)c!"> trc]a!o je tri dni in sta ^ra izvršila cive slrii n:estnecia fizi-kjfa, ki sta se po izvršeni dezinfekciji tndi naotaniln v iznlačni hisi v Streliski ulici. V predilnici odredilo je voja^ko poveljništvo vsled nasto-pa dveii sliičajev pe^nstcrra lc^ rja i^rr.v obširne profilaktične naredbe. Vse mostvo \y. marodne sobe, kicr 5ta bolnikn bila ležala, izoliralo se je ^trojTo v posebni baraki v gnmi7ii?=ki i olnici. Slnma iz po^telj se je se/eca-ia, driijra oprava rnzkužila s paro, v?o »ofco 9,0 oprali z hiRoni in 5'^ knrbolovo kisliro in stene prebeli-i; ostnlo mostvo v pred*!nici je v kon-tuniac.ji in postavljene posebne straže cb vratili in obmejnem zidu. Civilne csrbe v pred:lrici (19 oseb z rtrooi vred) n!:~o prišle z bo!n:ki v ccstiko, v2r>Jar ra je iz posebne rre-vidnosii bilo treba odrediti, dn osta-nejo vse esebe v stranskih objektih internirane: poučene so o nevarnosti dotika z vojaki, naročena jim je naj-sfrožja snar:a in je vsok stik na zu-naj oremopočen, ker dobe vso pre-nranitcv iz vojake kuhinje. Vse ose-Ie nađzoruje ?:lede zdravja mestni fizik. Zanrla se je tuđi kantina in so stIri civilne osebe iz kantine. ki sicer tuđi nišo bile v dotiki z bolniki, odšle iz prcvidnesti trti i v b:šo v Strcllški i:|;civkor!tumacijo. Dosedajso vse te O5C7ie zdrave in tuđi izjried vojnstva in še posebno iz prediln:ce ni prijavljen noben nov slučai. Hiša v Streli-rki ulici st. 18 priredila se je, kakor fe omenjeno. zn nastnnjcnie zdravih, ekržbe si'mljivih oseb. Nastavljena je posebna kuharica, ki tuđi tam sta-ruje; posebna soba določena je za dve sluffi mestn^^a fiziknta, ki tam f.tanujeta in ki sta določena za pre-voz. oziroir^ razku/'evnnje pri hudih nzilczViivih bolczir'h. V prvem nad-stropjti so sobe tako razvrščene. da se tuđi Jočiio lahko osebe po raznili osumljcnih boleznih. Postelj je za 17 takih oseb. V pritiičju je pralnica in kopel. Danes izolirane so v tcj hiši 4 osebe iz kantine predilniške, sobarica Benussijeva in 1 paznik prisilnih (klavcev, ki ie bil s temi delal v predilnici; (prisilni clehvci izolirani so v prisilni delavnici). Izhod iz te hiše do preteka inkubacijske dobe dotične nalczlvlve bolezn: ni dovoljen. Tuđi te osebe nadzoruje vse mestni fizik. Zapisnik zadnje seje se odobri. Deželni odbor kranjski je dopo-91n\ g^rđe prornč*'rm me-tne^a zaklada za j. rollet;e 1915 ter pobiranje občiRskih dokJad od'očbo, glede ka-tere predlajja v imenu finančne^a odseka občiiski svetnik g. Ma liv, da se vlozi pritožba ra upravno sodi-ščc, po nacrtu, ki ga je izdelal žu-pon. Župin fr. dr. Tavčar pripemni Š?ede od!oka dcžc'nccra odbora, če ta pripf>;*nr>. dn irna mestna občira skoro ?f»0.000 K deficita, je tuđi riic^ova dolznost, da oćpre mesrni obeini edi-no dosezno sredstvo, ki ie mogoče. Gfedo nskfpa Turkovega po- lik"j*':ie^3 zavoda in odločbe kranj-ske^a deželriesa odbora se bo viožila glasom poroč'Ia občinskcrca svetnika g:. iM a 11 y j a tuđi pritožba na upravno sođišče. 2'ipan g. dr. Tavčar pripemni. da je deželni odbor prekorači! svojo kompetenco s tem, da je trdil. da sploh ni bilo tre1n»a ku-p-'ti koncesije, dečim je bila pritožba vložrna samo rroti previsoki kuprti-ni. Mor-Ja bo župnn pritcgnil v pri-toži^D na upravno sodisče tuđi pritož-nike. Mestni magistrat je poslal fi-nančnemu od^rku drpis alede stro-?kov !n po!iri-ti3 33 voJatšLo nastanite v tekovi !^;a 19M. Poročeva^ec podžupan g. dr. Triller. Ker poročilo ne obsega nobene tajnosti in ker so nekatere šicvilke zelo interesamne in rodučne, h^čcir.o navesti ono, kar je brez katerckoli škode mogoce navesti. V normalnih Ictil znasajo ?fro-ški z* vojaško r?stanitcv 12.000 do 15.0^0 K, leta 1*514 pa so narasli stro-ski na 153.030 K 14 v, in sicer so zna^ali izdatki za častnikc in mostvo okrosrlo 31.000 K za vcukrarnc* 19.000 K ri hotele 7000 K, za ki:M-jijc 35.GOv) K, r-jsebno inačilna pa ic vsota, izdana za slamo v znesku 31.376 K 18 v. Dohodki so znašali 51.552 K 26 v, tako da ostane nepo-kritega primankliaja 101.477 K 88 v. Te stroske bi morali nositi hišni po-sestniki, kar bi imelo za posledico, da bi morali plačati za lansko leto iz te?:a naslova^devetkrat toliko kakor druira leta. 2upan in tuđi odsek sta bila mnenjp., da ne kaže hišnim po-sestnikom vse to v enem letu nr?pr-tiri, zato prcdla^ra, da pln.čajo hišni posestniki Ictos 3/5 te vsote, prihod-nii 2 leti pa po VB, če se ne bo dalo dobiti drugje pokritje. Opozoriti pa je pri tein, da bo za Icto 1915 še več stro.škov, tako da bo morala mestna občina misliti na pomoč z druge strani. Po postavi je namreč pridržano dc/clni upravi v slučaju, da je ka-ka občina v izredni mer; zadeta rd vojaške nastanitve, to breme razde-Hti na ćelo deželo ali na gotove okra-je. Zato naj obeinski svet sklcne, da se mc^to ob enrm obrne do de/elne-tra odbora v tem smislu.ker je popoi-r-orjia in v vsrikom pt^triedu upraviče-no# da se to breme razdeli na ćelo de/c!o. Občinski svetnik £. Rimmer izjavi. ć?i bo rlasoval ?a pred'rs^e odseka, ker fc mora ta vsota refundirati, opora na pa na dejstvo, da te davščine nišo pravilno razdeljcne na nosamezne hisc. tako da so nekntere več, driTjre manj prizadete. Manj premožnim hišnim posestnikom naj se dovoli vplačevanie v četrtletnih ohrokih. Vs! predloži so bili sprejeti. »Malo gled^lišče« prosi za subvencijo. Poroča podžupan g. dr. Triller. Vojni čas je vrgel na cc-sto tuđi gledališče. katerer.iu že pre] ni bilo dobro postlano. Brezposelni i^rralci so si ustanovili »Malo gledali-šče« in mestna občina jih je gosto-liubno sprejela v Mestnem demu. Igralci pravijo, da z dohodki pred-stav ne morejo shajati ter prosijo podnore. A limine ne gre zavrniti te prošnje, ker gre vendar za some^ča-ne, ki so brez lastne krivde brez kruha. Ne kaže pa, da bi se kaka določena vsota dovolila kot subvencija. Zato je bil odsek mnenja, da prepusti nodporo revnih igralcev iz mobiiiza-cijskejra fonda županu, tako da bodo skromne pcdpore, ki jo more dovoli-ti občin^ki svet, deležni res revni inrralci. Župan je pripomnil. da za ta namen iz omenjenega fonda ne bo mogel dati vecje vsote, da pa noče, da bi se vsota direktno imenovala in bo skrbel, da bodo dobili podporo res Ie potrebni člani. Sprejeto. Nujnost se je nato priznala šti-rim na daljnjim prediogom podžupana g. dr. T r i 11 e r 3 a. Sklenieno )e bilo da dobe erkraino drssinisko dokla-do vri urzdplku niti'i rrovizorični, in vs! dPigi irestni iislužbenci in sicer dobe oženjeni s temeljno plačo do niesečnih 100 K S0/£, oženjeni s temeljno plačo do 200 K 60% in ne manj, kakor 80 K, do 300 J< 40% in manj, kakor 100 K, nad 300 K 30 rc in ne manj, kakor 120 K in ne več kakor 150 K. Samski uradniki dobe 80^c draginjske deklade, kakor je dolccena za oženjene. Večjega predujma, plačiiivega po končani vojni v petletnih obrokih, kakor so to predlagali uradniki, ne kaže dati. Za od-mero draginjske doklade se je finanč-ni odsek ravnal po sklepu deželnega odbora za deželne natavljence. Vpo-klicani uslužbenci so seveda od te doklade izključeni. Užitninskemu zakupu se bo dopcslal poziv, da dovoli svojim uslnžbencem draginjsko do-k'ado v isti izineri. Ta doklada naj se izplača iz kredita za mobilizacijo. Finančni efekt teh doklad bo znašal kakili 12.000 K. Sprejeto. Mestni uradniki so glede perso-nalnega davka oproščeni mestne do-k(»?de. Finančna oblast pa je zadnja leta prcc?p?sovn!a višjim mestnim i?rac!r:ikom od plačarine ne Ie dežrl-ne, marveč tuđi mestne doklade. Ta predpis je bil protizakonit. Zato naj se tem mer.tnim uradnikom vrne kar so plaćali zadnjih 6 let iz tega naslova, kar bo imelo finančnega efekta neka] sto kron. Sprejeto. iViestnemu ječariu Pfrhu se zvi- ša dnevni pavžal za prehrano vjetni-kov od 60 v na S0 v od 1. januarja 1915 do preklica. Obeinski svetnik g. Hudover-n i k poroča nadalje meritorno o nuj-nem predlogu g'cde forda za osuše-vanje Earja. Deželni odbor je sporo-čil magistratu, da ima dobiti obresti in neporabljene gotovine tega zaklada 41S6 K 22 v. Občinski svet vzame nrtznrmHo na znanje ter si pridrži pravico do eventualnih nadaljnjih prispevkov no pogodbi iz leta 1909, če ?e prepriča, da ni u taki prispevki gredo. O razpisu deželncga odbora kranjskega, oziroma samostalnih pred!oglh dveli občinskih svetnikov ter rrošnji predstejništva trnovske žnprije s'^de z^radbe novesa mostu čez Lrjb'jciTi-ro na f>rr;u poroča obeinski svetnik g. dr. Nova k. Občin-rki svet priznava potrebo mostu čez Liubljanico s premostitviio pri Rakovi Joiši, serlaj pa iz ozirnv na važne izdatke ne kaže graditi ceste in ma- 64. štev. .S1OVEN5K1 NAROD* <2nc .20 marca 1915. Stran 5. I <::i na tem kraja. Glede mostu pri Ll-;\;'n pa izjavlja občinski svet, da ni-■' :a posebnega pomena za mesto, za-:c mestu tuđi ne kaže dati za tak •ost prispevka. Prevoznik g. Fran K u š a r proći za zvišanje odškodnine za mestne vožnje. Poročevalec g. dr. Nova k. "revzel je vožnje s pogodbo za leta 14, 1915 in 1916 po 8 K za enkrat- 0 vožnjo s parom konj. Prosi za zvi-;anje na 12 K. Stevilo voženj se ni nvecalo. Priznati je sicer utemelje- .iiiie prcšnje iz pogodbe pa ne more zahtevati izpremembe. Zato se ; rošnja odkloni, upešteva se jo pa .hko pri obravnavanju prihodnjega cfnega proračuna. Sprejeto. Prevozniški podjetnik g. Josip IT u r k presi za zvisanie odskodnine ;a vožnje z rešihiimi vozovi ter z in-.kcijskim vozom. Poroča občinski svetnik g. dr. Novak. O. Turk je ruvvzcl te vožnje za leta 1914. 1915 in 1916 za pavšalno vsoto 5S00 K ter t rosi za dcplačilo 1500 K od 15. sep--mbra ker so se vožnje izredno • oinnožile. Gosp. Turk vozi tuđi z I; iekcijskim vozom, ki ni bil v po-j Jbi. Tuđi je odvzel mestni cbčini ožnjs transportov ranjencev, za ka-ure bi morala mestna občina ali vo-iaška oblast na drug način skrbeti. Te vežnie nišo bile v pogodbi. Zato tz do voli gosp. Turku za čas vojne in velikih transportov cd 1. januarja 1915 naprej mesečno 100 K več. Županu pa se naroči, da sam presodL, kako dolgo naj traja to povišanje. G^slIso i:i reševalno društvo 1?'jb!>a:isko je predložilo porocilo o Irvojem delovanju v III. in IV. Četrt-letjti 1914. Poroča občinski svetnik :^osp. L i k o z a r. Društvo je zvozi-lo v III. četrtletju 57/8, v IV. četrt-letju pa 5465 ranjenih ali bolnih vojakov s kolodvora v boinišnice, ali iz cns bolnišnlce v drugo. — Se vza-me na znanje. h'an Jerman je vložil priziv proti odmeri pasje takse. Foroča občinski svetnik g. L i k o z a r. Priziv se zavrne. Mestni stavbni urad ie doposlal 1 opis glede z višanja cen v mestn! ljudski kopelij. Poročevalec občinski svotnik g. L i k o z a r. Dasiravno so navedbe glede zvišanja cen utemeljene, se sklene z czirom na revnejše sloje, da ostaneio cene nelzpreinc-njene. Kinematografske koncesije. C. kr. đeželna vlada je poslala mestni občini dopis glede podelitve kinematografske koncesije tem - le prosil-cem: fotografu Davorinu R o v s k u, optiku Karlu J u r in ;: i? u, Gabrijeii I Kanzovi v Trstu in Slovenski kršćansko-socijalni z vezi. Poročevalec občinski svetnik g. L i k o z a r. Z ozirem ra sedanje raz-mere in na draginjo, se prošnje vseh štirih prosilcev ne prinorečajo. Obč. svetnik g.Š t e f e želi Izjemo glede zadnjega pro?i!ca ter pravi, da ti bilo prav, če bi država monopolizirala i kinematografska pedjetja. Prevozni podjetnik Josip Turk ie prosil za zvišanje odskodnine za vožnje premoga v mestno elektrar-no in mestno vodamo v Kleče. Poreča občinski svetnik g. Planin-š e k. Prošnja se iz istih razlegov od-kloni. kakor prevozniku Kušanu. Gdsek za aprovizaci*o mesta ?e 7. ozirom na obstoieče zalege žita in meke v LiubHani, podal svoje porobilo. Poroča kot referent tržni nadzornik g. R i b r. i k a r. 2al. zelo te-meljitega in obšimega ter poćnčnega -»oročila ne smemo priobčiti Sklenje-na je bila končno resolucija. ki opo-7-aria dežclno vlado, da je Ljubljana oopolnoma nezadostno preskrbljena z žitom in moko in pr;trebuje najiz-datnejše pcmoči v tem oziru, da se n omogoč! nakup in dovoz žita, even-rcalno se izvrši za mesto rekvizicija v mestu in na deželi, tako da bo mesto apro vizi rano. Za žetveno komisiio za občlno Llcbijano ie poročal o ukrepih te komisije «!ede oskrbe spomladanskih loijskih de! v okroz?u inesta Ljubljane občinski svetnik g. L i k o z a r. \Taprcsiti je deželno vlado, da pre->krbi za tu defa za čas spr-mladanskih iel vejaške vjetnike, oziroma rudi iiegimce. Dežeina vlada in kmetijska Jružba se naprosita za preskrbo se-^nena in krompiria za setev. — Sprejetp. Na interpelacijo nbčinskega svet-iiika g. M 1 i n a r j a glede nevarnosti vežnje po Jenkovi ulici, sporoči župan, da je ukrenil, da se od zgoraj lavzdcl po tcj ulici ne bo smelo vo- Končno se je obč. svet. g. Stefe informira! se o nekaterih detajlih rsiestnega po^rebnega zavoda ter mu ;c župan g. dr. Tavčar dal nekate--a pojasnila, iz katerih izhaja, da je pogodba z g. Turkom napravljena -^—_________ tako. da mestna občina ne bo mogla imeti izgube. Dnevne vesti. — Vpoklicanje su perarbi tri ranih vojakov. Vojno ministrstvo je odredilo, da se naj vpokličejo vse one osebe moštva za 1. apr'il 1915, da na-daliuisio aktivno službo, kl so bile na podia^i konstatacije o sposobnosti povodom mobilizacije 1914 su-perarbitriran! in ki imajo na podiagi tozade^nega superarbitracijfkega sklepa depusi, oz^rcina, kl so jth pustili v neaktivnem razmeriu dalj nego do 1. aprila 1915. — Kruh na Dunaju. Graški »Ar-beitcrwille- poroča: Nizjeavstrijsko namestništvo je 17. marca razvelja-vilo naredbo, ki jo je izdalo 13. marca. Hotec prisiliti ljudi, da bi z moko in ^ kruhom štedili, je zaukazalo, da srne vsak pek prodati le tri četrtine kruha, kakor ga je doslej prodal, to-da absolutne miiožine ni določilo. Poiledica tega so bili pravi navali in skoraj preiepi pred pekarnami v ju-tranjih urah, ker se je vsakdo bal, da ne dobi kruha, če priđe pozneje. Hi-trejši in brezobzirneiši so tuđi dobili kruh, se veČ, kakor ^o ga potrebova-li, slabejši pa nišo dobili ničesar. Zdaj je namestnižtvo svojo naredbo nazveljavilo in župan je ustanovil po5eben urad, ki bo pekom prodajal pšenično in mesano moko, ki jo ima mesto v svojih zalogah. Obenem je župan zahteval, naj vlada že da občini od Ogrske obljubljeno kcriszno meko. O pšenični moki iz Ogrske za Avsrrijo sploh ni več govora. Ze te-daj, ko je prišel grof Stiirgkh iz Bu-dimpesic in ni nič razgiasil o uspehu svojih potrajanj z grofom Tis^o, smo izrazili bojazen. da dobi Avstrija kvečjemu koruzno moko iz Ogrske, dasi je na Ogrskem dosti pšenice. Zdi se, <3a bo res tako. Morda bi bilo vendar bolje, če bi bila Avstrija že davno x-kopiralac sistem Nemčije za preskrbovanje kruha. Dancs so samo asrarci in kuiJčcvalci s preskrblje-njem z živiii zadovoljni, a to ne zsl-clostuje, ampak treba je vse prebi-valstvo zadovoljiti glečz kruha in moke. — 5>Neue Freie Presse^ poroča, da je bila situacija glede kruha tuđi včeraj. v petek, Ie v toliko zbolj-šena, da je policiia preprečila naval na prodajalne in skrbela za red tako, da je vsaj većina občinsiva prišla do kruha. Speklo se je kruha včeraj skoro ravno toliko, kakor predidoče dni, namreč premalo, ker je mnogim pekom rmanjkalo moke. Konsum kruha se je nekoliko cmejii na ta način, da se pečejo manjši hlebi, kakor nrej. Posebno v delavskib predmest-iih je bil promet jako živahen. Policija je sprernljala transporte kruha iz velenekarn v iili^lke, pred prodaial-nami pa se je moralo občinstvo postaviti v vrste in je smelo le v malih skupinah v prcdajalne. Opoldne so bile na mnegih prodajalnaii cbešere tablice --Raspredano-. ^Meue Fre:e Presse poudarja, da to, kar so te dni spekli dunaiski peki, ne začostuje za normalno potrebo. — NemčHc z žitom do avgusfa zadostno preskrb!:ena. Kakor se iz Berlina uradno poroča, je vsled na-tančne ureditve konzuina kruha in moke, Nemčija ćo avgasta z živiii zadostno preskrbljena. Država ima ćelo 20% zalog kot posebno rezervo na razpolago. — Zmleta slama kot živilo. Morda bodo Ie znanstvenik! dosegli, da bodo ljuđje slamo jedli, seveda preparirano slamo. Na glavnem zbo-rovanju nemške kmetijske družbe je dr. Mans Friedenthal pokazal moko, ki jo je napravil iz slame in kruh, ki ga je spekel iz te moke. iMoka je rumena, kakor keruzna moka. kruh je bil pa podoben tišti ziresi, ki se nem-hki imenuje vHundenkuchen<. Profesor Riimker je na rečenem zboro-vanju pojasnil, da dr, Friedenthala poskusi v strokovnih krogih nišo našli priznanja, ker strokovnjaki mi-slijo, da celuloza sploh ni prebaviji-va. Prof. RiJmker pa je mnenja, da se da tuđi celuloza tako zmleti; da jo bo mogoče prebavljati. Profesor na berolinski kmetijski visoki soli, Zuntz, je dognal, da je celuloza, ki se nahaja v sočivju,. če je po načinu dr. Fridenthala prijerejena, lahko pre-bavinva, profesor dr. Voitz v Beroli-nu pa pravi, da krave prežveoijo povprek 50 ^r celuloze, kar je je v slami, prašici 10^? in da more Člo-vek, ki zavžije sto jrramov iz ovsene slame nareienc moke prebaviti kakih 15 gramov. To je seveda jako malo, ker resorbira človek 95% redilnih sriovi od krompirja, mesa in moke. Radovedni smo, kakšen bo kon^ni rezultat teh raziskovan]. — Na severnem bojlŠČu je hil ranjen dne 26. februaria nadporočnik 7. pehotnega polka Alojzij A s c h -m a n n. Ranjenega so Rusi vjeli. — Nadporočnik je sin slavnega davč-nega kontroiorja v pokoju gosp. Valentina Aschmanna v Ljublian. — Pogreša se Jernej Vov k. vojak c. kr. domobranskega pešpolka v Celovcu, 2, batalj., 5. stot.. vojna pošta 48. Odšel je na bojišče v Karpa-tih dne I, januarja, od tedaj ^e ni oglasil. Vljudno se prosi, kdor bi ve-del kaj već natančnejsega o njem, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi materi Katarini V o v k, pošta Žirovnica, vas Smokuč št. 16, Oorenjsko. — Pogreša se Ivo Božov B u k i-1 i c a, 37. domobranskega pešpolka, 7. stot., iz Boke Kotorske, občina Gobalj, selo Nalježic. Kdor kaj ve, naj mi to naznani. Pero Krstiće-v i ć, bolnisnica v Litiji. Kranjsko. — Pogreša se Leopold š u -star, prostak pri 17. pešpolku. 7. stotnija. Imenovani je odšel sredi novembra ni. I. v Karpare ter od tega časa ni nobenega poročila od njega. Komur je kaj znano o njem, se vljudno prosi, da to sporoči njegovi deni Tereziji Šuštar, pošta Smarje - Sap na Dolenjskem. — V ruskem vjetništvu se nahaja desetnik 21. domobranskoga polka Ciril Trost, sin pokojne^a naduči-telia Trosta na Igu. Ranjenega so vjeli Rusi. Sedaj se nahaja v bolniš-nici v Ravi Ruski in se mu godi raz-meram primerno. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ludvik B a r t o 1. gostilničar in mesar v Pctpreski. ohčina Praga na L^oleniskem. V vjetništvu se nahaja v mestu Kovrova v Vladimirski ^iiherniji. — Iz mskega vjetijistva Je piša! rezervni praporščak cand. iur. Jakob B o ž i č , da je bil 28. januarja v družbi več oficirjev vjet. — Iz Petrograda se je oglasil na potu v rusko vjetništvo cand. med. Janez O r a z e m iz Gorice vaši pri Ribnici. Piše, da se mu dobro godi. — V grškem vjetn*š£vu. Kako žive naši voiaki, ki se nahajaio v grškem vjetništvu, kaže to-le pi^mo .Martina Posavca iz Jagnjetovca: ■■Siros. dne 29. decembra 1914. Dragi inoji! Nedavno tega sem poslal pismo iz Soluna na Oršketn. Sedaj se zopet nahajam v kraju, ki se imemije Siros. To je iepo mestece ob morju blizu Aten. Sedaj vam pojasnim, kako je nas 54 moŽ prišlo iz srbskega vjetništva na Grško. Bilo je to tako-!e. Ko so nas ;z bolnice v Skcplju premestili v Bitolj. smo se peijali po žeieznici preko Soluna, l:i pripada Grški. Ker pa je Grška nevtralna država, bi nas Srbi ne smeli transportirati preko njenega ozenilja, zato je avsrrijski konzul zalitcval, naj Gr-ška kot nevtralna država uveljavi svo'e pravice ter doseže, da bo Srbija izročila grški vladi vse one vjetnike, ki jih je prevažala preko Soluna. Tako se je tuđi zgodilo. Ko smo prispeli iz Bitolja v Solun, so nas na kolodvoru sprejeli grški čast-niki in osobie našega konzulata. S tramvajem so nas s kolodvora prene-ijali v orozniško vojašnico. Tu je bilo že vse pripravljeno za nas. Dobili smo fina jedila in vino, po dva para perila, 3 robee. čevljc, sploh vse, kar smo potrebovalL Na sv. večer so nam prižgali božično drevesce, ki je bilo Iepo okrašeno. Dobili smo vsak do eno škatljico cigaret, oranž. smo-kev in južnega sadja vsake vrste, po-!eg tega pa vsak se na roko 10 K. Le-pi čaši ^0 to bili! — Drugo pismo pa se glasi: Siros, 4. februvarja 1915. Ko smo se vozili po morju, smo imeli dobro hrano. Naš konzulat v Solunu je nam dal na pot velik zaboj suhega mesa in klohas ter za vsakega liter dobrega vina. Bilo je nam dobro, vendar pa nismo bili zadovoljni, ker se je nas Iotilo silno domotožje. Ko smo dospeli v Siros. so nas sprejeli 4 grški vojaki z 2 častnikoma ter nas odvedli v določeno nam bivališče. Tu so nas namestili po sobah, toda kaj hočeš — nhnamo ne slame, ne postelj, ležimo na golih tleh in spimo. Vsak je ciobil 2 odeji in ničesar dru-gega. Zvečer nimamo nobene luči; ako hočemo imeti svetio, moramo kupiti svece. To bi se naj bilo. toda ako hočeino jesti.si moramo sami kupiti hrano. Dobivamo namreč vsak drugi dan po en hlebec kruha in ničesar drugega. Vsak dan dobivamo 40 vinarjev, a kaj je to, ko moramo za kosilo pačati 40 vinarjev, a za večer'o 25 vin. Ce hočeš večerjati, moraš torej iz svojega doplačati 25 vinarjev. Kao pa ima svoj denar? Sedaj se mi godi slabo in moj položaj je žalosten.« — Dobrodelm vojaški koncert v deželneni gledališču. Snoči sta priredili združeni godbi c. in kr. pešpol-kov št. 17 in 97 v deželnem gleda-lišču velik dobrodelni koncert na korist vvojni eskrbi«. — V nekakem si.-ntimentalnem razpoloženju je vsto-pil velik dcl naše publike v gledali-ške prostore. Hram naše Talije. tori-šče slovenske umetnosti, kako ti je bilo poznati, da si že dolgo zapuščen in osamljen! Deželni odbor je duvo-lil, da se uporabi gledališče za. dobro-delno umetniško prirediicv; občinstvo bi mu bilo hvaležno, ako bi se bil tuđi pohrijra! za nemotenost užitka; treba je bilo prodore priinerno temperirati in jili tuđi prireditvi primerno razsvetijiti. Pa je občinstvo navzlic tem nedostatkom vztrajalo polnošievilno do konca, to je najbolj-ši dokaz, kako izreden u2itek mu je nudil koncert. Voiaški rjodberiiki, ki so včeraj nastopili, so večinoma ■ mlada garda-.«, tem večja pa je zasluga obeh kapclnikov. ^osp. \VoHfa in Zitte, ki sta svoj zbor v razmero-rna kratkem času izvežbala v tako odličen orkester, ki se je producira! snoči s težavniini skladbami klasične in moderne glazbe. Ako je bilo pri Beethovcnovi overturi k ^Leonori^ ter tuđi pri Srnetanovem »prihodu kralja Vir? d išla va^ iz - Dal i bora- ču-titi tu pa tam se nekako nesgurnost, iii zlasti vijoline nišo razvile še svo-jetra sijaja. (očividno se ie nahajal orkester pod neprijefrrm vtiskom hladne temperature), je že nad vse učinkujeca fzvedba Gralove^a prizora iz VVaprnerjeve^a »Parsiiala^ pokazala izborne kvalitete naše vo-jaške j;odbe in dirigentovski talent kapelnika Wolffa. Seveda, slavnostni akordi zvonov v visoki kupoli Gra-lovega hrama se ne daio nadoir.esti-fi z nikakim surogatom. V drugem Jelu koncerta — ki ga ie dirigiral kapelnik Zitta — smo siišaii melodijoz-no Parmcvo predigro k VVilder.bru-ehovi ■ Schon Adelheid % staroslavno I^ach - Gounodovo -*Ave Marija«, v kateri se je zlasti cdlikcval harfenist, ter kapricijozen Bochcriniiev >^Me-nuett?. ki je, sijajno prednašan. publiko naravnost navdušil. Program je zaključila Lisztova strastno igrana -II. o^rska simfonija«. Hvaležno občinstvo je odlikovalo oba kapelnika in godbenike z opetovanim burnim aplavzcrn, na katere^'a je ob zaključku odgovorila godba s cesarsko himno. Gledališče je bilo zelo dobro ob-iskano. Med navzočimi smo videli: deželnega predsednika bar. Sch\var-za z gospo soprego, dvor. svet. grota Chorinskesa z ^osoo soprogo. župana cr. Tavcarja, dež giavarja dr. Sustersičj. podžupana dr. Trilleria z gospo soprogo in mnogo odličnih ljubljanskih rodbin. Številno je bil zastopan časeniški zbor s poveliniko-ma 17. in 97. pešpolka na čelu. — Odprava carine. Izšla \c naredba finančnega ministrstva, ki su-cpendira carino za uvoz 130 kg in več težkih pra?:iče\% surc\ega masla in margarine, loja in rasiiinskega olja, vitrijola in strojev za žetcv in setev. — Za državno podporo se t>oši-Ijajo mestr.emu magistratu različne prošnje, ki nišo pravilno opremljene in vsled tega le zamujaio delo iirad-nikov. Prosilci se iiiorajo osebno zglasiti na mestnem magistartu v II. nadstropju, nasproti knjigovodstva, Iijer se popisu^io prošiije na tsradne zglasilne pole. — S0 vagonov darll za vojake na bojišču je odno>Ial vojno - oskr-bovalni urad v času cd 15. januarja do 15. marca. Darila so povsodi dobrodošla in voiaki jiii sprejemajo z velikim veseljem in gioboko hvalež-nostjo. O tem priča tuđi pismo po-veljnika 6. armade, generala Kb'ves-sa, ki pravi med drugim: Moji hrabri vojaki so dobili od vojno - oskrbo-valnega urada nad 100 zabojev raznih dragocenosti: knjig, šampanjca, likerjev.. čokolade, mesa, mila, raz-glednic, pisalnesa orodja, tobaka, ci-garet. Vse jih je jako razveselilo in v njihovem imenu se za izkazano nam velikodušnost najtoplcje zahvaljujem. — V trgov?nskem ministrslvii se je oglasilo odposlanstvo prizade-tih obrtnikov in opozarjajoč na to, da so se cene kož itd. zvišale za sto od-stotkov in še več, je zahtevalo, na] vlada doloci za kože, za usnje in za potrebšcine za stroienje maksimalne ct-ne. — Vojni preskrbovahii urad na Dunaiu zbira gramofone in dobro ohranjene harmonike za vojake na bojišcu. Kdor ima kak gramofon ali kako hannoniko odveć, naj jo posije vojnemu preskrbljevalnemu uradu na Dunaj, 9. okraj, Berggasse 16. —* Zahvala dalmatinskih pre-Snanccv. Ker se je gosp. Anton Zega, c. kr. uradnik pri ekrajnem glavar-sivu v Radovljici in njegova soproga ga. Marija za nas siromašne dalmatinske pregnance v vsakem slučaju potrudi! in poskrbel, da nismo trpeli pomanjkanja, izrekam jima tem potom v imenu vseh pregnancev ra-dovijiškega okraja naitopiejšo zahvalo. — Boh. Bistrica. — Pera C a t u t a. — Iz tajne občinske seje. Občinski svet je podaljšal miloščino letnih 140 kron vdovi nekega bivšega mestne^a u-lužbeaca za nadaijna tri leta, nekcinu mestnenm uradniku pa \c podelil bolnisko podporo v znesku 150 kron. Za kur]ača pri vodovodni zaieinalnici v Klecah k bil imenovan Ivan Š t e i a n č c, in sicer s 1. mar-cem 1915. Uvrščen je v II. kategorijo I. plačilne stopnic. Dokler ne priđe v II. plačilno stopnjo, dobiva letno na-^rado 120 kron. — Promocija. Danes, dne 20. marca je bii na praškern vseučilišču promoviran doktonem prava gospod Anton Novačan. Čestitamo! — fcJVLaks v škrinclhv< je najno-vejša burka, ki jo vprizori ^Malo gledališče- jutri v neclelio. 21. marca in ki je vredna, da jo poseti otičinstvo prav mnogobrojno in se pozabava na Jahkomišljenosti slikarja Lahkača, in zaljubljenosti strička Petrovčka. Sa] pa ima Lahkač tuđi kaj brhko iz-posoieno ženico in izposojene ženice so navađno Iiubeznivejše kakor legitimne. V tej rodbini je vse izposoje-no, je otrok in zibka. >Maio gledališče^ se trudi in trudi, da rmdi vedno nov repertoar in da bi zadovoljilo naše občinstvo, toda obisk je vedno enak in preko te mere ne gre kvišku. Vodstvo se mora vedno boriti z de-narnimi sredstvi ter je navezano na prispevke, da krije troske. — Vstop-nice se dobivajo v tratiki Selenbur-gova ulica pri g. čeŠarkovi. — Na kakšni bo-eznl ie umri? Med vožnjo iz Trsta v Maribor je dne 16. marca umri nadsprevodnjk Južne železnice Frari H a b e r 1, Že par postaj pred Ljubljano mu je postalo i-labo. Do Zidanejara mosta se ie njegovo stanje Še poslabsalo. Jel ie bljuvati in na raznih telesnih delih so cj pojavile temne krvne podplutbe. Ker ni bilo nikier dobiti nobenega zdravnika, so bolnika peijali v Celje. Toda še predno so ga pripeljali v Celje, je tfaberl umri. Čudno je, da je mrtvečeva glava tako] očrnela. Za seda] so mnenja. da je Haberla zađe-la posebne vrste kap. ■ — Utr:ria Se v Ljubljani na Sv, Petra cesti št. 46 ondotna posestni-ca gospa Frančiška Pukeistein po dolgem bolehaniu. Cenjeni rodbini naše islrreno so?a!je! U?i;rl |e včeraj po đaljši boleznl Josip B i te n c . posestnik in gostil-ničar na Brodu pod Šmarno goro. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. N. v ni. p.! Umrla iena Vrhniki gospa Marija Košnirl roj. Kos. P. v m.! Podružnice sv". Cirl'a in Metoda za Savo, .Javornik in Koroško Belo i občni zbor bo dne 21. suSca ob 3. popoldne v salonu pri ^Jelenu- na Savi. Ker je većina oseb, oziroma članov na bojnem polju, se prosi, da se vsi ostali elani gotovo udeleže občnega zbora. Dolžnost naj bode vsakemu zavednernu Slovencu, da se udeicži tako važnecja delovanja za otreski vriec na Savi. katerega obi-skuje 120 do 130 otrok; katerih očetje se večinoma nahajajo na bojnem polju. Ali naj ]ih pustimo brea poduka in očeta? Iz Loke pri Krombergu, male vasice »ia Ooriškem, ic padlG do sedaj na bojišču S vojakov, z Ajševice pa Stirje. V Lokovcu na GoriŠKem ima vdova Ana Kuštrin n sinov na bojišču. posestnik Anton Ličar, ki se je sam bojeva! 1. 1878. v Bosni, pa je polsal pod orožje i6 sinov, sedmi pa bo te dni potrjen. Y mestni klavnicl je bilo od 8. do 14. i. m. zaklanih 12 volov, 7 bikov, 42 krav, 172 prašičev, 120 telet, 51 koštrunov in 91 kozličev Vpeljalo se je 576 kg mesa, 2 goveđi, 2 praši-ča, 63 telet in 24 kozličev. Mm sivnri. * Prcpovedan izvoz prašičev. Nizozemska vlada je prepovedala izvoz prašičev. * Nemške propovedi v Varšavi, Listi poročajo, da so sedaj v Varšavi prepovedune vse nemske propovedi v kateliških cerkvah. * Zaprli so v Budimpešti več oseb. ki so vojaški upravi prodali manjvredno sukno. Samo agent Bela Faragoje je pri tej spekulaciji zasluži! nad 100.000 kron. Trdovratno S€ kaj pogosto \gnezdijo mali mučil- cif to je revnatizem, protin ali ne-vralgija v naših udih in členkih, \t-tajo, ščipljejo, bodejo in trgajo in zdi se, kakor da bi nobena moč sveta jih več ne mogla pregnati. Vendar pa vemo iz izkušnje, da ie revmatične, protinske in nevralgične bolečine, trganje po udih, trd vrat, lumbago (Hexenschuss) in bodenje v straneh lahko odstraniti, ako rabimo Feller-jev bolečine blažeči rastlinski esenč-ni fluid z zn. >Elsafluid^. 12 steklenic tega zdravniško priporocenega do-mačega zdravila stane franko samo 6 kron, edino pristnega od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Iirvaško.) Takislo dragoc?no doma-če. sredstvo proti težavam prebave slabemu odvaj. in zagatenju so Fel-lerjeve odvajalne rabarbarske krog-lice z zn. »Elsakroglice«, katerih stane 6 škatlic franko 4 krone 40 vin. okose---------- StTan 6. .SLOVENSKI NAPOD' dne 20 marca 1915. 64. štev. * Henrik grof Gudenus umri. Dedni član gosposke zbornice Henrik grof Gudenus je po daijši bolezni tfanes umri v 76. letu. * Suspendirana odvetnika — poslanca. Bivša bosanska poslanca tir. Nikola Stojanovič v Tuzli in Du-6an Vasiljević v Mostaru sta kakor odvetnika suspendirana, ker sta ob Izbruhu vojne odšla preko meje. * Walter Crane umri. Znameniti angleški slikar Walter Crane je 70 let star v Londonu umri. Crane je znan iriasti po svojih ilustracijah Shakes-pearovih del in pa svetega pisma. Slavne so tuđi njegove ilustracije ©troških in pravijičnih knjig. * Vezuv. Vezuv že nekaj časa teopet deluje. Iz zrela prihajajo gosti oblaki dima, ki se le počas? razkra-Jajo v zraku. Polovica gore se zaradi dima ne vidi. Preiskavanja geologa dr. Aleksandra Maliadre so dognala, da se je v notranjšćini zrela papravila odprtina. * ĐoJezen českega ces. namest-nfka. Ces. namestnik na českem knez Thun je obolel na očeh. Uradno se poroča, da bo primoran se za neka] Časa popolnoma odtegniti svojim službenim dolžnostim. — V zadnjem fcasu se je, kakor znano, opetovano poročalo. da bo knez Thun skoraj odstopil. j • Proti alkoholizmu v Italiji. Ita-lijanska vlada je izdala stroge odredbe glede konzuma alkohola. Otro-Jcom pod 16. leti, pijanim in slabo-irmnim osebam se alkoholične pijace «p!oh ne smejo prodajati. V nedelje in praznike je prodaja žganja prepo-vedana, uvoz in izdelovanie absinta Je sploh zabranjeno. { • Bolezen grofa VVitteja. Listi fjoročajo, da sta huda influenca in vnetje srednjega dela ušesa, ki se je razširilo na možgane. povzročila ero-fovo smrt. Zdravniki so konstatirali streptokoke v ušesnem gnoju, kar X»riča o popolnem inficiranju organizma, tako da so smatrali vsako operacijo kot brezuspešno. Od 11. marca je bil Witte v agoniji. * Angleška biblijska družba je zdaj izdala sv. pismo v nepaleskem -jeziku, tore} v tistem jeziku, ki ga govori rod Gurka v Indiji. Kakor znano, so Angleži kakih 30.000 Gur-kov pripeljali iz Indije na Francosko. Biblijska družba je doslej dala sv. pismo prevesti v 460 jezikov. Će bo pa novi prevod sv. pisma kaj prsma-gal, da se bodo pagani in krivoverci spričo sedanje vojne med krščanski-mi narodi spreobrnili, to pač ni posebno verjetno. * Dvojna cenzura v Lodzu. — Železniške zveze. Iz Krakova poro-Čajo: Po poročilu lista »Dziennik Berlinski«, imajo listi v Lodzu dvojno cenzuro: pri Nemcih je cenzor pi-sateli CIeinow, pri Avstriicih publicist Zulawski. — Na teh - le prograh zosedene Poljske se je otvoril osebni in tovorai promet: Aleksandrowo-Lowicz, Spalnierzvce - Lodz, Her-hy - Čenstohova, Sosnovice - Pjotr-kov. Vozni listki se izdajejo le proti legitimaciiam. * Pogreb slikarja Herberta Ma-saryka. V četrtek so pokopali v Pragi slikana Herberta Masarvka. Njegov oče prof. Masarvk se pogreba ni mogel udeležiti, ker se nahaja s svojo bolno hčerko Olgo v inozemstvu. Praški listi se pri tej prili-ki spominjalo, da zasleduje prof. Masarvka v tem oziru posebna usoda. Ko mu je leta 1887. umrla ljubljena mati, se je nahajal pri Tolste-muv Jasni Poljani; 1. 1907., ko je pre-daval v Severni Ameriki. pa so mu pokopali doma očeta, ki je zamanj pokopali doma očeta, ki je zamanj želei videti pred smrtjo svojega sina.____________________________ Brzojavno poručila. Proti ruskim lažem. Dunai, 20. marca. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: V zadnjem času rusko ar-madno vodstvo prav rado poroča najčudovitejše stvari o neuspehih nemških čet na bojišču v Karpatih. Enkrat so uničene ali vjete ćele pe-hotne skupine, drugič se lotijo konje-nice, da zmagajc na papirju. Sicer pri znanih običajih ruskega armadnega »vodstva ta deloma zlagana, deloma potvorjena poročila ne vzbujajo za-čudenja. Zato nikakor ne namera-varno teh laži v vsakem posameznem slučaju popravljati. Mir v Dardanelah. Carigrad, 19. marca. »Agence Milli« javlja: Glavni stan poroča, da je vladal danes v Dardanelah popo-len mir. Vest, da ste oklopnici »Irresi-stible,« in »Africa« uničeni, se potr-siije. Nemški državni zbor. Berolin, 18. marca. (Kor. urad.) Zbor zastopnikov strank v državnem fcboru se je zedinil v tem, da se konca posvetovanje o proračunu do so-bote, na kar bo državni zbor odsro-jtgp do konca nula. Napetost med Japonsko in Kitajsko. Rottcrdam, 20. marca. Japonska je restringirala rok za odgovor kitaj-ske vltde na japonske zahteve od 1. aprila na 25. mare. Kitajska je od-lečena, odgovoriti negativno. Angleški kontreadmiral Grogan utonil. London, 19. marca. (Kor. urad.) Angleski kontreadmiral Grogan, ki je bil že sedem let v pokoju in ki je pri izbruhu vojne zopet stopi! v službo, je padel čez krov ter utonil. Kardinal Agliardi t. Rim, 20. marca. (Kor. urad.) Kardinal Agliardi. bivši nuncij na du-najskem dvoru, je umri. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Rdeč križ H. Sirnik iz 2irov-nice 6 K, zbralo stalno cmizje pri Kuntu na Selu. Za Ciril - Metodovo družbo Emil Lajovic, c. kr. osnjičar v Ce-Iovcu 12 K, nabrano v družbi »Plenk-Iarjev za zidom« v Celovcu ob prili-ki odhodnice g. Talerja v Skofjo Loko in v »Narodni kavarni« nabrano povodom štavljenja koz 9 K 50 v. Skupaj 21 K 50 v. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 16. marca: Ana Ambrožič, zasebnica, 5S let, Gradišće 12. — Al-fred Sedevčič, posestnikov sin, 24 let, zaboden v Lipičevi ulici. — Vir-gilij Toplikar, črnovojnik 97 pešpol-ka, v garnizijski bolnici. V deželni bolnici: Dne 11. marca: Ivana Cerman. bivša kuharica, 7S let. Dne 12. marca: Primož Tavžclj, posestnik, 47 let. DanaJnj list ebsega 12 sirsnu Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Odol y lični vojnopoštni škatlji. Na mnogostransko pobudo z bcjišča dobavljamo kot Ijubezenska darila \ ♦ »teklenice OJ«Ia v lični korin«^1 skatlii. ki se že kot popdnoroa 2a •dposlitev opremljeno vojnopo?tno pisrro pripravljena dobiva po vsch lekarnab, drogeriiah, parfumeri:ah itd. za originalno ceno kron 1 20*). *) Kovinasta vojnoooštna š'-catlja se med voino dobavlja brczplačno Da ss Ia2je jemlje seboj, smo zato izbrali polovično stek^enico I Velika svota denarfa I se raaiore oaklju^iti vsiL-omur, ki po-staoe Daš naročnik. — Brezplačaa pojasnila pošilja: 545 Sr«čkova« zastopstvo 1. L?uM{a^a . Dt&er tak fe d??^ra stvar! \mnbvsak£&mf a; *tžU^5 trn popravci tek ia pveh*?rQ piiirsfLi«ma4 hi fe SA^fin ^ts- lieval drafta i* rienr*:e:ta zilravila! Kaslov za naročila ..FL07TAV". Liub|rf?. Viflii cai r:9rjew r»eS*2 Jre^sj: ira'a tfau ,34 -.1» E Čas van ja baro-niftra v mm . zv. 7.zj. 731-2 i 719 9 » 7214 70 71 5*8 si. ssvzh. brezvetr. si. vzh. »• » Srednii temperatura sobnte 8 f\ rorm. 4 0. nedelje 7'4\ norm. 4-2". Padavina v 24 urah 2*6 rr»m in 14*7 mm. PfT" Išce se "^SO ali moČM8 dekla. ciiro^a starefša zskonska, ki sta vcšća v vseh Po udbe na Lfnblfaaa, Breg fctev. 8. * 733 Tužnim srcem naznaniamo vsem sorodnikom, pri^ateliem in znan-cem p'etresuiočo vest, da je naša iskreno ljubljena sopiogj, mati, teta in sestrična, gospa Frančiška Pukelstein hlšaa posestaiea včeraj dne 19. marca t. I. po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. 7*~ kramenti za um'rajoče, mirno preminula 732 Pogreb nepozabne pokojnice bo v ned-lio, dne 21. m-»rca ob .^. uri popoldne iz hi§e žalosti sv. Petra cesta Šr -16 na pokopa!;:£e k sv. Križu. Sv maSa zadužnica se bode brala v župni cerkvi tv. Petra v Ljubljani. Priporočamo jo v bla? soomin! V LJUBLJANI, dne 20. marca 1915. Jotlf FmkeUtola soprog. AVolxi(v sin. TramtHUm, Josipiaa, itetanlfa, Marila, hčerke. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Vml#Btia Koiavl narnanji v svojem in v imenu otrok vsem sorodnikom, prijateljem in zn?ncem prežalostno vest, da te iskreno ljubljena soproga, ozir. oepozabna dobra mati, sestra, teta in svakinja, gospa Jdarija Košmrl roj. Kos v petek po nočl v 42. letu svoje starosti po dolgi mučni boiezni, poto-l*2ena s svetoujstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke se vrši v nedeljo, dne 21. marca ob 3. uri popoldne iz hše žalosti na pokopaHšfe sv. Havla. "/34 Sv. maSe zadušnice se bodo brate v fami cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Predrago rajnko priporočamo v pobožno molitev in blag spemin. Vrhnika, dne 2(5. marca 19!5. 734 Obvesfilo. b*rv na. pes^shl a jančas v L|UL3lJ2ai, obvešča svoje crnjene od-j rualcr kakor tuđi drucje £g. tr^orep, j 4a je svojo detajlao trgovino iz Du- »i*!*l-e c?f» 20 prcsei ia v i.kladi>če Ko?*«??ors!sa ul!ca 18 trr bode isto J^.š re^lrtni po^lotorlja voriil po fa^.m "srtrli ier r«- c nj. naročnike po^ol-89ira zaHoroi il. 7(8 j Tcrdlca ?i ie med ^asom svoiceja •W«?anka rnoVila v Ird svoje kulant-Bo^ti veliko raunarj.\ za katero se naj-tn^lee zahvaljuje in ?e radalje pripc-rr^it c; n ene nsU-!*nien*sti. vi Liw U ji/ijjkij tihi Ll jj^Jiiill Ivan B@liinc? >rsbrnck-£rolf SbmscrfeiSg. 1. H', ?x :: točno ?n cew. :: Popravila fnpreobleke :: toCno in ceno. :: Najcenejše • | v «| domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Ljubljana Pred Sltofijo 19 — Prešernova ulica 4. volašfcine prost, išče primorne ===== sSužbe. ===== Ponudbe na unravn. »Slnv. Naroda« pod „Ubitnirvent/lZd*'. 7>) A absolventinja nižje pimn2ziie, ter tečaia za stenoanja vljudno oaznanjamJ da so isti edicole pri meni dobiti ter blagovolite ^ahtevati brezplačni cenik. 5°; za Rdeči križ. LUD. ČERNE, žnvellr ln trgovec, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Zahteva'te cenik! Zahtevajte cenik! 64. štev. .SLOVENSKI NAROD\ dne 20. marca 1915. Stran 7. S&oh v Zagreb. Nekoliko ozračje izpremeniti, to prija človeški duši vselej, zlasti pa še v tej dobi težkih upov in morečih dvomov. Zato sem skočil za dva dni v Zagreb, da vidim, kako se imajo. Prvo, kar sem opazil, je bilo sevcda vojaštvo, ki se je po številu tuđi ondi izdatno pomnožilo. Toda v Ljubljani ga je primeroma vendarle se več. Zanimivo pa je, kako v Zagrebu vojaštvo ponosno kaže svoje hrvatstvo. Ni £a skoraj vojaka, ki bi se ne bil okitil s hrvatsko troboinico. Većina nosi okoli čepić ovite petlje iz trobojnih trakov, nekateri pa imajo na čepići poleg troboinice se papirnate sličice Jezusa ali Marije. No, rudi Nemci in Madžari nosijo barve svoje narodnosti. Iz oken vojašnice polcg kolodvora vise hrvatske zastave in v sredi vsake je našita velika papirnata slika srca Jezusovega ali Marije. In povsod hrvatsko kmetsko ljudstvo v svojih slikovitih narodnih no-šah, ki spremlja sinove in očete. Iznova sem občudoval vzorno čistost belih ženskih oblek, pestrost njihovih robcev, kožuščkov in opank. Te kmetice, večinoma perice iz zagreb-ške okolice, ter kmetje v svojih starih živobojnih nošah dajejo Zagrebu značaj slovanskega mesta. V vsem ostalem postaja Zagreb čim bolj kozmopolitsko mesto skoraj velemestne sumnosti in bujnosti, a tuđi draginje. Po Ilici vrvi ves dan ogromna mno-žica, okoli 7. zvečer pa, ko zažare vse moderne izložbe v razkošni raz-svetljavi in ko zagore obločnice, se zgrne na Ilico k promenadi toliko gospode, da vlada po širokih trotoarjih ^ravcata gnječa. In v tej gosti reki je < paziti izredno število visokih plavk in tuđi mnogo okrogloudnih črnk izrazito židovske lepote. Zagrebška publika je neprimerno živahnejša, zgovornejša in glasnejša kot ljubljanska, in videti je, da je tuđi imovitej-ša, gotovo pa lehkoživejša. Vpliva vojne ni opaziti. Avtomobili in privatne kočije švigajo sem ter tja. dečki kričaie prodajajo časopise, policijski stražniki z obligatnim! pikeihav-bami in sedeči na lepih, rejenih ko-njih pa mirno in izlahka vzdržujejo red v živem prometu. Trgovske izložbe in banke, nekateri hoteli in ve-čina kavaren ima čisto velemestno lice. Gostilnisko in kavarniško življenje je prav zelo razvito. in vsaj ta obrt gre ondi izborno. Po nabito polnih kavarnah posedajo Ijudje od poldneva do 4. zjutraj ter le napol poslusajo sviranje godb, ki neutrudno igrajo najmodernejše valčke. Med gosti je vedno mnogo dam, in tajiti ni, da so mlade in elegantne lepotice tuđi tukaj v većini. Po renomiranih gostilnah je v opoldanskih in večer-nih urah vsak dan tolik naval. da se dobi prostor le iztežka. Povsod je seveda* mnogo častnikov in podčast-nikov črnovojnikov, a tuđi begun-cev, Poljakov in Malorusov, ki se na- j zivljaio sedaj Ukrajince. Tuđi po gostilnah traja šumno življenje do ene ponoći, potem se glavna vrata za-klenejo. in gosti morejo za vrati mir- i no veseljačiti dalje. Po kavarnah do- i bivajo gostje povsem bel pšenični j kruh, in cesarske zemljice, rogljiči in j kifelci se jedo v Zagrebu danes. ka- j kor pred vojno. Napol crni ali s ko- I ružno moko nekoliko mešani kruh se i jć po krčmah, toda tuđi ondi dobiš bel kruh v papirnih vrečicah. V kavarnah prinašajo sladkor h kavi zavit v lično vrećico z napisom pod rdečim križem vU korist crvenoga križa«. V soboto zvečer je bila hrvatska premijera opere v 4 činih »Chopin«, po melodijah Frid. Chopina uglasbil Lah Giacomo Orefice. Veliko in okusno hrvatsko zemaljsko kazalište j je bilo nabito polno, publika s plo-skanjem radodarna in navdušena, predstava v vsakem oziru vzorna. Kapelnik, Hrvat Rukavina, je mlad modem mojster, ki ie zlasti z orkestrom in zbori briljirah Orvietov li-bretto je lirski in zunanjega dejanja je malo. Besedilo je zajeto iz Chopi-novega življenja: I. dej. se godi na j božični večer 1. 1826. blizu poljske vaši nedaleč Varšave. — II. dej. pred Florino (= George Sandove) vilo j kraj Pariza 1. 1837., — III. na morski I obali tik samostana na ctoku Ma- j iorki 1. 1839. in IV. v Chopinovi hiši \ v Parizu v jeseni 1. 1849. Naslovno vlogo je pel prav dobro lirski tenor ; g. Armidi. čegar maski je bila veren portrć Chopinov; Floro (Sandovo) je pela gde. Vika Engelova, Hrvatica, ki ima izvrstno šolan, obsežen in zlasti v srednji legi velesimpatičen sopran, Stelio gdč. ŽHčarjeva, v Ljubljani že dobro znana hrvatska pevka lerevra glasovnega materijala, fratra g. Lesić, bas, ki se ga tuđi ugodno spominjamo od lani, Elijo, Chopinovega prijatelja, pa Siovenec, g. Rudolf Bukšek, lani operni in ope-retni član hrvatskega kazališta v Osijeku, v tekoči sezoni pa operni član v Zagrebu. CL Bukšek naglo na- * preduje, in slišal sem o njem Ie priznanje, da je resen, marljiv in discipliniran pevec. Vobče se Slovenci kot delavni člani v Zagrebu dobro kvalificirajo. Gg. Borštnik je nedavno v Hauptmannovi komediji vKo-lega Krampton« žel pravi triumf, Hinko Nučič se odlikuje v velikih, večkrat glavnih vlogah ter je že 2. leto tuđi spreten režiser, Levar, I. operni bariton, je v »Bajazzu« in »Rigolettu« s svojim krasnim glasom in okusno živahno igro mahoma osvojil občinstvo, tako da lažje po-greša junaka Vuskovića, ki služi kot nadporočnik na jugu, kakor služi Jos. Križaj, I. basist zagrebske opere, sedaj v Ljubljani, in končno je naša Irma Polakova še vedno eden najmočnejših stebrov hrvatske opere, posebej še operete. Tako deluje pri hrvat, zemaliskem kazalištu v Zagrebu 6 Sloveneev v glavnih stro-kah jako uspešno in zelo častno, a tuđi v opernem zboru je par Sloveneev. Ga. Polakova pa je delavna tuđi izven gledišča kot usmiljena strež-nica ranjencev in vrhu tega sodeluje rada pri raznih »čajankah«, t. j. po-poldanskih koncertih na korist Rde-čega kriza kot vrla, vedno dovtipna pevka. V nedeljo popoldne sem si po-gledal poldrugo dejanie Molnarjeve komedije »Gardist«, ki je bil pri zni-žanih cenah prav dobro obiskan, zvečer pa sem šel na izvirno hrvatsko operetno noviteto »Bosonoga plesaika«. In gledišče je bilo zopet polno. puMika elegantna, vesela in živo zadovoljna. Komponist. operni ravnatelj Srećko Albini, zastopnik intendantov. je^svoiega novega uspe-ha lahko vesel." Sedem razprodanih predstav tekom 14 dm dokazuie, da ima »Bosonoga plesalka < vse lastnosti močnega magneta. 2e pri operi ^Chopin^ sem občudoval veleokusno vprizoritev, sijajno opremljeno sceno, plastičnost drevja, trave, snega in lepoto novih poljskih kostimov, prav tako je bila inscenacija operete v vsakem pogledu in do poslednje malenkosti bogata in krasna. Ncvi empirski kostimi in nove dekoracije. Visećih kulis skoraj ne poznajo več. Zlasti efektna sta bila interierja palače milijarderja in za-bavišča »Chat noir« v Parizu. Izvedba prvovrstna. Primadoni gdč. Eng-lova in ga. Polakova ter gsr. Jastr-rzebski. Strmac, Grund in Sindler v glavnih partijah so izvrstni. zbori in statisti pa tvorijo efektne prizore s približno 80 osebami. Albinijeva opereta ima v izobilju duetov, tercetov, kvartetov. pomnoznih, z vsem poli-fonskim razkošjem odlikujočih se zborov in iinalov, ki se po svoji strukturi povsem enačijo z opernimi. Glavno pa je, da je opereta zares vesela, zabavna, mestoma ćelo drastično humorna, v celoti pa s svojo pirat-sko romantike prav zanimiva. Publika je zato ž nio lahko zadovoljna. V j ponedeljek zjutraj sem se vrnil v Ljubljano. Bil je krasen, topel in solncen dan. Po njivah so orali in branali, a kmetje so obstajali ter mahali vlaku s klobuki in kmetice so vihtele robee v zadnji pozdrav. Vozili so se namreč vojaki - novinci. Na | vseh poJajah so vstopali in povsod j na kolodvorih so stale gruče star-i šev. sester. prijateljev in otrok. ki so I spremliali svojce do vlaka. Povsod tuga, povsod solze, a iz vlaka ie do-nelo vriskanje in petje. Vlak se je vo-! zil od Zagreba do Zidanega mostu, kakor skozi špalir pozdravljajočega in poslavljajočega se ljudstva. Z \ njiv, holmov. iz oken večine hiš. s j ! čest in potov so mahali ijudje s klo- j buki in robei, na Krškem ćelo s slovensko trobojnico. Vojaki - novinci so poizkušali vedno iznova peti. a ni jim šio od srca; v tugi slovesa so po-zabili melodijo in tekst. Slovenci so ] priznano dobri pevci, ki prepevajo < najraje dvo-ali ćelo troglasno. Ob ] kranjsko - štajerski meji nisem našel ! dobrih pevcev, in opoziril bi tamos- j nje učitefistvo. da bi bilo umestno v ! ljudski soli bolje gojiti narodno pe- i sem. Dečki višjih. zlasti ponavljalnih i razredov bi se igrate naučili naših krasnih popevk, ki iih imamo za vsa-ko priliko. Na Zidanem mostu sem v kolodvorski restavraciji dogral dej- j stvo, da je zavladal pametnejši duh; i natakarji govore slovenski in hrvatski, česar še nedavno ni bilo. Se predkratkim sem se mogel dogovar-jati v tej restavraciii na slovenskih tleh le z gestami. Kdor je napravil red, čast mu! Tuđi na Kranjskem so vstopale na vlck lete novincev, a vršilo se je vse mirneje. hladneje. Tiho smo pridrčali v tiho slovensko metropolo, kler nas je objela resnoba naših razmer, In tiho smo se poraz-izgubili. — e — Mmm kongres. Niti največji opt;misti ne verja-mejo, da bi biia sedanja vojna ž* kaj kmalu končana in noben razsoden človek se ne čudi, da ie nernška vla-ua orav sedai odlocno zabranila vsa- • ko javno razpravljanje o bodočih mirovnih pogojih. Resnica je pa, da se skoro v vseh državah živahno raz-pravlja o ciljih sedanje vojne in 6 vprašanju. če bodo pri bodočih mirovnih pogajanjih imele želje in težnje naredov kako besedo in kak vpliv na odločitev diplomatov. To nam daje povod, da se ozre-mo v preteklost. ravno sto let nazaj, ; ko se je v letih 1S14. in 1815. po veli-; kanskiii vojnah proti Napolc^nu vršil : na Dunaju kongres, ki je imel namen, j premeniti evropski zemljovid tako, : da bi bil zagotovljen traicn mir. Avgusta meseca I. 1813. se je Avstrija pridružila vojni Rusije in Prusije proti Napoleonu 1. Avstrija je j prevzela vodstvo, knez Sch\varzen- [ berg je bil vrhovni poveljnik v tej j vojni, knez Metternich pa vodja di- j plomatov. V Parizu dne 30. maja 1 1814 .sklenieni mir ie dolo:il, da mo- \ rajo vse države, ki so se udeležile j vojne proti Napoleonu I. tekom dveh ■ mesecev po>iati svoje zastopnike na Dunai, da se domeniio o preured:tvi ■ Evrope, toda ta mirovni kongres se j je začel sele v oktobru tistega leta. I Na kongres so prišli osebno ruski j car, pruski kralj, danski kr:Ji, bavar-; ski kralj in nekateri marrši nem^ki ) vladarji, vsi ti so bili gostie avstrij-| sekjra cesarja Franca I. Poglavitni i možje tepra kongresa so hili: knez i Metternich. ki je zastopal Avstrijo, grof Nesselrode, ki je zastopal Rusi-jo, lord Castlereagh, ki je zastopal Anglijo in kateremu je pozneie sledil maršal \VeIiington. knez Harden-berer, ki je 7?stor>al Prusi'o. in krez : Tal!eyrand, ki je zastopal Francijo. | Poleg teh je nri?!o na kongres še vse ! polno zastopnikov malih držav in ne-| odvisnih mest in m?dijatin;ziranih rodbin. Namen kongresa je bil, obnoviti in popraviti ra^delitev evropskih držav. zagotoviti evropsko rovnovesje ter preurediti in ustanoviti notrarje rarmere v Nemčiji. Staro »rimsko cesarstvo ncmške na-; rodnosti« je b;lo namreo ze rrei raz-| padlo, vaj deianjski. Cesar Franc I. j se ie odnover^al kroni nemskcera ce-] sarja. ki ie bila samo še dekorativne-?a romfna in hrez vsake dejanj^Vre moči. ter se je proglasil za cesarja avstrijskega. Zastopniki. zhrani na tein kon-grre^u, so si bili hudo nasprotni in tuđi mnonfoštevilne nad vse sijajne za-j bave jih nišo tr.ogle zbližati. Prvo te-j žavo je delalo poljsko vprašanje, J ra\Tio take težave ie dela^a uredba j razmer na Nem^kem in v Italiji. Kon-j gres je začel hitreje delovntj. ko )e I cesarNapoleon pobegnil z otoka Elbe \ in se vmil na Francosko: t*3 degodek { je intrigantnemu knezu Tnneyrandu I izpcdmaknil tla in uničii njegov ! vpliv na kongres. Prusija je dobila J en del Poljske in nekaj Saksonske, nekai leve^a brega Pene ?n severni • del Pomeranske, zato pa je morala j nekaj svciecca ozemlja prepustiti dru- • gim nemškim državam. Angleška je . dobila većino nizozemskih kolonii, Malto in Joncke ofoke. Iz Belr^ie in Nizozemske je kongres ustvaril eno državo, kraljevino Nizozemsko. Zgodile so se premembe elede Šved-sek in Danske, ustanovlieno 3e bilo novo veliko vojvodstvo, namreč Luksemburg in Švica je postala zve-za 22 kantonov, kateri zvezi so vele-: sile garantirale ne^rtr?lnost. Težave ' .so bile z TtaTfio. Veliko vojvodstvo Toskano ie dobi! nadvojvoda Ferdinand, odstoniti pa je moral Tuko | (Lucca) španskemu infantu Karolu j Ludoviku za toliko časa. da umrje Napolennova žena, avstriiska nad-i vojvodinja Mariia Lu?iza.. ki je po de-portaciii Napoleom nn Flbo. postala vojvodinja v Pnnrn. Modero je dobil vojvoda Franc Fcte. Neanoljski kralj Murat, svak cesarja Napoleona, je bi! odstavljen in so kraljestvo zavzeli ; zopet Bourhoni. Papczevo državo je i konvjek obnovi! v prciŠTijem obsegu, i Avstrija pa ?e tlohMa Lo:n^^rd;io. i Benečijo, Furlanijo. Tstro in Dalma-! cijo, scveda ie dobila nnzai tuđi vse, kar ii je bil v^pI Nanoleon. Tirolko, SolnojTrasko Predarl^ko. njene dele i Galicije in Ilirijo. Vsi skiepi dunaTskccca nr:rovne-ga koncrresa so bili prdpisnni 9. juni-ja 1815. Z^odovma pravi, da ?e ta kongres boli upošteval interese vladarskih rndbin in !cn*nl r^nlo ozirov na stremljenja različnih narodov, dasi so srmo žrtve narodov po^n^gale, da je bil Napoleon ?trmopr!av!?en. Ta kongres ie dal Arj?io?ki vclikrmsko moč na morju.poveča! Rusijo, dopustil, da so ostale v Turpiji ip zla^ti na Rnl-Kanu stare razmere in uredil razme-re v It«iliii in na Ncm.šVem tnko, da prcbival5:tvo n? bilo rndovolino. Zlasti nezadovoljni so bi!i Nemci in posebno Prusi. kaiti pricakovali so. da jim njihove velikanske žrtve za pre-mo^anje Nanole^nn prinesejo konsti-tucijonalno svobodo, a so bili v svojih unarmh razočarani. Ko se je znč>to osvobo^^na vojna proti Napoleonu I., sta Rusija in Prusija apelirali na svoje narode, naj j Domagajo strmoglaviti velikesa za- i vojevalca. Vojno Prusije proti Napoleonu je prav za prav narod napove-dal ali izsilil, kajti kralj sam je bil plah. Vojna je Vila rr v za prav ne-kaka revolucija Pru^v proti Napoleonu; narod je vzel v roke orožje, ne da bi čakal, kako se odloči kralj. I Toda na dunajskem kongresu se ni tega nihče več spomnil in nihče se ni zmenil za želje narodov. Udelež-niki kongresa so se prerekali za vsa-ko stirijaško miljo ozemlja in meketa rili za vsiiko dušo. a ljudske zaved-nosti nišo upoštevali in se nišo meni-li za ljudske želje. Glavno načelo, okrog katere^a se je vse nukalo, je bila le^itimiTeta: obnoviti pravr.o stanje, kakrsno je bilo pred Napo-Iconom. A če je šio za to, da dobe zave7niki kaj dobička in da se na-sprotnikom kaj vzameje kongres po-zabil tuci na načeKo o legitimiteti. Odlocilna misel pri vsakem vpraša-niu je bila, zagotoviti zmagovitim državam notranji in zunanii mir. Zato ie bilo treba ustvariti jezove proti Franciji, še vedno sumijivi. Zato je postala Svica nevtralna, zato je bila Belgija vzlic vsemu odporu prebival-stva, združena z Nizozemsko. Kongres ni icmal ozirov na narodne razmere, ker je Metternich hotel imeti ncmško Avstrijo in obraniti posesti v Italiji. Če je tr.krat Rusija dala Poljski obsežno avtonomijo. se je to pač 7jrod'!o boli i? ra^nrotia do Avstnie in Prusije, kakor iz ozirov na zahte-ve ljudstva. Kongres je hotel ustvariti iz raz-valin, ki so iih provzročila Napoleo-nova za vojevanja, enotno Evropo, popolno ravnovesje, a izkazalr> se je kmalu, da je bila ta mise! utopistična. vEnotna Evropa« je kmalu razpadla, saj je njena enotnost slonela samo na volji kabinetov velesil. 2e 1. 184H. je nastalo rsasprotie med zapadnimi in vzhodnimi velesilami in najvažnei-ši mednarodni dogodki ki so se pri-incrili od I. 1815. so imeli namen, premeniti sklerc dunajskega kongresa. Vojne v Italiji 1. 1S4S., 1859. in 18(56.. voina med Avstrijo in Prusijo I. 1866.. Vojna 1. 1S70. in 1871. med Nemčijo in Francijo — vse so imele svoj zvor v sklepih dunajskega kongresa. Zdaj, sredi te velikanske vojne, se pač marsikdo spominia dunajskega kongresa iz I. 1S14—1815. in gotovo je želia vseh, da bi bodoči mirovni koneres svoje naloge srečnei-še rešil, kakor oni pred sto leti in za-gotovil človeštvu doleo dobo miru. SpoiBifaifafte se „Udečega križa". o o *S •se. e> n o Mm Schiibert preje Bil ina & Kasch, ; Ljabljana, Židovska ni. 5. i | priporoča veliko zalo^o tkanin in glace-roka*!c, modno blago za gospode in riam\ raznovrstne fino parfvme, ročna dela in materilalf kirurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izde!ovan!e oreoblečenihcramlJov. Kđer frofe varirati Fsfu'f? Wii!fnaver. ,pn* Sofflco* za vodo, tim se doN kakor TflfVa talo^t radi pflmanfntanfa prost ora Na raćnn W se odda takoj "•E in. lm iii lim v Gorenjivasi pri Zatičini. Natančnc pogoje pove Ivan Končina istotam. 716 II V « • z eno ali ueč sol^^snf, kuSs'sio itd. se odđa za tako] ali ma;c7 termia 4s5 CiA ii MM Hm fino, sočno šunUo f.enjaO, kran^sk© k!c-base, prekafeno meso, slnnino s paprike, najboljši pristr.i emenđolski sir ter shdko : ća,no surovo maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna frgovina Ljubljana, Lingaiieva ulica. V'sakdanjc pn^iljatve od najmanjše do na;-večje množine po najnižji ceni. 130 Franc Furlan Dčsiedoik Fauhiii^ve vdsve kliučavstidsr^lvo in zaloga šfe^!li!ik©v se asham: 10 ^ftnisrcžev trg štev. 9. ovčjo, oprano In neoprano, kcsplm vsako množfno po naj-vU{l česi proti tahe|šn!emu plačiln ter plaćam vožnjo sam. Veletrgovino R. Ofermecki, Celje štev, H5, Štajersko. Piisti Us nlapn. Spomladanska in poletna sezija I9I5, En!jon zn 3-10 dolgo ] ) ]jBpon gkron za popoino nosio abieko ;kkunDp°0;; \IZZ (suknja, hlače, telovnik) [ iknPoni7kron E! stane samo :: 1 kupon20kron Kupon za Crno salonsko obleko 20 K, dalje blacro za p^vršnike, turistovski loden.svilnate kams^arne, blago za damske obleke itd. razpošilia po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana: Zaloga tvornice za sukno Siegel-Isnhof v Brim (BrAnn). Vzorcl gratis in franko. Od tepa, da direktno naročajo blago Dri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem kraju, imejo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne naj- nižje cene. — Tuđi naimanjša naročilč se izvrše najoozorneje in natančno ro vzoicu. 465 -___________m Teodor Korn (poprej Henrik Kora) pohrivalet sireti in klepar, vpsljalec strelovođov. ter instalater vođovodov Ljubljana, Poljansha cesta St. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z askest-cemenfiiini škfiljera (Eternit) patent Hahcbek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. BiSaa ii kuhinjska oprau Postekljena pesods. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. / StTan 8. ^SLOVENSKI NAROD-, dn«r 20. marca 1915. 64. štev. ta?0IIlIK9 takoj sprejme tvornica olja. Vprašanja na 710 Hater & Co. v Med vodah, Kranjsko. _— MP ^?* *'^J zV^ jC mJmVbV BB * jjar f& ^t «■ Vam ria'am, ako moj un-"evaiec korene balzara Bla Vaših kurjih očes, bradavic. £W?J2 otiščancev ne odstrani v 3 dneh ej JS Dre? f70'0*'11« Cena Jončka z g.?-fe3«: rartcijskim nismorn T K 3 lon*k 2 50 K Kemet:?, iUschan (£s*sa) L,?03tf. 12 25 Ogrsko. 715 prirodna vina bela in rdcča K 40 — do K 60'—. pristna 50°; slivovka h Sresinovec K 140—, prsten vinski jesih K 28— za 100 i trov prodaja J. Kra- vapna. PtuJ, Štajersko. 419 Zlata verižica na obroke I - -^^ C0 ffrasnov teika & 140-— t # W9k »es-6uo & 4'—. Prve ft«!# št^^\^k s1*«^*1*3 ura s 3 srebrn:mi po-m fe^Ž? & rov ci K !4 --. Dobavlja se na 1 ^Lr i vse strani. Kdor Bi rad ceno M 9 *f i VuriU naj pi?e tako1. B. LSCHNES. xalnga zlatnine Brzc'ava (Lxuxćenburq) 289. zmožnega obeh deže'nih jezikov « o s? ^ * m ejo svinćene In sr^riis fužfne V Litiji, dl*. Z O Z« za čimprej^nii nastop. 717 PlmsraMnlon'flSp.Slftl sprejae več zauesijivili konjskih hlapcev ta pa treznega kočijaža. Vprasa se tam. 722 y0? Sprejme se "VB tropski sIo^d in 7C4 prođajaika ▼aiena rnaaulakture« Zgiase se naj samo v Ljubljani bivajcči v upravnUtvu »Slov Naroda« Vabilo na 726 Fosojllrrce na Vronslieni r. z. r n. x« kl se vr5i 8ne 28. marca 1915. ob 3 urf pop. v zadružni pisimi na Vranskera h, il 91 SPORED: 1 ?<■ ročilo načeJstva. 2 Poroolo oarteor^tva. 3 Potrienfe računa za feto 19*4. 4 Poraba Čisteea dobička. 5. Revtzijsko poročilo. 6 Prememba pravil. 7 Vclitev načHstva in rađzorst?a 8. Posvetovanje in -klepanje, če Po-sojilnica ostane Še nadalje član Zadružne zveze v Celju. 9. Slučajnosti. Načelstvo. „SLAVIfA" .■•-••• Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. •■••••■ Rezervni lonđi K 60,789.726*18. — Kcplsćane oiiikođnilse In kapitalije K 129,»33 334-25. Po velikosti druga vzajemaa zavarovalnica na$e države z vseskozi slovaosko-narodno upravo. _------------------------------ VtJi pojasnila tfafei ^-----------------------„----- Generalna zasfopsft i LfoliMan! ^L:isarninfoh,ri Ia"-L^: i cnsncslii oHii štev. 12. Sprejema zavarovanra ČIoveSkcja živ ljenja po nafraznovTstne^ih kombina-cijah pod tako ut^odnimi rogoji, ko nubena druga zavarovalnica. Zlasti fc ogodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manj^aiočimi se U vplačili. Zavaruie poslopja in premičnine prot: polarnim ?kodam po najnižjih ccnah. Škode ceni t^koj in najkuiantneje Uživa najboljši sloves, koder poslu:e Pozor! S^rejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini rod zelo ugod-nimi pon-cji. — Zahtevaite prospekte " ŠANATORIUM ■ EMONA'; i ZA NOTRAiv4cf IM KTTn1_»KG1CNE-BOLt:z:>C L /LJUBI^JANA KOMENSKfOA ULICA *i \ sef-zsravNk fr^'^j DR FR DERGANC ; fifi A #* BI 33£5 ) IliZlillL ) parne tfestiierlje I fEiS \ Ml 1 LHiUiJ u JI ULI 1 Barko vije t nrađno ^lombfra-n!b steklenicao. Na novo izšla! Sloviti 489 inotini ol&iiin !a ni«! io ?*li( 1315 in Faiii mlaisii aiia = *£& gerilo, == kakor iuU vsl nov! kro)I r :* s9 đcfis -?pl tvrdili n :: i Cnbljaiu, JSJarijin trg. Fami! g!2vao zasfopstva za Rranisko. Favorit modni album cen^ 95 »., po psa« 1-05 K. Favorit mladi-»sk: aibnm fn per'to) cena 95 v2a.. ro požtl t 05 E. Iščem za trgovino mešanega blaga FH 3*1 lit 5 S? i??^P|S III fl ; EfillSlUIllhhliiJiliilU o«iroir«a voja^čine proste^a- manuflk- turŠŽZfcl z do^rimi iz«->n"»vr.1» V7st^r> j 1—13 ~-r;1n 1015 Fcr£*l P«S^ftr prej Stupica, Smas-js pri J^i^&b. 701 m^ Gosposks Klisa 4, ^^ I narj^tropie, 'f-vo 714 Ura dno đorcifcna. te 20 !tet obst9» feča na«sfarGč?s In cameića :e tjol^ša :: složbe iiče ysaks ini; i kakor privatno 'movslic in c?Qs?i!ai5Uo osob e Sibira raslićnih slnieb, slasti za tetis ;o Vestisa in kolikor nssž-ac !.iiir2 oostrgž2!» zsgotovije^a. Pri vnanjih vprašinfih se pro3J za ođgovoi znarska. Zaicga pohišiva in tapefmjfagra blaga. Jtfisarsfvo. Poro na $zaina oprava: 2 tostsiii. 2 cmari. 2 notni om at'ci in ? vmžvafc-% y marm nloš^o m ogleda.om Jx 350'—. Jamči ss 28 solidno delo. Ccne fanfrurenčne* Zahtevajte najnovcjsi katalog, %ateri obsega nad 300 modernih siifa 800 J. Pcgačnik. Z/ub/fance, parije 7ersyue cesta št 13—18. LJUBLJANA, Mestni trg IO krasne novosti zimskih oblek9 zimskih sukenj in kožuhov dom^Seora is^elka l^f" po izredno nlzkih cenah. *^^| Bran kcnkurence ! Sol»e!na postrežba! Nainržje cene \ HGP aV ,^^hV ^B Ar^^Bi ■ ^af bUk ^u ^a^aCS ^^^B vB ^V H » B ^V B ^^^v d. fir3 9*Q ^^av^a^ V ^aaK Bv Hb^B aai Ji fl E I «^H J i ^Jl^. ^S ■ ^j S ^ji ». *% p^" Zlčno steklo "^? fri«dko in rrp'jano, skoro be!e barve, — a mm rftbelo ra ntranska okna %■ f?c1avnic*h. 6—7, S ia IO mm debelo sa gornja rvetlobo vseh tr»t, 1%—So mm ^ebslo za konstra^ci?« podov Povod na'bo'-e preirku'-fiO in n^os«Žno prot' \trrriia fltlo BifeiBi in o'lfl praSan? izmeajaittF sfeKIepi stavbnl hm — oblastvetio Ttrovimi — za o!rn«. sterif, krit?e obokov v»nnA, t.ir«kih vrto-.. lcioskov, preHstrrSic, kopaliRč, b«lnic, tvornic ledu, !cdenice, vrein: kleti, kleti r« polnjeni« , tlavrice , VolrvHvor«lt« posiopis . tokomotivne remire t\-Orn:5ke oaprav« i. t- d Stekleoi atreind, gleđek ta zarazan, vseS oblik. Tloko^ne p'o£Ce t ¥io-lmo £Jco sli brez nje, racllfln'b vzoroev ln vel&osti In £ebeIosH cd 15—40 mm- — Snro?o *teklo. gladho In rJpHaao. — Ekoilel'c« za !ete-grafe. — SlgnaJno nlolč« sa taleznlo«. Varstrena rtdda prl naprar&b *a v«poa taanfe. — StsUen« firke sa nonlsaa ts1>l« in rekl. ftrko vaeh vrsi ?0 » ? ^ Vffm ti? fs^pti £i w fe *£ :a I v ŽS 5f H č « ^ £ 1S tud: kot stahn. rostrunski z^s!!Jžel-: si Iahko vtakdo prisluzl šc do V53kd'jnie:7i opravila fcre;f r!;n-r;?ce H ri.T'ka Pojasnila daie zi-sionj Hjnek AI^STnr^cr 3var Sršlorć E. L. št9V. 584. 719 flP « • i « •! tmđ\ iiiiiiil 29 lit i.tar, vojai:;;:e prost, samostojr.a noč v rpecerljski, *e!?znTn^ki in manufakturni stroki, 2eh svoio slrj.^bo sprenieniti v kako večio treovino. 691 PonuJbe ]s po^?.ili m ucrnvn. »Slov. Naroda« pod ši?ro „Vest&cst 63ilf. MM šF^ ^ll W® ^^ ^^ za mešatjo trgovino, ?2 dobre h:sc, močan in priden, se Sptejma prl H^t^s^s ^er^islš 702 fi5 S ?»»i ^' ^f^ -v\ ? r^ J&k ^eov v trgovskern za/ndu »Allina« na Dunaj'J izšoiani rojak, vešč slovenskega, nemškega 'n francoskega jezika v guvoiu in pisavi. Žeii vstopiti v kako trgovino ali pisarno, 'ina tuđi kot notnik prakso, čeprav bi trajalo le za čaba vojne in proti skromnim zahtevam. Ponudbe rod ffA!§5na,7O7lf na upravn. »Slov. Naroda«. 707 SŠS?' Sprejmcla se fs?.$ol ^BS ki bi opravi alj tuđi mala hišna opravila. Biti nidfata vojaš^ioe prcsts, inteligentna in delavna. Labi-ro sta invalida. 720 Ponudbe pod ,,portir 720" na »Slov. Naroda«. Pristen dober ■ ■ i III i I i I ? 5 ^f H £ f a se dobi pri S \8mfoU® na 1 ; 1v„* ? hranilnlce in pcsoiiliies v SreSi^cu , reglsirovane radnice z acom. za^ezo ki se vr:i v nedelio, dne 28, !2jarca 1915 ob 2, pop92£3e v posojilaišliem rr"^"-~- prostoru ^^3=^5 s sledečim sporcdom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1914 in razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revi^ijskega poročila. 0. Prernemba pravil. 6. Volitev načelstva in nad^orstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ne bili sklepčni, vrši se drug občnl zbor na vuzmcni oonedeljek, dne 5. aprila 1915 ob isti uri, z istim sporedom in pri vsakem številu. 72o Stanje deoarnih viog na knj. in tek. raCnn 3I.dec. 1914; :: K 72,109.515-—. :: O» ki?. ^^^ privi Stanje den. vio? na hran. knjižice 28. febr. 19I5- ss K 80,S5S^73-—. ss Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Ccitrab u tiuji. — Ustaudjan H«. - 29 Hrahic lOPl MH M. Wl3 ElJ (119 JttmiiHi 5*0111 SeluBU tapits! is ressrve 55,039.039 kro«. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnlli rlof na hranilne Knjižice bre2 rcntnega davka. kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevntm vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga viak dan brez oćpovedi. — Kurovanje in prodajanje vrednostalli papir]ev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnib napinev »n rosoila nanje. 15 Najkulantncjše izvrševanje borzalb n aro Čil na vseh tuzemskih in mozemskih mestih.__Izplačevanje ku- ponov in izžrebanje vrednostnih papujev — Kupovame m prodajanje deviz, valutin tujih "novcev. ^ Najemodaja varnih rredalov samoshrambe (safes) za oenjevarno shramevanie viednostnih n^riripv l'itin dragotin itd pod lastni zaklepom stranke. - OprEnlsšće c, kr. rair. lotcrf^s BTerpiačna revizija izžre-banih vrednostnih oapirjev — Promese za vsa 2rebanja. Uplatila ia nakasila v Ascsriko in iz Amerike. Usttnena in pismena pojasnila in nasvetl o vs«h w b« :čno široko spadajočlh transakeljab nekdar brexplaćno. eWFrzo*8irke: Prometna banka Lubljaca. - Teielon š\3v. 41 64. štcv. .SLOVENSKI NAKOD', dne 20. marca 1914. Stran 11. IhiMifa izbera žalnih Bclohulcov, Pi*ipof*o£a se solidna tvndka modni salon spscicsEvto damskih s^ lisnih kSobu-kov in £epis v nsslisavejših oblikah ^■•^M ^^H ^M^ M M ^^B ^^^ <^^L. ^^bb ^__ ^^ sflUfSiJA GOTZLd Židovska ulsca steif. 3. mk jk ^^^^^^^^^^^^^^^^^^'^'''bbbbbbbbbbbbb^bbbbbbbbkbbbbbbbbbbbbbbb^^^^^^^^^^^^^bb^bbbbbbb^bbbbbbbbbb^bmbbhjbi^bbmkbbb^bbbb^bbbm^ Mnaeisa na ročila obratom pošte Siv rca ia^e^o. najijf! CE09. Popravila iliiot selskoj spraaic. Vse gospodinje navdušeoo hvalijo staro renomirano domovinsko raatnko i Pekarekovega čaja !:i se ćoSiva Ic V Originalnih ISviikih z varstveno znamko „Kitafs&li dečii©1* (Ci^nesenbub) v vseh prodaja Ina h te str oke. ' 421 Zastoplik za Kranjsko: GRUiVf&flER & Co., j Ljubljana, Sodna »lica št. 3, | Brez konkurence! F I Ponnef čevlii II w u gospode io gospe »o nogam ■ajbclj priležnu ti^oi !n najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULU! STOR, Ljubljana Prešernova nlica št 5. Govsscrski čevlji za turiste, htgijentčid Cerlji za otroke io Lawn - tencis - Csvlj!- K 1250—1650. 1 f Selsiilargo^a ul. 6, mm slsfie iisšji Sock\ venci s trakov; :n napisi se -jdeiuicio po nfi!nlž;!2i coaah. Delo okjsno vezano. Velika /2'c^a krasnih suhin vencev. PriporoCa se z odlični-n spo5tovan|em Viktor Ba]t. Naslov za ftrzofavi: Viktor Sa];, cvetlicni salon, Ljnbijana. I MTljtDI Trusim mpnfifi n^Fy isp in firn^ia TeUfcn ŽtETiliU 154. jM. ^LjL. 3Ll Eri*. & J8L I [telteja, Ifeiiulfite io lolioma pttria:. 41 Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotcl3 „Urciora". Igriška ulica štev. 6. Električna sila. kolesar?if motGcyklisti in avtomcbilisti! za ^sa v io široko rpad^foša dela In popravila. KARL ČAMERN1K & Ko., ■ b i | i m^^ w? w sj s 5^ n^ .«$?.„. P ^ ^p. € ? • Sipitai*|e^f3 u!i !n proflafa srežke3 ivalnte k vrsđnosfae :: papfrfe vseh vrst po dne^siem korzu, :: Delniška glavnica 3,030.000 krcn. Rezervni fondi okroglo 1,000.900 kron, AI F Ci K 7 R P F 7 NIK atlleIj 0I""Sltiee i0 edini "pri5e" /& i-» 1 vrllZ^ UliLLllllV tcai strokOTnjak c. kr. def. sodisea. Lfn^liana, E€3§3?e3!ii trg 15, (Nasproti nunske cerkve.) Naivcčja in nafsposofcne;ša tvrđka in izposo:evaVM.va liIa¥lrj&Y in !iarmoni|@7 m IU2T2 Avstriic. — Velikanska zsfoffa «sega rl=sbcncga orodja, strna in mazikmlif. Eiini zaloin"!? rT^orrih in Vomnrmh tvornic B5^en-drrfer, Rfllzl stran r*. .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. marca 1914. 64. štev. Brivnica v Ljubljani na dobrem starem mestu ■V se tako] odda. ~^| Več se izve: Florifanska ulicu it 29. v L aadstropln. 606 Večjo množino s e n a badisi vezano ali prosto, za odjem mare, april, maj L 1. kapi H. Lavrenčič, trgovac fena v Postoj ni. 723 Priporoča: najrečjo izbiro slamnikov za dame in dekhce Jy[odni scuon Stuchly - JY[aschfe /Ljubljana Bidovshfl ulica št 3 Dvorski irg 1. Solidno Vago. gCS* Isoosojevanje ialnih fabukov. *^C Prhnano ni;k.e cene. kakor (udi boqmo znlonn inlmh kfnbnknv Pooravua ioČno in visino. Pc/cravUa točnom ve$tno lfrtnice ** grmičaste in ovija!kc, cepljen^, prosto vrgojene, za vrt in rožnico (lonce) pri.^nano najboljših vrst in kakovosti v bogati izbiri po 40 vin. razpošiljam tuđi letos. Zahtevajtc katalog. Ivan Kliment, Okrischko. (Haaer & VorhSaer) 712 se sppElmefii b piidoSopn. delo 9 urno, plača K 4 50 ozir. 5 K. Stanovanje in kutjava prosta. Ponudbe °a mesfno pesređovalnico za delo In stanovanja v Ljubljani. &eter čKozina 4 cK'o. tovarna čeuljeo IjiBl v Wtšiča, cj^ Prodaja svoje laslne bdelke na dzbefo in drobno a £/ab/am\ £reg, nasproti sv. Sahaffh mosta. PATENTE vseh dcZela izooslujc inženir 362 IVfl.« ClEKiBHA1.JSI, oblastveno avtcr. fn zaonseženi catcntnf odvetnik na Dunaju Vl.v Mariahllferstrasse it. 37. ! kRosna metila n. pr. rdeča ko2a, ogrci, izpuščaji, gube in ohlapna kofa, vsc kožne hibe izginejo zajamčeno z desetletia preizkuSeno *^ j^dPi A. Rixa pasta Pompadour y/J Poco'noma neškodljivo. Poizkusni lonček K 1—, večji lončck K 3-— D. A. Blxa b!«err.O m'leko, teV-oč puder rožnat, bel in naravno rumen S^k'emca K 3—. Razpošilianie diskretno Kosmetiknm đr. A. Rili laboratorij oa Dunajn II., Ber^asse Mft, — Zaloge v Ljubljani iekarna eri »Ziatem lelenu«, parfumenja A Kane, drogerija »Adrija« (Cvančura) domslio in otrojfto Konf ekcilo zelo solidne tvrdke IM. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg iiev. 9. — Lastna hita. Najnovejše |V KOSTUME "W Raino¥6]ia Dl 11 # E Zalne — domaće obleke V Sli H DLUlLr&Burr RnlLH Otroške oikke t obleke za mladenke. Higienićno perilo in drage potrebićine sa ■•voroienčke. WT Pošilja na izbiro tuđi wi* deželo. *•■ Soma Mcesn: ^ mo&kih trlkot ilTOtitikov In ilač. Tate. aU-r-alen prrd->»f*t. B'ajo na za*«»£ . URr WSL\, O.'iaj 1, W\mw$:\i 3 1. j¥^ 5 vfnarfev rf^l^vm SIaite dopisnica, s katero dobite |R ^Žp '*5'°'Ji i" poštnine prosto moj ^£^5^ glarni katalog s 4C00 codobami. ^fla^a^^ u Prva tvornica ur n JAR KUftta, c. kr tor. ćoravi!:!}. Mss! S35. ([^ko). N.kljasta ankerica K 3*H0, boMše ka\*ovosti K 4*20. v s'arnsrebrnfm kovinskem r«koko ©krovju K 4 3*\ s švicar. kolesiem na sidro K 5'—. Vojt e spomin^ke ure K 5*50, rad.-jeve 2erT>e ure K 8 50. nikljasta budilka K 2"SU. Razpoiiijanie po rovzetju. Brez rizika Zamena đovoliena ali dfnar nazaj j ' EĐfteffi KOLESA PRI2N«MO N«i: BOLJŠA SEDflNJOSTIX A.QOREC LJUBLJANA MRRIJETERE: ZIJE S.ESTA ŠT.I¥MOVIS»tt ' NASPffOTI KOLIZEJA ZAH TEVflJTE PRVI 5L0V CEHOt* ..HREZPIACNO- $?&:, •-•;■ ž. _________'f-»^ •^■■'^Sai^ v elegantni obliki priporoča Narodna tlskarna« B^" Nad 50 let obstoječa "^g #«■• 610 ^^^ apretura sukna ^^= A3IQ[ BS[, Llubilana, Ssloniiurgova ulica s. GHnco. Barska iilite i Posfrežba vcs4na fn točna. Najnižje cene. ameini !n trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno :: izdelane vence, šopke in trakove* :: Da^je ima na razpo'ago :: za izposojrvanje :: ob mrt^aš^ih ođrih drevesne cvetltce, kakor tuđi na^fi-nefde dekoraciishe cvetlice za dvorane :: in balkone. :: Imam tuđi vsakovrstne sad;ke do najžlahtnej* ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo, Vsa narocila se izvrŠujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovlćar, ;: vrtnar. Ljubljana. :: rAš^CeHA luPAiiilitiii^ liniilfsiiidvsi Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ILTsijTreojSL sloTrez^slr^ ln.r^3^Lilzi.Io^I Đenamega prometa koncem leta 1914 ..*••.. K 740,000.000-— Rezervnega zaklada.............„ l,33u.ouo*— 41/0/ / I brez odbitka, Hranilnilnica je pnpUarno varna in /2 /O stoji pod kotrolo c. kp. deželne vlade. Hraailnica posoj« na zemljiiča in poslopja proti 5V«'/0 obrestiro in najmanj '/4% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike. 64. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 20 marca 1915. Stran 9. Dbcnf zbor zadružne zveze y Celju. V Celju, 18. marca. Vsled izvanrednih razmer se ie vršil letos redni letni občni zbor Zadružne zveze nenavadno z^odaj. — Udeležilo se ga je izvanredno lepo število zadrugarjev iz \ seli slovenskih pekrajin. — Predscdnik dr. B o-ž i č je v svojem pozdravnem govoru z veseljem konštatiral to dejstvo in se je cbenem spominjal vseh onih zadrugarjev, ki so v vojski že za očetnjavo pađ!i, ali pa se z drugim! avstrijskimi tovariš! vred bore za domovino na južnih in severnih bon-ščih. Omenil je prisrčne pozdrave, ki so bili občnemu zboru poslani od Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, od Ustfedne jednotc českveh hospodafskych spelečenstev v Pragi in od Ustredne hosp. spol. v Opavi. V poročilu predsedstva se je obširno bavi! z gospodarskim stanjem države pred vojna in tekom vojne, pri ee-mur je osobito poudarjal, da je monarhija pokazala rako gospodarsko moč in žilavost, kakor ie od nje se y pričetku vojne mnogi črnogiedeži nišo pričakovaii. Kljub najlepšim upem spomladi leta 1914., vendar letina ni bila posebno dobra. Manjšo letino so sicer izravnale dobre cene, nastala pa je dragirja vseh drugih živlrenj-skih potrebščin. Naše zadružništvo ima glavni vir svojih prejemkov v kmetijstvu, zato ni čuda. da je vojna povzročila nazadovanje novih hranil-nih vlog in omejevanje \Tačevanja. Glede kreditov je rastala naravno tuđi popolna stagnacija. Na spomlad je, kaker ponavadi, pričakovati več-iega vzdigovanja hranilnih vlog in morda se bo tuđi država obrnila z drugim vojnim posojilom do zadmž-ništva.Zato bo treba v prvi vrsii skr-beti zadrugaru za kolikor mogočo likvidnost, da bo šio poslovanje glad-ko. kakor doslej tuđi v bođoce na-prej. Eno je dosedanja vojna prav jasno pokazala: kmetijstvo je glavni steber našega narodnega gospodarstva, ono vzdrž'jje prehrano prebi-valrtva tuđi v časih, ko mogočni so-vražniki zapro ves dovoz živi! iz sc-sedstva in iz prekomorskih pokrajin. Treba bo tuđi v bodeče skrbeti za obstoj temu važnemu stanu in gledati, da se dvigne zdatnost in dobrota njegovegra pridelovanja. Da je tud: Zadružna zveza v Celju važen činitelj v porpesevanu! kmetnstva na av-striiskem jugu. kaže to. da je kljub razmeroma niajhnemu šievilu svojih članic, da!a večlncma kmetovalcem *md 41 milijonov posojil. Denarnega prometa so napravile vse v Zadružni zvezi vclanjene dencrrne zadruge leta 1914. 109 milijonov kron. hranilnih v!og je bilo 48 milijonov kron. čiste-ga dobička .309.000 kron. Zadružni-kov je bilo 49.062. Za tako :cpo gospodarsko organizacijo skrheti, je niijna in v?.žna nalojra tuđi v bodnče. Poročilo o Ftanju in de-ovan?u Zadružne zveze v tetu 1914. je ^odal Zvezin krnigovodja gosp. Anton Kune ?. Uvodom a je omenjal, da je v letu 1914. poteklo 50 let. kar je R a : f i e i s e n na Nemškem ustano-vil prvo > raiiieisenovko v Hed-dersdorfu. In če je mcgel reci oče sfovenskega zadružništva Mi-hae! Vošniak v okrožnici. ki je vabila preci 30. leti k ustanovitvi celjske Zadružne zveze. da je tedaj ob-stoječih 14 slovenskih posojiinic -iako ugodno vplivalo na onče Ma^o-stanie«, reci moremo to danes toliko bolj upravičeno ir> s ponolnim prepri-čanjem nv. ko vidimo, knivo dobro je prebiio razmeroma šibko slovensko zadružništvo prvih osem mesecev vojne. Poljedeljski minister nj. eksc. Zenker je dal na občnem zboru Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug dne 12. decembra 1914 vse-mu avstrijskemu zadružništvu, ki je preskrbelo kmetijstvu in obrtništvu nad 2 in po! milijardi kreditov. častno spričevalo, da je svojo nalogo v voj-rem časti pravilno shvaćalo in iz-po|nievra!o. Nismo tuđi slovenski za-drugarji preveč neskromni, ako pravimo, da srno nriznania ministra Zen-kerja defezni tuđi mi. Poslovanje Zadružne zveze v vojnem času je bilo vsled vojne v ce-lem dru^em polletju 1914 naravno rnn^govrstnejše, ko v mirnih časih. Đošel je moratorij, ki ?e delal vsled vednega obnavljanja velike težave, došlo je težko vprašanje. kako potom skupnega nakupa preskrneti pre-bivalstvo z živiii, močnimi krmili in umetnimi gnoMli; to vprašanje je bilo toliko težje, ker ni bila za rešitev dobro pripravljena niti Zveza sama, niti njene članice. Kljub temu so bili uspehi zelo povoljni. Moratorija «e Zveza ni po^luževala in* je s tem zdatno pomaea'a članicam pri izpla-čevanju. zlasti prve dni mobilizacije. Konstatirati pa se mora, da se ni pokazalo ves Čas vojne napram kateri-koli včlsnjeni zadrugi kako r»ezaup3-nie ali vznemirjenje in fe prebival-stvo res samo toliko dvisalo, kolikor je rabilo. Mislimo, da borno mogli kljub težavnim razincraui in brt'Z pomoći te težke čaše se razmeroma prav Ji>bro prebiti. To poročilu o dclovanin Zvezi-ncj;a načelsiva. nadzor?iva in pisar-ne, ki je kljub Mianjšcmu Stcvilu iiradnistva vršila tuđi za časa \ ojne točno svoje posle, je otncnjai pori^če-v;t?cc. da je v !etu 1914. cđpov.eđalo obnstvo. bilo izkiiučeno. ali je likvi-liimio 12 članic, nanovo ?c pa bilo spiCjctih 5. tako da je bilo koncem leta 1914. v Zvezi včlanjenili 121 zn-drug. Ustanovila se je lani nanovo ie e:ia zadru^. druge nstanovitve (4) se vsled vojne nišo izvršile. Denarna centrala Zveze je imela leta 1914. 4.610.623 K prometa. Vložilo se je 3. 1914. nanD\o 7J4.95S kron. izplačalo pa 6S0.803 K, torej iz-kazuje denarna centralu lep napre-dek nad 40.0«J0 K brez kapitalizova-uili obresti. Do izLruha A'ojnc so zna-šale naložbe 540.000 K in vzdijji 260 tisoč krcn; po izbruhu vojne so zna-šale vloge 180.000 K in vzdigi 4^0.0» ?0 kron. tore] se dosti ugodno razrr.er-je. V skrbi za likvidnost pa je Zveza nove kredite za čas vojne do skraj-nosti omejila. — Zboljšanje gospodarskih razmer koncem 1. 1013. in v prvem semestru 1. 1914.. pa je tuđi omogočilo Zvezi, da je odniačaia v nilnuieni poslovnem letu razun ma-Ienkostnecra ostanka po 15.000 K. ves svoj reeskomot. — V poročilu o »Glavni« in žeštanju^ ie mogel po-rcčevalec omeniti. da zdravijenje teh dveh hudih Zvezinih ran napreduje povoljno in se Zvezi ni bati nikakih večjih izgub. Po poročilu o izvršenih revizi-jah, ki ?a ie podal Zvezin revizor £. Benjamin K u n e j in ki se je bavilo se posebno z delovanjeni zadrujr v vcinem času, se je vnela živahna debata, v katero sr> posesrli trg.: dr. Fr. J u r t e 1 a i'Pt:ij). Josip Smertnik (Celje. Fr. P u n č u h (Slap pri Vipr-vi). dr. A. Božič (Celje) in Josip UI č a k a r (Trst). Debata se je bavila z vprašanjem blagovnega prometa. če?:ar razširjenje žele kmečke članice, nadalje s širjenjem »Zadruge« in s sanacijo po^ojilnice v Postanju. — Nato je občni zbor račurski zaključek odobri! in vzel porociio iiačelsrva s pohvalo na znanje. Po sklepanju o done^kih zadrug za Zvezo in kratki debati o ustano-vitvi zadnižrecra pomožrsga sklada. ro vzorn enakih institucij pri drugih zadružnih zvezah, je bil občni zbor zaključen. XXXV. g!a;na sScuHinfl v Žalcu dne U. svečana 1915. Društveni predsednik g. Fran Rcblek je ob 3. popoldne v dovolj-nem številu drš!e hmcl?arje pozdravi!, otveril glavno skunščino ter po-zval druotvenega tajnika, da poroča o društvenom delovanju v minolem letu. ?. Porociio o c*2!ovan?u h??ie!/3rske^a dr?jštva v minolem letu. Svetovna vojna, ki je minulo !cto izbrnhnila, je kaj neugodno vpii-vala na vse hmeljarstvo; vs'ed vojne je izostal ves eksport hmelja v inozemstvo, rla-.ti v Anglijo, Beigciio in Fr^ncijo. Ražen vojne je tuđi mokro, mrzlo vreme rrinolec:a leta neugodno učinkovalo na razvoj hmelj-ske rastlinc. Dne 23, julija je grozo-viti vibar, posebno v okolici Žalca, povzročil obilo škode; vihar je bil takšne sile, da ie nodrl neštevilno močnili dreves. hmeljskUi drogov in ćelo nekaj močno zasidr^nih nasa-dov na žico. Zelo toplo vreme meseca aprila je po\zroči!o, da se je pričela hmelj-ska rastlina — posebno rano obrezana — jako bujno razvijati; a ta bujnost je bila kinalu ustavijena. k3j- 11 -4. maja imeli m-o hudo slaro. Toplo vreme meseca aprila zbudilo je obilo bolhače\. katerih škoda je bila pa ]r neznatna. Ćeli me>ec maj smo imeli pa mokretno in mrzlo vreme. Pozno obrcznni nasadi so vsled tega v rasti zaostajali. Zaželjeno ugodno vreme nastupilo »e sele /acetkoma meseca junij.« tor trajalo nenreneho-nia do skoro Konca julijn. To ugodno \ rciiic je y.o\ /ročilo, da je postala hmeljska rxA\i\n*. posebno v vrhih, ze!o košata in so vsled tega vrhi hudo nbsenciii spounje in srednje dele rastlinc; cvetni popki na teh pano-Kah se nišo mogli dobro in enako-meruo razvijati in so v razvoju za-osiali; lepo razvitih kobulj je bilo torej !e v vrhih videti. Obiranje i'ineija se je v obče pričeif) dne- 16. avgusta ter trajalo vs!cd ponuiiiikania obiravcev skoro r.iescc dni :— !;akor se nobeno drugo leto. Legitimacij z:\ znižano vožnjo ohiravcev ie hincMsko društvo razposlalo. kakor v-^ako leto, 120 obc. znstonom tužnov;:hodnega dela štajerske dežele. Množina prideiane-ga hmelja je bila približno tolika, kot leta 1913 — t. j. 18.000 stotov po 50 kcc. Lanski Iimeli ie bi! izborne ka-kovosti, če tuđi njega barva ni bila všeč hmeljarskim prekupcem. Cene hmelja so se po kakovosti pomikale od qd—12«»—160 K za 100 kg. Potem takem so hmeljarji komaj pokrili pri-dclovalne stroške; vse hmeljarstvo je bilo torej v minolem letu več ali manj pasivno. Vsa hineliarska kupčija je bila mirna •— začetkoma skoro klavrna; kupci so kupovali Ie lepo blago in so mani lepega ponolnoma zanemarjali. Kksportno blago se je še Ie po no-vem letu po 50 K za 100 kg prodati zamoglo. Sploh se je začetkoma t. I. hmeliskci kupciia za nekaj časa zo-pet malo oživela — a zaželjenih visokih cen ni bilo. Danes, ko se vrši glavna skupščina hmeljarskega društva, se v Savinjski dolini nahaja še dokaj neprodanega hmelja. Društvo je imelo minolo leto 152 plačuiočih udov; med njitni se naha-jajo tuđi sledeči občinski zastopi: trg Vransko, Prekopa in trg 2alec. Društveno vodstvo je imelo 21 po-' svetovanj; glavna skupščina se je pa pri prav obilni udeležbi vršila dne 22. marca v istih prostorih, kakor danes. Poročil o rasti hmelja, o raznih škod-Ijivcih in o hmeljski kupčiji je društveno vodstvo sestavilo v minolem let« s pomočjo raznih poverjenikov 12 ter jih objavilo v strokovnih listih tu- in inozenitva, Izmeg poverjenikov so tozadevno društv^enemu vodstvu poročali in sicer: g. župan Rak \z BraslovČ štirikrat, g. L. Plavšak, Žt. Juri in g. Ig. Praznik, Gomilsko po trikrat, g. Irman Franc, Št. Martin na Paki, g. Oset Franc, Vransko, sr. nadučitelj Pranrotnik, Mozirie, g. Rajštcr Franc. Šoštanj in g. 2igon Ju!., Poizela po dvakrat. g. nadučitelj Jankovič, Št. IH. g. Sadnik Jul., Št. Pavel, g. Sušnik Avg., Zg. La-novž in ej. dr. ?rihar. Drešinja vas, po enkrat. Vsem gg. poverjenikom bodi tem potoni izrečena najlepša zahvala društvenega vodstva. Le tem po-toiji je bilo drustvenemu vodstvu niogoče 5estavljati resnična roročila o vsaknkratnem stanju hmeljske rastlinc v celem okolišu. Gg. pover-ieniki se pa obenem naprosijo. da naj tuđi zanaprej tako krepko in še krep-keie podpiraio stremlienje drusuc-negd vodstva v tem oziru. Kar se poduka liče, je hrnc-liar-sko društvo ukrenilo sledeče* Društveni tajnik je iinel sicer vsakoKrat le na izrecni poziv dotičnega obč. odbora v sledečih krajih p.HJuč!.:-ve govore o unmein hmeljarstvu in sicer: na Zg. Ložnici. na Gomilskem, v Št. Juriu pod Taborom, na Vramskenu v. Št. Martinu na Paki v Št. Janžii na Vinski gori, v Mozirju in pr: Sv. Frančišku v Zg. Sav. drl.ri Predmeti razpravljanja pri poučnih sh j-dih ^o pa Mli sledeči: Sklepi glavne skupsčine, o pomciiu novega dusiko- vega grnojila — apnov dušik —, o pravilnem in prav^časne:n basanju posušenega hmelja in o drusih važnih Za-'cvai] umiKS,: hnicliarsiva. Nadalje so .^e po ^'»nisih razskiiali situ^či poučni člur:i... Bolhač — škodijivec naših Imicljnikov •, ■(> giiC.scnjij hmelja*. *.\i'hj je ravnati s hiiiei-cin, kattrega *r z^dela toču. vM kateri je splch v vx~*'. /ac?taK. --. P«*-ro^iio osrt'dijiega ojJv>;\i Zveze »\v-strc-o^iskiii Iimeii.irski.i društev o rasti ii;;ie!ia , ^Stciii'c Iiineljske r.ist-line na Bavarskem začetkom moc-ca junija 1 c> 14 - »O novi hmeljski 1c-tiiii in hmeli^kih cennii v ^ateškeni okolicu in drugoj in drugih v«\. Vrhu tega so se vsi hmdjcirii opezo-rili potom posebne ok-ožuice r.a novo iimeljsko seziio, Mitera se je že začetkom* smatrala kot jako kriiič-na. kakršna je res bila. Ražen tega je društveno vodstvo dajalo cliilo ust-i;ienih in pismenih po'^snil na razna vprašanja glede untnega hmeljarstva Društveno vodstvo je d«>hilo tekcin hmeljske sezr. 110 ^rzojav-ni!i tržnih poroci! 'z Niirnbersa in Žateca, katera ]c v originalu in s postavljenim slovenskim besedilom on-javjlo na občinski deski v >?al-:u. Skozi mesec ani je. vsled sklepa glavne skupsčine. društveno ved-stvo navedena tržna poročila pre-stavilo v slovenščin.j. pomnožio in z obratno pošto razposla!o vsem ob-činskim zastopom hmeljskega okoliša in vsem, bolj v šamoti stanujočim udom hmeljarskega društva. Nameravani tečaj za boniliranje hmelja se vsled nastale vojske ni vršil; država namreč hmeljarskeinu društvu vsakoletne podnore za drugo polovico minolc'-ra leta ni izpla-čala. Društvo je tud: zaradi tega za-bredlo v dolgove, \akor bode razvidno iz lttnega računa. Ne morem drugačc k-nčati let-nega poročila, kakor, da se spominjani tuđi tistih hineljarjev in udov hmeljarskega drušr-*a ki so bili po-klicani na bojno pwljf», posebno pa onih dveh vrlih član.)v naše organizacije, ki sta dala svojo srčno sri za dom in cesarja, to sta Jurhar Franc iz Orle vaši in Slokan Jakob iz Sp. Gore. Čast jima! V trajnern snominu ju bode obranilo hmeljarsko društvo. Prosim, da padla dva junaka-hme-Ijarja počastimo s tem. da se dvig-nete raz sedeža. To je kratko poročilo o delovanju hmeljarskega društva v minolem letu. II. Letni račun kaže z ozirom na dejstvo, da je državna podpora za drugo polovico leta izostala. 5 K S0 vinarjev prirnankljaja. Vsi dohodki so znašali 1831 K 18 v, stroški pa 2182 K 07 v. III. O vprašanju »Ali zamore hme-Ijar vojakom in drugemu ljudstvu v večji meri skrbeti za živež, kakor dosedaj?- vnela se je prav živa debata, katere so se udeležili ^g. Rob-lek, Antloga. Prelog, Ocvirk. Jošt in drugi. Enoglasno se je naposled tozadevno sklenilo sledeče: 1. Omejitev hmeljarstva v obče je neobhodno potrebna; v to svrho se naj opusti naprava novih nasadov; slabo uspeli enoletni in oslabeli stari hmeliniki se naj tuđi opustijo. 2. Medsajenje drugih kulturnih rastliii se zaradi tega prepusti preso-jevanju ^*sacega posameznega hme-Ijarja. ker manjka v tem oziru potrebnih izkušenj: vendar se more isto priporočati le v hmeljnikih, ka-mor ima zrak in solnee dovolj pri-stopa. 3. Vsak hmeljar si naj v obče pridrži le toliko hmelja, kolikor si ga upa pri sedanjih razmerah dobro ob-delati. IV. Naposled ste se še sklenili sledeči dve resoluciji: -Hmeljarsko društvo smatra iz-vršitev vseh poljskih del brez tujih delavnih moči kot nemogoče in vidi v uporabi vojnih vjetnikov edino sredstvo, odpomoči občutnemu pomanjkanju moških delavskih sii.- *rijncljarsko dnisivo naj ukre-ne vse potrebno, da .se po inc-žnosti dovolijo dopusti za setev in poznejse obdc!ovi*njc zemijisč onim gospo-darjem, kateri se wc nahajajo na boi^ neni polju. • Pr\"o rcsolucijo ic stavil ?. Rob-lek, druezo pa j:. dr. Šrih^r. prva se ie odposii*i;i poljedelskcm-.? ministra ^t\ u in ?tjjer:-ki n^'incstniii, druga pa dor.iobranskcmu minlstrstvu. Društveno vodstvo. **> Proli katarom ! Gleichenberški [min in HoDstanlmav vrelec Ci K:. f e!. cssarja in kri-lja Frsnca Jažžfa!. vedna v raijip Seziia I Povsod razpoiilja 13. 5. dOoO. y. | ravnafeljska vreke; GJcItbenbsrg. 4b Najbolje za zob* MATmONIS^ f JEDfNSTVEN o svoJoi ANALITIČNOJ KAKVOČf niJbolJe \ CDAVNAIGJSleUR NiJ« POROOiČ«ol P^CE I i Proti 9 zoUu in gnjili H izborno delufe dobro znana aniiseplična Melusine nstna in zobna voda ki ntrdi dlesno In odstranlnfe neprifetno sapo Iz usL I steklenlca z navodilom f brono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta siev. f poleg Franc JožefoTega jubilejnegra mostn. V tej lekarni dobivafo zđravila tad] člani bolniških blagajn jal. želeinice, c. kr. tobačse tovirne in okr. bol. blagajne y Ljnbljani, Malusine-ustna In zobna voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1908. Blaj?. sospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče auttsepttčne raelnsine-nstne zobno vođe, katera Je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za obranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar 3809 nerbabttjfev podfosforokisli iji! Meili sini It 43 let zdrevnisko preizkašei ii priporeCaa prsni sirop. Raz-kraja slez, blaži kašelj. pospešujc tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih oUocih, — Stekicnica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. Herbabnvjeva aromatiška esenca te 47 let uređeno Itt nlo preizknšeno, bolečine tolaleče fn mišice krepeče sredstvo za vdrgicnje. Lajša in odstranja bolečine r sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Tuđi kot poziv-Ijajoče injačeče sredstvo ob hudih naporih izborno preizkušeno. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. FrUtea mmmm s spodnlo varstveao zaasmko. Pred pouredbtai se svari. Ma m. sB«tfBarodni larmac razstaTl »alllkOTajio % veliko zlato kolajno« Edino bđelovafiSCe in glavno razpečavališće: Dr. Helfmanna lekarnica 99Zur Barmherzigkeit" na Dunaju VII/1, Kaiserstrasse 73—75. (HERBABHJT-JEV natiednik), Zaloge pri gg. lckarnarjih w Ljubljani in Hovem mestu. Razpošiljanje po pošti vsak dan. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD', dne 20. marca 1915. 63. štev. Zaiamrcn nCfiPll ■" p* ■*•■••■" n««aj. Z4rav»Ukl lskai o Izvrst-~jauii£ii h*j#*m nem ueinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pišem na ogled. dobite ob rabi med. Jir JI ftlVl itTOmO 7* nr«i o^astveno prelskano, par. neSVodljivo za Uf. JI. AlAđ Kinine £4 prSl Vsako starost, zsneslflv «spefc. Ribi se zunanie. Edina krema r.a prsi, ki jr» vsfed čudnviteea učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna punica K 3, velika puSica, 7n-dostna ra uspeh K 8- Rnzpo^iljanje strofo diskretno. 592 Kcs. dr. A. Riz, laboraterif, Dnnaf IX.. 3er*fgasso 17 S. j Zaiofi« v LfvMJani: Inkama prt „Cafem '.elmnm-, £r«ffei4«l Stat te „A£r!ja**. I IFran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Rimska cesta št. 19 j oblastv. fconc. Instalater za električne naprave, tući, prenos i sile; dalje hišnih zvonil, telefenov itd. Strelovocine napratel I Poprava v stroko spadajočlh del. V zalogi blago prve vrste, pro-I računi na razpolago. Opremljen sem at najboljima in najno-! vejšimi preskuševalnSnti aooratl. — Cene in đeic solidno! HOll KUJ Sidu ulica'. Polirajte imm ipsaririj«! Stara n—?avlc« sm Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za p#- vršne in spodnje jopicef moderčke, te'ovnike, nogavice, ro- kavice, posebne oblekc zorer trganje, plctilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletitnt stroj patent *Wicderm:inn« je edini in na}u.7lednej$x prilika za dober zasluZek, pouk brez?!a"en, trajno d?lo migamo Ker dslam brez agentov, so cene veliko nižje. u Oritzneriev šivalai strej najboljli ssSsnjosti za rcibino tn obrt. Erasna eprema, labek tek. Ufcenje brezplačne v hici. S?^r" Veic, itllta, krpa ziogzvice fa perino. Edina tovarp»čha zaF09a Ljubljana, Sv> Petra nasip fit. 7 bfizu frsnćiikanskagr. mosta, levo za vodo. ZaMcva'te c«nik. Prldein tedi na dom saratfl <«gaioi«. Idlefna eraracciial ! lla§9 Velika zaloga 1550 najfinejšib, trpežnih in no^i najbolf priležnih I za dame, gospode in etroke« E Viktorija St^miša Jnrčičev tr§ 3. G? učiteljem, učite!jicam i« I Narodna tiskar na v Ljubljani. Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, ka-kor: časopisov, knjig*, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd* itd. Telefon št. 85. Telefon št 85. C. kr. avstrtfgfce ^ državne železalce. VOZNI RED w*==^== Izvleček z veljav^osijo od 1. septembra 1314- ==^^==^= Z veljavaosljo od 1. septembra 1911 i^du tu.ili do prekilca v okraju tukaj-^nega ravnateijatva s odaj navrćeni tlaki po od 1. maja 1914 vcljavnern poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujcjo vs; civilni potnikj brez prisilnog a legltlaitrMfft. Civilni potnlkl, U se pelfefo t Fuli, merajo tesetl iegltimaelfe od c I. kr. poTOlfstra TOjae :uke v Polio. OĐHOD U Ljnbii«ne glival kolodrer, samo oaebal tUkl: 6*00 zjutraj v Kranj (Tržič)f Jcsenicc, v Trbiž. S-05 tfeeolrfne v Grosuplje 'Kečevje). Trcbnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža- Tor!ice), Bubnjarci. 11-SO dopoEdrve v Kranj, Jesenicc, TrbiZ. 12*52 popoldne v Grosuplje, Trebnlc, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci •-3J zvečer v Kranj, Tr2ič, Jcscnice, Cc- tovec tez Salcbnrf na Dunaj. S-36 svečerv Grosupljc (Kočevjc), Treb- r.jc, Novo mesto, Bubnjarci. PRIHOD v Ljublfano glavat kolodvor, OMbal vlakli 7»*5 dopoldne iz Jestnic, Kranj« (TrflČ«). S*56 dopoldno Iz Novela mesti, Trcb- r.jega {Sl Janža), Grosuplja (Kovevja). 11-16 depoldne iz TrbiZa. Jesenic, Kranja 2-35 popeldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Stra^e-Toplic), Trebnjega, Grosupfja •'2S ponoći iz Trbiža, Jeaenic, Kranja. (Tr2iči). 3"J2 ponoći iz Novega mesta, Stra"e- Tophc), Trcbnjcga (St. Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška ^elejenaca. OiaOSsAriavavgakosodfora w Kainili s HteŠMiiiM! viakl 7*40 dopoldne, 2 30 pepoldne in ob 7"1* svočor. mUlOl Is KaiaolLa « Hablfano oo ••42 zjittrsi, 11-00 d«poldno tn ob 0-15 aEVOĆor. Ckr. držaTBO-itlozaUkorafiaateiistvoi Trsta. JL ?t T ^%k vsen vrst za urade, ^JBa^T^gV društva, trgovce itd i ^Šft f ,^Hton Černe, ^^^sJ^*^ ^d^i^ ?:*vti in izJriovatelj ^^a^irafi^^ karčDkuviJi Masujiilj Ceniki frariko. Ccniki freuko. za izdelovanje cuoj za v čevije in riizličncga spod- njega perila Td) M f ■? € ^ ^ K- Stari trg štev. 21. Filiales Glavssl ir^ št. 69 Kolodvorska ulica št. 6. modni otelile' : za gospode : Ljnblfa^a, Franca Jožcfa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. Ljubljana, fflestni trg 15 prtporoča svojo veliko izber c3e£n?kov in soEnćnikov. Popravila se izvrSul^jo točno m solidno I. ■»■•; dobe deklice in žene vsake starosti, ako 1 ! DlfD Hlll rab'i° m°Je najnoveiše nasrlo za LuiiU Uf J| prsi, rabi se samo na zuna-, edino res- ™ ^ nično učinkujoče sredstvo, zamm*eno ne- Skodljivo Ona K 3, 5 in *. Zraven spadajo^e m.lo 6 ) vin. fnki ^°^e lePe» P°'ne telesne obl'ke z mo o red;lno moko Mini *Kathe«. zajamčeno neškodljivo, mnosp zahvalnih vUllt P'--em Cena kartonu K 220 vo vovzenu. Od 4 kar- tonov naprej poit- orosto. — Po5i:jntve puste re- ! stante samo če se posije denar niprej. — R.azpoiilja ga Zal.tfcvajtc ja v gostilnah ljubljanskih, v ^nnd hot-^u Balkan, Trst, hotelu i'-Bcronin, (iradež, pa?ači pive hrvatsko stadione Zd?jrrl\ N;predak. Sara ••rvo. D-r-inck", B^nia'iiki i. t. '. Informacije podnja čoš^a rC'Bi^V:^ jlv^vvi-m* v r<*.\H.il\ V^nt'i'^vicz'h, jflosa Scbr^iea, LJir^-j na, -lecmr^n ^ca^a. Trs:. * 2635 IC. kn nriv. tovarna za cement hl nr?pr»rn?a svo- pnznano izvrsten PortSaniil-ceTncnt v vedrio enakonierni, vse od avstrijske^a dnifttva inienirfev in arhitektov dojočene predrifse glede tlnkovne in podčine trdote tLZi&t nadhrsJ»c1oči dobroti kakor tuđi svoje oriznano izvrstno apno. Pri^iorožiSa en iznriaevaia 3910 raznih uradov in na; slovi te • sin svrdk su na razpo'aj;o. Centralni urad: Dunai, I., Maxi«nii!anstrasse 9. Prava ia mm Umi Povest. — Spisai Blaž Pohlin. Cena broš. I K 60 vin , vez. 2 K 50 viti-. > poSio 20 vi nar jev več. Zgodcvinslca povest. Spisai Iv. Reraec. Cena broš. 1 K 80 vinM vez. 2 K i 70 vin.% s posto 20 vinariev več. T jajaov« ^i ^ar>avni m ve^eii Kajigi pn orjća najtople]v Jlarcdna knjigama v £jubljani. • Ces. kralj. priv. zavarcvals^ družba sa £i?l|3&]e ima vojni riziko v vseh od kta 1SS1 izg\>tovljen;h p licak do K 20.010 zavarovane vsote popolnoma brezplacoo vštet. - Tnđl pri soda] na novo &hleul&nlh z^7£rovan]!li se vojnim o&vezaBceoi in črasovojalkosi vsai^a vrs^a sa Is&olšu!:® ta brezplačfio Fitetje vojae iievar^osti ne raž&sa do >es3a "jjre« Bilfsfea doldaaa ali vi£?a zavarovalnina, iemnč 13 ^fomi'a po Bormalclii csMUk. Družba sklepa pa tadi specijalna vojaa zavarei'^a sa dobo 1. leta brez zdravniške preiskave. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: BEHERillSI ZBSTOP a?STRj]SHEOil FEN1H59 U ll'MMl, Sodna ulica štev. 1. in BL99H1 ZaSTDF DUSTRIJSIO^ FEIIIMafi 'J UMMM, Gradišće štev. 3. »a ■ aS^% ^ZiMk iiubiM hl /. pušksr priporoča svojo VClikO ZSlGffO r^znovrstnih 280 lasteega izdelka, -akor tuđi belgijskilif sulskih m čeških strogo pre&ZkU&OHlb pUŽk, za katere jamčim za dober streL r^o>ehno pripo-roćam lahke tTOCevk© in puške Beck < Kruppovimi cevmi za brez- dimn, smodnik — Pnpororam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin 30F* po nainiljih cenah. ~^3 Cenovniki na zahtevanje zaslon] in poš'inme prosto.