»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« ■št v o in podružnica uprave v Trstu via Val dirivo 19/Ilf ; te= lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L„ za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. ■— Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. n.
il GORICI, ČETRTE5C 24. APRILA 1930.	LETO II.
Tedenski koledarček.
25. aprila, petek: Marko, evangelist. — 26., sobota: Mati božja dobrega sveta. BI. Peter Kanizij ; Ferdinand. — 27., nedelja: 1. povelikonočna (bela) nedelja. Anastazij, papež. — 28., po# nedelj ek: Pavel od Križa, spoznava# vec; Vitali j, mučenec. —■ 29., torek: Peter, mučenec ; Robert, opat. — 30., sreda: Katarina Sienska, devica; Marijan, mučenec. — 1. maja, četrtek: Filip in Jakob ml., apostola.
V ponedeljek dne 28. aprila je mlaj ; dež in mrzlo.
Novice.
Državni svet za korporacije.
Velikonočni ponedeljek je padel le# tos na 21. aprila, ki velja mesto 1. maja za praznik dela. Po državi so se vršile slovesne prireditve z obhodi in govori, poslopja so bila v zastavah. Načelnik vlade Mussolini je ta dan ustoličil v Rimu Državni svet za kor# poracije in zaprisegel njegove ude. To je neke vrste gospodarskega par# lamenta, kateremu predseduje Musso# lini. V svojem govoru je rekel, da je državni svet za italijansko gospodar# stvo to, kar je glavni štab za vojsko: misleči možgani, ki pripravljajo in urejujejo vse gospodarsko in socialno življenje države. O novi, važni usta# novi bomo še pisali.
Konzistorij.
Iz Rima prihajajo vesti, da bo pa# pež sklical za 19. maja konzistorij (tajni zbor kardinalov.) Tedaj bodo povišani za kardinale štirje visoki dostojanstveniki papeške vlade. Med njimi je tudi širom sveta znani fran# coski škof Mihael d’Herbigny, ki je vse svoje delovanje posvetil krščan# Mkemu slovanskemu vzhodu.
Rast prebivalstva.
Vodja statističnega urada v Rimu Prof, Gini je izračunal, za koliko se ho prebivalstvo Italije namnožilo čez 30 let. Po njegovem mnenju bo 1. 1931. 44 milijonov 266 tisoč; 1. 1961. pa 02 milijonov 963 tisoč ljudi. To pa le tedaj, če se ne zmanjša število roj# štev. V najslabšem slučaju se bo pre# bivalstvo namnožilo na 49 milijonov 711.000 duš.
»Spoštuj . . .«
Kako razruvane so družine v se# danjih časih, nam bridko kaže slučaj, ki se je na oljčno nedeljo pripetil v delavski družini Jožefa Godlarja v Zagorju blizu Trbovelj. Mož se je prepiral z ženo s katero sta potegnila proti očetu tudi sin in hči. Vsi trije so vrgli očeta na tla, ga davili in sin mu je prerezal žile na desni roki. Ne# srečneža so spravili brž v bolnišnico.
Kmečkih posojilnic
j je v celi Italiji 2182, od katerih je 2189 j j včlanjenih v Zvezi kmečkih posojil# j nic v Rimu. Najbolj goste so posojil# j niče v Julijski Krajini in na Triden# j j tinskem. Vseh hranilnih vlog je bilo j j koncem 1. 1928. v seh kmečkih poso# j j jilnicah nekaj nad 1200 milijonov ali ] | nekaj manj kot pol milijona lir na posamezno. V Julijski Krajini je ka# kih 10 posojilnic, ki imajo nad 1 mi# lijon hranilnih vlog, mnogo pa jih je, ki nimajo niti 100.000 lir.
Tržaški avtomobili.
V začetku letošnjega leta so našteli v Trstu 990 motornih koles, 71 pot# niških (velikih avtomobilov), 2385 na# vadnih avtomobilov in 753 tovornih. Na vsakih 200 ljudi pride torej en av# tomobil.
Slabi šotori.
Na veliki torek so v bližini Budim# pešte polagali temeljni kamen za ne# ko protestantsko cerkev. Na slavnost je Sil povabljen tudi državni upravi# teij Horty. Njemu in velikašem na čast so na slavnostnem prostoru po# stavili lep šotor. Ko so bili visoki gostje spodaj in se je slovesnost pri« čela, je popihala taka burja, da je prekopicnila šotor, ki je pokopal pod seboj vse goste, škofu, ki je cerkev blagoslavljal, je prišlo slabo, drugim se pa ni nič hùdega pripetilo.
Tržaški zakonci v Rimu.
70 tržaških zakonskih dvojic, ki so odpotovale pod vodstvom poslanca Domeneghinija v Rim, je sprejel tudi vladni načelnik Mussolini. Hodil je po dvorani ter je spraševal: »Ste trudni. Eh, seveda! Iz Trsta je dolga pot.« Na« to je zbrane nagovoril. Dejal je, da iz lastne skušnje ve (poročen je že 20 let) da se s poroko začne novo življenje, ki ima za cilj: ustanovitev družine. Življenje samcev je žalostno, medtem ko je življenje v dveh res kristjansko in ga še deca razveseljuje?
Nov sedež.
Načelnik vlade je obiskal te dni novi rimski sedež društva »Dante Ali# ghieri«, čigar namen je širiti italijan« sko kulturo v državi in inozemstvu. Zahvalil se je za sprejem in rekel, da se fašistovska vlada zelo zanima za društvo, zakaj že modroslovec Gio# berti je trdil: »Kjer je jezik, tam je narod.« Zato je največje važnosti, da se reši jezik ne samo v notranjosti, temveč tudi med številnimi italijan# skimi naselbinami po svetu. Tako de« la j o vsi narodi, na primer Francija in Nemčija. To je nagnilo vlado, da je odstopila društvu »Dante Alighieri« palačo Firenze.
Okrožnica prefektom.
Minister za korporacije Bottai je razposlal prefektom okrožnico, kjer
jih poziva, naj strogo nadzorujejo cene žvljenskih potrebščin na drob« no. Trgovci morajo znižati cene iz dveh vzrokov: prvič, ker je občinska užitni na odpravljena, in drugič, ker j c postalo blago na debelo sploh bolj poceni. Prefekti naj poročajo o cenah vsak teden ministrstvu. Pri tem naj ne nadzorujejo samo cen živilom, temveč tudi čevljem, suknu in tako dalje.
Poroka.
Danes zjutraj se je poročila hčerka prvega ministra Edda Mussolini z gro« foni Galeazzom Ciano, sinom pro« metnega ministra. Zadnjo soboto je sprejel kralj zaročenca v posebni av« dijenci ter ju obdaroval.
Trockega kličejo.
Nekateri listi pišejo, da je moskov« ska vlada poslala k Trockemu, ki živi v pregnanstvu v Carigradu, povabilo, naj se vrne domov. Ponujajo mu po« ljedelsko ministrstvo, ki ravno zdaj ob polomu Stalinove agrarne politike potrebuje močne roke. Trockemu pa nič kaj ne diši iti domov, ker se boji, da je to le vaba v past. Sedanja bolj« ševiška vlada bi se ga namreč rada iznebila, ker je začel zbirati pod svoje zastave vse komuniste po Evropi, ki niso zadovoljni s sedanjo uradno ko« munistično politiko. V ta namen je tudi začel izdajati v Berlinu list pod naslovom »Komunist«.
Hrvatsko odposlanstvo.
V torek je jugoslovanski kralj spre« jel hrvaško odposlanstvo, v katerem je 1600 Hrvatov. Odposlanstvo vodi podpredsednik bivše Radičeve stran« ke Karel Kovačevič. Ivan Radič, brat Štefana Radiča, je izjavil, da ima od« poslanstvo namen stopiti v neposred« ne stike z državnim poglavarjem ter izključiti vse posredovalce.
350 jetnikov zgorelo.
Iz ameriškega mesta Columbus pri« bajajo pretresljive novice o silovitem požaru v ondotnih ječah. Ogenj je nastal po prizadevanju kaznjencev sa« mih. Naredili so načrt, da bi pobegni« li. Zato so jetnišnico na dveh krajih zažgali, hoteč izkoristiti splošno zme« do. Toda ogenj se je razširil šele te« daj, ko je bila večina jetnikov po dnevnem izprehodu na dvorišču že zaprta v celicah. Nesrečne žrtve so tulile kot zveri, ker so stražniki v splošni zmedi izgubili glave in niso vedeli, ali bi gasili ali odpirali celice. Vrhu vsega so še nekateri jetniki sku# šali pobegniti, da je moralo priti vo« jaštvo z bajoneti nad nje. Ogenj je medtem divjal naprej in sežgal 350 jetnikov. Kakih 300 je pa težko ranje« nih ali od plinov zastrupljenih. Dosti ljudi je ob pogledu na strašne prizore znorelo.
Stran 2
Katoliška. Scnjigrarnai v Gorici
’ uv' <V - ?A%	■■ •’« 1-*
se preseli
s 1. majem na Travnik št. 11

Obletnica plebiscita.
Deželna vlada na Koroškem pri« pravlja za to jesen velike svečanosti v proslavo desetletnice ljudskega gla« so vanj a, ko je južni del Koroške pri« padel Avstriji. Za Slovence je spomin na koroški prebiscit iz leta 1920. ža« losten in bridek, ker je tedaj polovica koroških Slovencev kljub stoletnemu nemškemu zatiranju glasovala za A v« stri j o. Tako so bili avstrijski Nemci skvarili duševnost koroških Sloveli« cev!
Obletnico bodo praznovali na Ko« roškem zelo bučno :	na Gosposvet«
skem polju hočejo odkrti spomenik koroške svobode, dunajska vlada bo kovala poseben spominski denar, iz« šle bodo knjige kjer se veličajo na« rodni boji proti Slovencem in tako dalje. Proslave bodo imele izrazito protislovenski značaj. Ljubljanski »Slovenec« je protestiral, da je pri tem udeležena tudi dunajska vlada in re« kel, da se seje s tern sovraštvo med sosednima narodoma. Radi tega je med »Slovencem« in kršč. socialno »Reichsposto« nastala polemika.
Rimski nebotičnik.
Ko so kopali na rimskem Kapitolu, so odkrili še dobro ohranjeno rimsko stavbo na sedem nadstropij. To je za« nimivo zlasti zato, ker so po izkopinah
v	Herkulneumu in Pompejih mislili dosedaj, da so stari Rimljani zidali le enonadstropne hiše.
iščejo se dediči.
L. 1906. je umri v Ameriki Italijan« ski duhovnik Janez Lippi. Zapustil je okoli 10 milijonov dolarjev. Po n j ego«
vi	smrti so dediče zaman iskali. Šele te dni so se oglasili štirje bratje iz Florence, po poklicu mornarji, ki trde, da so Lippi j evi sorodniki. Že so upali, da si bodo razdelili tiste milijone, kar se oglasi iz Bolonje neki snažilec čev« Ijev, da je on še bližji sorodnik raj n« kega. Baje iščejo še drugi Lippiji krst« ne liste, da bi dokazali tesno sorod« stvo z milijoni.
Sto let
je imela gospa Karolina Coderasa, ki je te dni umrla v Milanu. Smrt jo je dohitela pri polni zavesti, da je prav tiho in brez bolesti izdihnila.
Francoski dan.
Dne 14. aprila so se pobirali po vsej Jugoslaviji prispevki: za ponesre« čenče v strašnih poplavah na južnem Francoskem. Minister za šume in ru« de dr. Korošec je poslal nesrečnežem brezplačen les iz državnih gozdov, isto so storile tudi mnoge zasebne lesne tvrdke.
Prepoved opojnih pijač.
Ban dravske banovine inženir Srnec je izdal odlok, s katerim prepoveduje točenje alkoholnih pijač o priliki vn> jaških naborov.
Neprijetna zamenjava.
Te dni se je italijanskemu diplo« matičnemu selu v Londonu pripetilo neprijetno presenečenje. Ko je izsto« pil na londonski postaji iz vlaka, sta se mu približala dva stražnika in ga
kljub ugovorom odpeljala na stražni« co. Mislite si začudenje londonskih policistov, ko se je gospod izkazal za italijanskega diplomatičnega uradni« ka, ki1 je bil z važnimi listinami na po« tu v italijansko poslaništvo! Vestni policisti so ga bili zamenjali z drugim elegantnim gospodom, ki je bil ukra« del na parniku pošto s priporočenimi pismi.
Zvonikarjeva nesreča.
V	torek zvečer je brat cerkovnik v frančiškanskem samostanu Monte« corvino pri Neapolju šel v zvonik od« zvonit zdravomarijo. Med zvon j en« jem je prihrumela nevihta, strele so treskale in ena je udarila v zvonik, razmesarila bratu prste, tako da so mu vsi konci odleteli. Brat se je sprva prestrašil, nato pa kljub močnemu krvavenju odzvonil in se komaj pri« vlekel v celico, kjer so ga obvezali.
»To pot sem gotov.«
V	soboto pred oljčno nedeljo je
prišel v neko loterijsko igralnico v Turinu neznan človek, ki je stavil 50 lir na številke 12, 25, 70 »Milan« in 25 lir na terno vseh mest. Ko je šel iz igralnice, je vzkliknil:	»To pot sem
gotov, da dobim!« In res je mož zadel na obe igri in mu pritiče 212.500 lir. Ko je prišel na finančno intendanco po denar, ni hotel povedati, kdo je; mož se najbrž boji, da ga ne bi začela »žlahta« preveč obiskovati.
Socialen zakon.
V	Jugoslaviji izdelujejo te dni po« seben zakon o poslih. V njem je re« čeno, da imajo posli vsaki dve leti pravico do enotedenskega dopusta. Dopust mora biti plačan. Službo mo« re gospodinja odpovedati služkinji na 14 dni. Posel pa lahko brž zapusti službo, če se poroči ali pa če se mu nudi priložnost, da se osamosvoji.
Razkroj družine.
Boljševiški list »Komunist« v mestu Harkovu piše, kako se mladina nav« dušuje za komunistične vzore. Pravi, da se to najbolje vidi iz tega, ker mla« di svet noče več priznavati nad seboj oblasti staršev. V dokaz prinaša ime« na otrok, ki so »uradno zatajili star« še, češ da ne soglašajo z njimi, ker žive še.v meščanski miselnosti«. List je ves vesel nad tem junaštvom 14«let« nih pobičev.
Požar v cerkvi.
V	vasi Kaosti v Romuniji so bili verniki ravno zbrani v cerkvi, ko so se med službo božjo prevrnile sveče na oltarju in užgale prt. Ogenj se je brž razširil in v par minutah je bila cerkev v plamenih. Ljudje so se začeli gnesti ven skozi ozka vrata, a rešilo se jih je le malo, kajti 150 ljudi je zgo« relo ali se zadušilo v cerkvi. Taka nesreča se že zlepa ni pripetila.
Pametna prepoved. Avstrijsko- ministrstvo je izdalo ukaz, da ne smejo železničarji, ko so v službi, pokusiti nobene alkoholne pijače. Prepoved je izšla na željo ob« činstva.
Od mrtvih vstal.
V	neki vasi blizu mesta Messine na Siciliji je umrl kmet Tomaž La Spada. Položili so ga na mrtvaški oder, prižgali sveče in vsa družina je okoli mrtvega jokala. Nakrat odpre mrt« ve c oči, se skloni v grozo vseh navzočih iz rakve in vpraša: »Kaj de« late?« Mož je bil namreč le navidez« no mrtev. Praznik vstajenja je res lahko pomenljivo obhajal.
Silna strela.
V	bližini mesta Makao na kitajski obali je treščilo v neko tovarno. Strela je švignila v dvorano za delavce in ubila 37 oseb. Pravijo, da ni strela še nikoli toliko ljudi nakrat uničila.
Dva dni brez pošte.
Na veliko sredo in veliki četrtek je divjalo na Tirenskem morju tako sil« no neurie, da je bil promet med itali« jansko celino in otokom Sardinijo oba dneva ukinjen. Sardinci niti pošte ni« so dobili. Samo letalska zveza med Ri« mom in mestom Cagliari, ki je pre« stolnica Sardinije, je poslovala.
Angleži in Rusi.
Angleži in Rusi so sklenili trgovski dogovor, ki je zelo važen. Med obema državama se prične zopet redna trgo« vina. S tem je prenehal gospodarski bojkot, ki ga je proglasila pred leti nad sovjeti konservativna vlada.
Učiteljev primanjkuje.
Šolski skrbnik v Trstu, pod katere« ga področje spada celokupna Julijska Krajina z Zadrom vred, je izdal okrožnico, iz katere je razvidno ko« liko učiteljskih mest je praznih v njegovem okolišu. Na Tržaškem, na Postojnščini in po vsem Goriškem je na razpolago 230 stalnih službenih mest za učitelje in učiteljice. Skoro enako število stalnih mest je praznih v Istri in v Zadru. Seveda je večina teh služb zasedena začasno z nestal« nimi (provizoričnimi) učnimi močmi.
Zbor gasilcev.
V avgustu se bo vršilo v Ljubljani mednarodno zborovanje gasilcev. Svo« jo udeležbo so dozdaj prijavili za« stopniki gasilcev iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije, Belgije, Francije, Nizozemske, Švice in Luksenburga. Iz Slovenije se je priglasilo 350 društev s preko 10 tisoč člani.
Ljubljanski velesejem.
29. V. do 9. VI. 1930.) — Vsem ude« ležencem letošnjega X. jubilejnega Ljubljanskega mednarodnega velesej« ma je dovolila italijanska vlada 30% popust na italijanskih železnicah. Ugodnost velja na podlagi sejemske legitimacije za potovanje v Ljubljano od 22. V. do 7. Vi. 1930., za povratek pa od 5. VI. do 25. VI. 1930. Na jugosl. železnicah velja 50% popust od 25. V. do 9. VI., za povratek pa od 29. V. do 13. VI. 1930. Za jugosl. vizum na pot« nem listu, ki naj si ga vsak preskrbi pri pristojnem oblastvu, velja zniža« na taksa Din. 20. Legitimacije se dobe pri zastopniku Ljubljanskega vele« sejma g. G. Cehovin«u, Trst, Viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
SEIPLOV ODSTOP.
Načelnik največje avstrijske stran* Le monsignor dr. Ignac Seipel je odložil svoje mesto in odpotoval v Nemčijo. Ker je Seipel zelo močna Politična osebnost, znana daleč čez meje Avstrije, je njegov odstop vzbu* Qil veliko pozornost tudi v inozem* £tvu, ki se vprašuje po vzrokih nje* Sove odločitve. Seipel sam je v pismu na vodstvo stranke izjavil, da odsto* Pa, ker je bolan in potrebuje nujno P d diha. Da je bolan, in sicer resno bolan, je res. Seipel trpi že več leta na sladkorni bolezni, ki jo zmaguje samo s svojo krepko voljo in z zelo rednim življenjem. Kot načelnik krščansko* socialne stranke je imel posebno v zadnjem času jako mnogo dela: v njegovih rokah je bilo vodstvo poli* tiene borbe proti socialnim demokra* t°m, reševati je moral obširno kore* spondenco, sprejemati dan za dnem mnogo ljudi in se bojevati povrhu še z opozicijo v lastnih vrstah. Vse to je prja Seipla utrudilo. Ljudje, ki so ime* n v zadnjem času priliko z njim go* foriti, pravijo, da dela vtis težko bolnega moža. Potreba po zdravljenju Je torej močno vplivala na njegove odločitve. Toda pravi in resnični po* n tik misli tudi v najtežji bolezni še ^edno na politiko; tako so tudi pri K,°iplu odločevali poleg bolezni še Politični vzroki.
Po smrti dunajskega župana Karla buegerja je bil Seipel prvi veliki vodi* Nlj krščansko*socialne stranke v Nvstriji. Ko je on prevzel vodstvo, s? imeli prvo besedo v državi social* ni demokrati. Iz njihovih vrst je izšel zvezni kancler Renner, socialisti so jmeli v rokah vojsko, dali so repu* ptmi ustavne zakone in širili vedno bolj svoj vpliv med ljudstvom.
. V podrobnem in napornem delu se
pa Seiplu posrečilo, da je preuredil |tranko in ji vlil trdne discipline, .tiri leta po polomu so bili kršč. so* palci že prva stranka v parlamentu Ib Ignac Seipel je stal na čelu vlade, v j ego va zgodovinska zasluga je, da m gospodarsko in finačno ozdravil Avstrijo. Od Zveze narodov je dobil Posojilo, s katerim je popravil uniče* bo valuto in spravil v ravnotežje pro* mcun. Pri tem je moral nastopiti pre* et, trdo. Višati je moral davke, odpu* •P1 iz službe vse nepotrebne urad* bve, varčevati do kosti. Socialnhde* l^okrati so ga Jivje napadali in njskali nanj davkoplačevalce. Agi* ,aciH je bila lahka, zakaj žrtve in ^ avki niso bili pri občinstvu še nikoli . Čislih. Seipel se pa ni zmenil mnogo A je rezal naprej po začrtani poti. ‘AN tedaj, ko je bilo gospodarsko in inacno ozdravljenje končano, je ob* 'instvo spoznalo, da je imel Seipel Prav.
^ Socialni demokrati so bili v boju Proti Seiplu zelo spretni. Njihov du* bvbj vodja dr. Oto Bauer je zbral °Koli stranke ne samo socialiste, tem* Vec vse nezadovoljneže v državi: od* stavljene uradnike, vpokojence, baj*
* tarje in tako dalje. S posebno vnemo \ so se vrgli socialisti na kmete.
Seipel in Heimwehr.
Da bi bil svojim nasprotnikom kos, je moral tudi Seipel iskati zaveznikov izven kršč. socialne stranke. S tvoril je »enotno fronto« proti socialnim de* mokratom s pomočjo vsenemcev, li* beralne Kmečke Zveze, trgovcev in industrijaleev. Enotna fronta se je pri zadnjih volitvah spremenila celo v enotno listo, kjer so kršč. socialci volili z ostalimi strankami skupne poslance. Enotna lista je zmagala, Seiplovi stranki je bila za novih par let zagotovljena vlada nad državo.
Tedaj so začeli socialni * demokrati ovirati delo v parlamentu. Kot druga, razmeroma zelo močna skupina, so lahko zavlačevali razprave, tako da ni mogla večina sklepati zakonov in so minevali tedni in meseci v praznih prepirih.
Proti tem razmeram se je vzdignila Heimwehr, to je deželna hramba, ki je s pomočjo industrijalcev in velepo* sestnikov plemenitašev zbrala okoli sebe celo vojsko oboroženih p rista* še v. Hajmverovci so si oskrbeli puške, strojnice, ročne granate ter se oblekli v vojaško obleko. Ko si jih videl ko* rakati v železnih čeladah po ulicah, si jih prav lahko zamenjal z redno vojsko. Program deželne hrambe je bil najprej, da zlomi odpor socialnih demokratov v parlamentu in jih pri* sili, da puste delati večino. Razen tega je Heimwehr skrbela, da se socialisti ne poslužijo v borbi najostrejšega orožja, ki so ga imeli, to se pravi stav* ke na železnicah, na pošti, v tovarnah in elektrarnah ter uklonijo tako vlad* no večino svoji volji. Pozneje je Heimwehr zahtevala vedno več: hote* la je, da se narede novi ustavili zako* ni, ki naj izločijo socialne demokrate za vselej iz vlade, uvede naj se stroga cenzura nad časopisjem, izda zakon, s katerim se utrdi moč policije in oblast predsednika republike, ki imej pravico proglasiti, če je treba, tudi obsedno stanje. Culi so se celo glas o* vi, da naj se razžene parlament in pro* glasi diktatura.
Proti taki politiki deželne hrambe se pa niso upirali samo socialni demo* krati, temveč tudi del krščanskih so* cialcev. Voditelj krščanskih delavcev poslanec Kunschak se je postavil hajmverovcem po robu in trdil, da mora kršč. socialna stranka braniti do skrajnosti parlamentarizem in demo* kratijo. Krščanski socialci so itak že preveč žrtvovali od svojih načel. Ker so se vezali z liberalci, so morali po* pustiti od mnogih svojih zahtev in de* lati politiko, ki je bila večkrat pri jaz* na kapitalistom. Poslanec Kunschak je imel prav, toda Seipel je trdil, da ni bilo druge poti, ako so kršč. so' cialci hoteli ostati na vladi. Med obe* ma voditeljema je nastal spor: Seipel se je postavil na stran hajmverovcev, Kunschak pa odločno proti njim. Sa* mo Seiplovi spretnosti se je zahvaliti, da se kršč. socialna stranka ni razce*
pila. Načelnik vlade dr. Schober je predložil parlamentu zakone, ki so se držali srednje poti. Nova ustava je zadovoljila vse in nobenega. Heim* wehr zahteva sedaj, da je treba iti da* lje in stisniti socialne demokrate po* polnoma ob zid. Radi tega je nastal v kršč. socialni stranki zopet spor: Sei* pel podpira deželno hrambo, ' Kun* schak je proti in brani demokratični program kršč. socializma. Kljub ugle* du in vplivu, ki ga ima, Seipel ni mo* gel prodreti s svojimi načrti in je ostal v manjšini. To je poleg bolezni vzrok, da je odložil predsedstvo stran* ke in se umaknil. Izključeno pa je, da bi dal Seipel za vedno slovo politi* ki. Ko ozdravi, bo stopil brez dvo* ma zopet v prve vrste javnega živi j e* nja in skušal uresničiti svoje cilje. Ne* kateri trde, da bo prevzel vodstvo hajmverovcev, s čimer bi se pa izpo* stavil nevarnosti, da pride v navzkri* žje s lastno stranko.
KATALONCI SE VRAČAJO.
V časnikih beremo, da je nova Špan* ska vlada izpustila iz ječ Katalonce, ki jih je pokojni Primo de Rivera radi političnih prestopkov dal zapreti. Ob njihovem povratku v glavno mesto Katalonije Barcelono jih je čakalo na postaji 40.000 ljudi, ki so jih sprem* ljali skozi ulice, vihteč katalonske na* rodne zastave in vzklikajoč »svobodni Katoloniji!«
Padec generala Primoža de Rivere ni bil važen samo za španski narod, temveč tudi za katalonsko narodno manjšino. Katalonci, ki pošiljajo že več let zastopnike na zborovanja ev* 'ropskih narodnih manjšin, govore po* sebe n jezik, imajo lastne pisatelje in pesnike in lastno narodno kulturo. Ka* talonščina je sicer latinski jezik, a se razlikuje od španščine kakor italijan* ščina od francoščine. Kataloncev je vsega 4 milijone 400 tisoč ljudi, ki ži* ve skoro vsi v španski državi. Izven španskih mej jih prebiva v bližnjih pokrajinah Francije 200 tisoč, v Ita* liji, na otoku Sardiniji, pa le 12.000 duš. Središče Katalonije Barcelona, najvažnejše pristanišče Španije, šte* je skoro en milijon prebivalcev in je večje nego špansko glavno mesto Madrid.
Pokrajine, kjer prebivajo Katalon* ci, leže po večini na obalah Sredozem* skega morja in so najbolj obljudene, najbogatejše in najnaprednejše de* žele v španski državi. Katalonski kraji tvorijo sicer samo osmi del španskega ozemlja, vendar živi tu na enem štir* jaškem kilometru povprečno 72 ljudi, d očim pride v ostali Španiji na isti prostor le 37 duš. V svetu slove kata* Ionske dežele kot industrijsko in tr* govsko središče Španije; toda kdor pride v dotiko z voditelji katalonske narodne manjšine, se prepriča kmalu, da so Katalonci ravno tako ponosni tudi na svoje poljedelstvo. Iz številk, ki jih priobčuje vlada v Madridu, je razvidno, da pridelajo katalonske po* krajine eno petino vsega španskega olja, četrtino živinske krme, eno tre* tjino zelenjadi, 45 od sto vsega vina, polovico sadja, 79 od sto pomaranč in
99 od sto vsega riža. Katalonci po* udarjajo pri tem, da se morajo za te uspehe zahvaliti samo pridnosti, vztrajnosti in razumnosti svojih kme* tov. Španski poljedelec je len in na* za dn jaški. Katalonski vinogradniki proizvajajo na primer 45 od sto vsega vina, kljub temu da posedujejo Špan* ci 70 od sto vseh vinogradov v državi. Da izvlečejo iz zemlje obilnejše in boljše pridelke, namakajo Katalonci petino svoje dežele z umetnimi na* pravami. Isto bi lahko delali tudi španski poljedelci, v resnici namaka* jo umetno pa le 5 od sto svoje zem* lje. Zaostalost španskih kmetovalcev se vidi n. pr. tudi v tem, da je pri njih kunčereja nepoznana, dočim redijo Katalonci 8 milijonov domačih zajcev. Vrednost španskih konjev se ceni na trgu povprečno s 500 pezetami na gla* vo, dočim se prodajajo katalonski ko* nji po 1000 pezet ali 2500 lir.
Radi svoje marljivosti in napredno* sti je torej Katalonija tudi v poljedel* stvu neodvisna. Edini pridelek, ki ga mora uvažati, je žito, in sicer za 3 mi* lij one 200 tisoč ton (1 tona je 10 kvin* tatov) na leto. Žito bi Katalonci lahko uvažali zelo po ceni iz tujine, a Špan* ska vlada je naložila na kvintal 15 p e* zet carine in prisilila tako katalonsko manjšino, da kupuje drago žito večin* skega naroda. Za žito gre vsako leto iz Katalonije približno 120 milijonov italijanskih lir v žepe španskih kine* tov in trgovcev. Pomanjkanje žita krije pa Katalonija z ostalimi poljski* mi pridelki, ki jih izvaža prav obilno skozi pristanišča Barcelono, Valen* cio in Taragono.
Najmočnejši davkoplačevalci v državi.
Neprimerno večje dohodke dajeta pa Kataloncem industrija in trgovina. V katalonskih pokrajinah je združe* na skoro vsa industrija Španije. V ro* kah katalonske manjšine je nič manj ko 899 tovaren za bombaževino s 84 tisoč delavci, 57 predilnic za svilo, 11 tovaren za steklo, 473 strojaren, 75 tovaren za papir in tako dalje. Kata* lonci imajo v svojih rokah mogočne
banke z več ko eno milijardo (1000 milijonov) lir kapitala in številne pa* robrodne družbe z 255 trgovskimi ladjami. Katalonska manjšina je last* niča skoro ene tretjine trgovske mor* narice španske države.
Da plačujejo te bogate pokrajine državi mnogo davkov, je naravno. To* da Katalonci trde, da jih španske via* de namenoma in načrtoma izkorišča* jo. Katalonija, ki tvori približno eno osmino državnega ozemlja in petino prebivalstva, — pravijo, — plača vladi eno tretjino vseh davkov. Sama po* krajina Barcelona odšteje vsako leto toliko davkov kolikor 28 španskih pokrajin skupaj. Mi, ki dajemo drža* vi toliko denarja, imamo pravico, da država za nas skrbi in nas gospodar* sko in kulturno podpira. Koliko naše* ga denarja se vrne v obliki cest, že* leznic, bolnišnic in drugih javnih del v deželo? Pisatelj A. Nancy pravi, da dobi država od Kataloncev letno 600 milijonov pezet davkov (1 pezeta pri* bližno 2 liri in pol), v deželo se pa vr* ne le 150 milijonov. Ostalih 450 mili* jonov ob dr že v Madridu in uporabijo v svoje namene. Španska državna ban* ka »Banco de Espana«, katere moč sloni na bogatem katalonskem gospo* darstvu, daje posojila španskim po* krajinam in podjetnikom, Katalonijq pa popolnoma zanemarja.
Ker se država ni dovolj menila za krajevne potrebe, so si Katalonci po* magali sami. Pred prevratom Prime de Rivere, so imeli Katalonci 4 deželne zbore, ki so bili združeni v višji enoti, tako zvanem Mancomunitatu. V teh avtonomnih zastopih so si Kata* lonci nalagali prostovoljne deželne davke in zidali z njimi ceste, mosto* ve, železnice, bolnišnice, podpirali po* ljedelstvo, obrt in trgovino, otvarjali ljudske, srednje in visoke šole in tako dalje. Mancomunitat je izvršil med katalonskim ljudstvom velikansko go* spodarsko in kulturno delo.
Ko je prišel Primo de Rivera na po* vršje, je razpustil deželne zbore in Mancomunitat ter imenoval na njih mesto vladne komisarje. Ravno tako je razpustil občinske odbore. Prepo*
vedal je katalonsko narodno zastavo, zabranil rabo katalonščine v javnih uradih in uradnih spisih, zaprl kata* Ionske šole, prepovedal zasebne teča* je katalonskega jezika, začel prega* njati duhovnike, ki so pridigali verni* kom v katalonščini, razgnal zvezo ka* talonske mladine, kjer je bilo organi* ziranih 50.000 fantov in deklet, uvedel cenzuro nad časniki in tako dalje.
Ta protikatalonska politika de KL vere je vzbudila med manjšino zelo oster odpor.
Narodno gibanje.
Najhujše je zadelo Katalonce, da se je Primo de Rivera dotaknil njih jezika. Zanj je bila katalonščina na* reč je, ki se mora umakniti španskemu književnemu jeziku, Katalonci se pa smatrajo za poseben, samostojen na* rod. Sklicujejo se pri tem na srednji vek, ko je Katalonija tvorila lastno državo, imela svoje kralje in svoj par* lament, svoje pesnike, pisatelje in učenjake. V 13., 14. in 15. stoletju je bila katalonščina jezik dvora in jav* n ih uradov, nje so se posluževali po* leg latinščine tudi v diplomatičnih poslih. Katalonski zgodovinopisci so bili tedaj med prvimi v Evropi. Naj* bolj znameniti misleci tiste dobe so bili Ramon Lull, Arnau de Vilanova, Eximenis in Sibinda. Ramon Lull je napisal v katalonščini prvo veliko de* lo o modroslovju, Andreu Febrer je prevedel v katalonščino Dantejevo »Božanstveno Komedijo«. Šele ko se je v 15. stoletju Katalonija združila s špansko deželo Kastilijo in so zavla* dali v deželi španski kralji, je začel propadati vpliv katalonskega jezika. Katalonci so se skušali dvakrat odtr* gati od Španije in obnoviti staro drža* vo: uprli so se leta 1640. in 1714.. a so bili vsako krat poraženi. Zgubili so pokrajinsko avtonomijo, narod se je vdal v usodo. S španskim vplivom se je širila tudi španščina, ki je bil jezik dvora. V treh stoletjih je narodna za* vest med Katalonci popolnoma zamr* la, tako da so se celo pisatelji poslu* j ževali v knjigah španščine. Katalon* I ščina je živela samo še med pripro*
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU,
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Pritlikavec je odvedel vojščaka v majhno sobo zraven vhoda in odšel. Ko je Keniamun ostal sam, je razmišljal o tem, kaj bo govoril. Daši je bila čarovnica Abrakra slovita, vendar ni nihče vedel za njeno po* koljenje. Pojavila se je v Tebah kmalu po zmagovitem povratku Tutmesa I. s pohoda k bregovom Evfrata. Dobro poučeni ljudje so trdili, da je bila ujeta s Hititi in da ji je Hatasu vrnila prostost. Govorili so o nekem Abrakrinem prerokovanju mladi kraljici, ki se je do pičice izpolnilo. Za to ji je kraljica darovala hišo in jo včasih pozvala v svojo palačo.
Keniamunove misli je prekinil Hapi, ki mu je na* znanil, da ga gospa čaka. Za trenotek je grbec pri* dvignil kožnato zaveso in vojak je stopil v čarovničino svetišče. Bila je to velika, skoraj temna soba, ki jo je kadeča se svetiljka, stoječa na kameniti mizi, slabotno razsvetljevala. Za mizo je sedela starka, oblečena v modro tuniko. Na glavi je imela pester, progast robec.
Nekaj kodrov' sivih las ji je padalo na čelo. Nagrban* čeno in raskavo obličje je bilo rumenkaste barve. Na kolenih ji je dremala črna mačka. Druga, rjava mačka je sedela na naslonjalu stolice.
»Da si mi zdrava, modra Abrakra!« je rekel Ke* niamun in pristopil k njej. »Prejmi v dar to malenkost.«
Starka mu je pokazala stolico. Nato je odprla Ke* niamunovo skrinjico in z veščim pogledom pregledala težko zapestnico, stekleničico z dragoceno tekočino in amulet,1) ki sta ga krasila rubin in tanka, zlata verižica. Prijazen usmev ji je razsvetlil obličje.
»Hvala ti, dečko. Tvoja obzirnost me veseli. Že davno sem si želela takega amuleta. Zdaj pa mi povej, kaj te je privedlo semkaj? Govori odkrito in ne boj se ničesar. Če je tvoja bolest še tako huda, stara Abrakra te ozdravi.«
Keniamun ji je vse natančno povedal in ji obljubil veliko nagrado, če najde sredstvo, ki bi Hartatefa one* mogočilo in ga ločilo od Nejte. Starka ga je pazljivo poslušala in se pri Hartatefovem imenu suho zasmejala:
h predmet, ki je po veri paganov in malikovalcev nosilca va* rovai pred nesrečami.
stim ljudstvom. Mnogi so mislili, da je Španija ne samo politično, temveč tudi jezikovno ujedinjena.
Toda velika francoska revolucija (1789.) je kakor skoro vse evropske uarode prebudila tudi Katalonec. Francoski revolucionarci so obljubili Kataloncem samostojno republiko. Robespierre je zaukazal, naj se fran* coski ustavni zakoni prevedejo v ka* talonščino. Iste politike se je držal Napoleon I. Ko je prišla Španija pod njegovo oblast (1808.), je bil v Kataloniji poleg francoščine uradni jezik tudi katalonščina. Od tistega časa je katalonska narodna zavest začela za» jemati vedno večje kroge: najprej razumnike, iz katerih so po letu 1850. izšli veliki pesniki in pisatelji, nato pa tudi široke plasti ljudstva. Katalonšči* na je zavladala v cerkvi, dočim je španske vlade niso hotele nikoli vpe* Ijati v državne šole. Katalonci so si Pomagali z ustanavljanjem zasebnih šol, ki so se čedalje bolj množile. Deželni zbori so začeli pred 30 leti otvarjati tudi univerze, učiteljišča in visoke znanstvene zavode. Za časa svetovne vojne so ustanovili visoko šolo za industrijo, kamor so prihajali nele dijaki iz Katalonije, temveč tudi iz Amerike in drugih evropskih držav. Ponos Kataloncev je bila nadalje vi* soka šola za poljedelstvo. Primo de Rivera je večino teh šolskih zavodov zaprl ali pa odstavil katalonske profe-s°rje ter jih nadomestil s španskimi.
Posledica de Riverove politike 3e Fila, da so v Kataloniji dobile premoč revolucionarne struje. Prej bi se bila Večina Kataloncev zadovoljila z avto* nomijo v okviru Španije, danes se pa sliši vedno glasneje zahteva po lastni državi.
Nova španska vlada je razmere v Kataloniji precej zboljšala: vrnila je svobodo tiska, izpustila iz zaporov Politične kaznjence, dovolila katalon* skim strankam, da se organizirajo. Obljubila je, da razpiše volitve v ob* einske in deželne zastope in vrne de* želi samoupravo. Želeti je, da popravi de Riverove napake in reši katalonsko vprašanje v miru in zakonitosti.
Izjave grofa Bethlena.
Inozemsko časopisje se bavi še ved* no s potovanjem načelnika ogrske vlade v Rim ter poudarja, da je bil njegov obisk pri Mussoliniju zelo va* žen. Pravijo, da se mislijo Ogri gospo* clarsko in politično približati Avstriji, s katero so imeli po vojni pogoste spore. Med obema vladama bo posre* doval bajč prvi minister Mussolini. To je danes lažje, ker se je med Avstrijo in Italijo sklenila prijateljska pogod* ba in zaleže Mussolinijeva beseda mnogo v Budimpešti in na Dunaju.
Grof Bethlen je ob povratku iz Ita* j lije dal uredniku lista »Oraj Uisag« izjavo, kjer pravi: »Zunanja politika države bo slonela tudi v bodoče na dosedanjih stebrih. Eden glavnih ste* brov, na katerega se naslanja zunanja politika Ogrske, je prijateljska po* godba z Italijo (sklenjena v aprilu 1927., uredništvo). Upamo tudi na boljši razvoj prijateljskih razmer z Avstrijo in drugimi državami. Zadnji obisk, ki ga je napravil zunanji mi* nister Walko v Angori (glavno mesto Turčije, ur.), in tisti, ki ga misli v krat* j kem narediti v Atenah, dokazujeta, da j se je Madjarska oprostila iz politične : osamljenosti.«
:	Grof Bethlen je nato poudaril, da
j Ogrska nima boljšega in bolj odkrite* : ga prijatelja nego je Mussolini: svoja j prijateljska čustva in polno odkrito* ; srčnost je podprl z neštetimi dokazi. : Dokazal je celo dobro voljo, da pri* | nese v interesu itali jansko * ogrskega ! prijateljstva, ako treba, tudi žrtve. 1 Madjarska je vezana na Italijo in nje* nega voditelja 'z večno hvaležnostjo. Mussolini ■— je dodal Bethlen — se ne zanima samo za splošne politične za* deve Ogrske, temveč zasleduje pazno ! tudi potankosti. Tako presoja lahko j položaj Ogrov pravično in njegove j sodbe so zelo ugodne za Ogrsko.
V Indiji teče kri.
! Ko je Mahatma Gandhi začel or ga* nizirati nepokorščino proti angleškim oblastvom, je svojim pristašem stro*
go zabranil nasilje. Po njegovem pre* pričanju se bo indijsko ljudstvo osvo* bodilo tujega nadvladja samo s pasiv* nim odporom in ne s silo. Gandhi j evi pristaši se pa ne držijo povsod teh na* vodil. Iz Indije prihajajo vesti o kr* vavih spopadih med orožniki in pre* bivalstvom. V mestu Chitegong, ki je eno najvažnejših središč Indije, je pa prišlo kar do pravega punta. V noči od velikega petka na veliko soboto so uporniki naskočili vojaška skladišča municije, si razdelili orožje in zasedli nato železniško postajo, pošto in dru* ga javna poslopja. V boju, ki se je vnel med policijo in puntarji, so zrna* gali uporniki in postali tako gospodar* ji mesta. Ker so prej prerezali vse br*
. zojavne žice, je angleška vlada zve* dela za upor po radiju. Vstaši so iz* trgali v bližini mesta tudi železniške tračnice, da se je vlak prevrnil in promet ustavil. Šele rednemu vo* i jaštvu se je posrečilo obkoliti uporni* ; ke in vzpostaviti red. i Angleški podkralj Irwin je izdal na* | to naredbo, kjer daja policiji pravico, | da sme sumljive osebe tudi brez do* | volj en j a sodnije zapreti in izvršiti pri | njih hišne preiskave. Do tega izjem* nega ukrepa se je odločil podkralj iz bojazni pred novimi upori in nemiri. V Chitegongu, Kalkuti in drugih me* stih krožijo oklopni avtomobili z orož* niki, vojaki stražijo uradna poslopja. Pri zadnjem spopadu je padlo 6 orož* nikov, mnogo več je pa ranjencev. Kljub krvavim nemirom angleška ob* lastva niso še zaprla Gandhija, tem* več ga puste, da nadaljuje borbo.
Vsak človek
si želi kak dobitek,
| toda dobitek je po navadi odvisen od I sreče. Le dobitki, ki obstajajo iz zlatih prstanov z lepim kamnom niso odvis* ni od sreče. Tak prstan dobi vsak, kdor nabere 200 listkov, ki so prilože* ni vsem po XA kg težkim paketom jajčnih testenin »PEKATETE«.
»Ali veš, kdo je bil pred teboj pri meni, Keniamun? Hartatef. Elotel je imeti eliksir1) ljubezni, da bi se Nejta Vanj zaljubila.«
»Ali si mu ga dala?« je vzkliknil "vojščak in po* skočil z mesta.
»Ne, ker nimam ne njegove ne dekletove krvi. Po* ?lleje se o tem pomeniva. Zdaj pa sedi in poslušaj. Na Partatela sem jezna. Daši je bogat, se daje odirat od svoje zavržene ljubice Ganofere. To staro in domišljavo zivinče je ljubosumno nanj in ga zasleduje. Vzela mu je ogrlico, ki je bila namenjena meni. Oajemlje mi pbiskovalce, hvaleč se, da zna prerokovati bodočnost In Pozna skrivnosti prirode bolje od mene. Obema se za to oddolžim. Kar sem izgubila, se mi zopet povrne,« je Pristavila in stisnila pesti. »Zdaj pa, Keniamun, pre dno L kaj svetujem, dovoli, da ti prerokujem bodočnost, t-rte na tvojem čelu govore o zanimivem življenju, pol* nem burnih dogodkov.«
Abrakra je razžarila oglje na trinožniku, stoječem na mizi. Nato je prinesla čašo z neko črno tekočino in skrinjico, ki je bila napolnjena z nekim praškom, od
P čudodelna pijača ali kamen.
katerega je vrgla nekaj ščepcev na ogenj. Odpila je ne* koliko tekočine iz čaše in dala izpiti nekaj požirkov tudi Keniamunu. Nato ga je prijela za roko in nepremično obsedela. Čez nekaj trenotkov molčanja, ki ga je mo* tilo samo prasketanje oglja, se je starka vzravnala. Telo ji je bilo hladno'in otrplo. Široko odprte, izbuljene oči so bile brez izraza in so zrle v eno točko. Kakor stroj je prijela za tablico in z nenavadno naglico pisala. Ko je tablica padla na tla, jo je odrevenelost minila. Dvignila je tablico in zamajala z glavo.
»Čudne reči so se mi odkrile. Najprej dobra vest: Hartatefa uničimo. Vendar pa se ti ne boš oženil z lju* bljenim dekletom. Tisti, pri katerem si bil, predno si prišel k meni, postane njen mož. Kar se tebe tiče, boš pozneje zapleten v velike spletke, zaradi katerih poteče mnogo krvi in pogine mnogo ljudi. Žrtev te zarote bo silen mož. Ti boš spravil v tek kolo, ki zruši tega ve* likana. Če pa boš zvest našemu velikemu faraonu Ha* tasu, se izogneš nevarnostim in končal boš s tem, da se oženiš s krasno in bogato žensko.«
Bolesten občutek je stisnil Keniamunovo srce. Ka* kor blisk mu je preletela glavo misel, da ga bodo hoteli pridobiti za stranko Tutmesovo. Toda ali je mogoče,, da se Sargon poroči z Nejto?
Iz Vremske doline.
Vremska dolina. — (Vesel po* j a v. — Izboljšanje cest. — J e z d r e m 1 j e.) — V Vremski do* lin!i in še dalje ob naši Reki opažamo letos napredek, ki ga ne smemo pre* zreti. Na pobudo kmetijske potoval* ne šole in z medsebojnimi vzgledi smo letošnjo zimo v prvič storili nekaj, da obvarujemo sadno drevje nešte* tih škodljivcev in glivičastih bolezni. Sadovnjaki pridnejših sadjarjev nu* di j o novo lice. Drevesa so očiščena mahu, lišajev in odmrle skorje in na* mazana z močno raztopino zelene galice in apna. Drugi so se poslužili antiparasita in prahu »Caffaro«. Ne* verjetno je, koliko različnih črvov in drugačnih zajedavcev smo našli pod odmrlo lubadjo in koliko raznih za* leg, ki so potrpežljivo čakale pomladi. Lepilni pasovi, ki so bili v jeseni pri* vezani na debla, so bili prve dni de* cembra do kraja natrpani s prileplje* nimi samicami zimskega pedica, da ne štejem raznih drugih moljev. Ljudje spoznavajo, da je boj proti zajedav* cem uspešen in so odločeni nadalje* vati čeprav ne vsi. Dobra volja se kaže že v tem, da so si nekateri kupili avtomatične sadne škropilnice iz medi, ki so neusmiljeno drage. Ti ne bodo popustili boja, marveč navdu* šili še druge. — Najhujše skrbi nam povzroča v tem času cvetoder. Te* mu nepridipravu ni mogoče zlepa do živega. Ker je rilčkar, ga ne moremo ugonobiti s strupi, in ker leta, se ne da ujeti na lepilne pasove. Ne pre* ostaja nam drugega nego otresanje v jutranjih urah. Ko smo šli na to delo in otresali na razgrnjene rjuhe, so se nam oči izbulile. Do tisoč cveto* derov je bilo na poedinih jablanah! Vsi soglašamo sedaj, da ni čudež, če naše drevje tako malo rodi. Čudež je, če sploh kdaj obrodi! Do zdaj smo ugonobili teh požeruhov 1,149.362 in še jih bomo! Sedaj je tudi čas, da začnemo škropiti brsteče cvetje s
polodstotnim svinčenim arzenatom in s kvasijevim izvlečkom proti listnim ušem, kjer se bodo pojavile.
Od Senožeč do Famelj se gradi nova moderna cesta, ki bo končana že to poletje. Druge ceste se nam še o* betajo, n. pr. nova cesta na Barko in druga, ki pojde na Misliče in Vatov* lje. Ne bo dolgo, ko ne bodo več naše vasi zakotne. Postale bodo to* vornim avtom dostopne in to dejstvo bo šele dvignilo naše sadjarstvo do prave veljave.
Jez, ki ga namerava zgraditi »So* cietà Idroelettrica dell’Alto Timavo« pri Vremah čez našo Reko, spi doslej še spanje pravičnega. Bili smo skoro prepričani, da se bo delo začelo že v tej pomlad, pa ni videti znamenja. Radi velikega načrta je upadel po* djetnikom menda pogum.
Gabrk pri Pregarju. — Tudi mi se moramo kaj oglasiti, sicer bodo bravci »Novega lista« mislili, da spimo spanje pravičnega. V resnici pa je bilo posek* no v pred pustu ravno nasprotno. Po* sledica dobre letine se je videla skoro vsako nedeljo po raznih skednjih, kjer so plesali in zalivali prah z rujno do* mačo vremščino. Deklet ni manjkalo; iščejo si revice fante, kjer je pač pri* lika. Toda vse mine, in letošnji pust je tudi. Sedaj smo sredi posta in fan* tovska ter dekliška korajža se izka* zuje pri kopanju njiv in trebljenju se* n ožeti. F.avno te dni, ko so vremena lepa, se vse žuri, da obdela svoj kos zemlje. Tudi letos upamo na dobro letino, če bo Bog dal svoj blagoslov.
Gabrški fantje.
Iz Idrijskega kotla
in okolice.
Prazniki. — Veličastni veliko* nočni prazniki, ki stalno privabijo pod domači krov številne Idrijčane, so kljub neljubemu deževju v velikem tednu izpadli prav lepo. Šele dobro uro pred procesijo je ponehal dež. Najsvetejše je pri procesiji nosil
preč. g. L. Likar, župnik iz Sp. Idrije, ob asistenci treh gospodov. Sprevoda so se udeležili zastopniki raznih obla* štev, mestni gasilci, ki so v soboto tvorili že častno stražo pri božjem grobu, vrla cerkvena godba, ki je z le* pimi komadi jako pohvalno so delo* vala, mogočen pevski zbor, razne cer* kvene organizacije itd., ter številna množica vernikov. Razsvetljava je bila tudi obilna. Da je bil božji grob prelepo ozaljšan, je v Idriji že nekaj umljivega, kar je lahko v ponos moj* stru Cerkveniku in v čast domačinom, ki tako radi dajejo cvetje na razpo* lago za čast božjo. Na praznik je preč. msgr. daroval veliko sv. mašo ob asistenci treh gospodov. Na koru je močan zbor in orkester podal lepo in mogočno Wagnerjevo mašo. L ju* bitelji lepe pesmi so imeli zelo lep užitek.
Novi grobovi. — Kruta smrt sé pa ni ozirala na skrivnostno razpo* lož en j e faranov. Na kraj tuzemskega počitka smo te dni spremili: 33*letne* ga rudn. pisarja Stanislava Ferjan* čiča, 29*letno Marijo Maravcovo in njenega bratranca 28*letnega Rafaela Kosmača, 63*letno Marijo Močni* kovo, ženo posestnika na Zemlji, in 55*Ietno posestnico Frančiško Vonči* novo. Bog jim bodi dober sodnik!
Nesreča. — Pret. nedeljo je z malim motornim kolesom padel v bli* zini Marofa pod cesto 26*letni Julij Šinkovec. Dobil je hudo rano na glavi.
Sp. Idrija. — (Procesija.) — Procesija se je vršila lepo kot vedno pri nas. Udeležba je bila izred* no obilna iz naše in okoliških župnij. Razsvetljava pa taka kot malokje. Mnogi tujci niso mogli prehvaliti pri* farcev. Idrijska cerkvena godba je do* vršeno sodelovala in smo ji za to po* žrtvovaino dejanje zelo hvaležni. Ve* seli nas napredek, ki ga je pridobila ta godba zadnja leta. Da so pri nas strokovnjaki v pritrkovanju, je pa itak že znano.
Vojsko. — Vest, da je v Ljubljani umrl naš odlični župljan prof Ivan Gruden, je vzbudila pri nas obilo ža* losti. Kdor je poznal njegovo visoko
»Hvala ti. dobra Abrakra. Videla boš, da se moja zvestoba do slavne kraljice konča samo z mojo smrtjo. Zdaj pa mi povej, na kakšen način uničim Hartatefa in koliko zahtevaš, ko bo to izvršeno?«
^»Ne bom ti določevala cene. Radodaren si in po* plačaš me po zaslužen ju. Zdaj pa me pazljivo poslušaj. Povedala sem ti že, da me je Hartatef prosil za ljube* zensko pijačo, toda nima snovi, ki jih je treba za njeno sestavo. Obstoji pa kri, ki more nadomestiti Nejtino, in sicer je to kri posvečenega ovna iz Amonovega tem* pel j na. Če Hartatef z lastno roko zakolje posvečeno žival, ji iztrga srce in mi v posodi prinese njegovo kri, tedaj se Nejta vanj zaljubi.«
»Nikdar se ne bo drznil zagrešiti takega bogo* skrunstva,« je rekel Keniamun ves v trepetu od vraže* vernega strahu.
»Moja reč je, da ga vzpodbudim k temu dejanju. Ti ga zasleduj in ga v odločilnem trenotku pograbi na mestu zločina.«
»To ni težka stvar. Med žreci čuvaji imam bra* franca. Povej mi samo uro; že poskrbim, da ga pri* memo.«
obljubiti, da boš pustil izvršiti zločin in da mi prineseš srce posvečene živali.«
V tem trenotku je trikrat potrkalo na vrata.
»Čas je, da odideš, Keniamun, kajti prišel je nov gost, ki želi z menoj govoriti,« je rekla naglo Abrakra. »Pa bodi miren. Poskrbela bom za tvojo zadevo. Na svidenje!«
Ko je mladi mož odšel, je starkino obličje žarelo od veselja.
»Končno,« je rekla, »bom imela srce posvečenega ovna, ki se je rodil v Tutmesovih hlevih in je posvečen Amonovemu tempeljnu. Zdaj sem gotova, da Hatasu zmaga, on pa pade.«
Vročina je postajala dušeča. Keniamun je bil lačen. Pognal je konja, da čim prej prispe domov. Pogled na veliko hišo, ki je bila rdeče in višnjevo pobarvana, je izpremenil njegovo prvo misej. »Pojdem na zajtrk k lepi Noferuri,« je rekel. »Nisem je še obiskal in tudi Romo ne, d a si je tako naklonjena vojščakom kraljice Hatasu! Ta izraz vljudnosti mi dodeli imenitno južino in vesel pogovor.«
»To ti naznanim, ko pride čas. Vendar pa mi moraš
(Dalje.)
Katoliška knjigama v Gorici	tZHT
izobrazbo in ga videl ob njegovih obiskih, prav takega kot nekdaj, šaljivega, ponižnega »Amevnikarje* vega« pastirčka in ministranta, ta bo znal razumeti našo žalost. Pri nas bo ostal njegov spomin neizbrisen. Go* spej soprogi im hčerki pošiljamo topla sožalja.
Sp. Kanomlja. — Zadnji čas so se lotili popravljati tudi našo cesto. Bila Pa je že res tudi nujna potreba. — j;ekaJ naših fantov se zopet naprav; Ija v tujino. — Deževno vreme nam je tako nagajalo, da smo s poljskimi deli precej zastali.
Srednja Kanomlja. — (S m r t.) —
V? dolgem trpljenju je umrl posest; nik Ferdinand Likar, p. d. Mohorič. Bil je v najlepši moški dobi. — N. v m. p.!
Iz Brd.
„Fojana. — (To je surovo!) ___________
Zadnje čase obiskujejo našo vas ne* Kateri rogovileži iz sosednih vasi. Ker se nič preveč vzgledno ne obnašajo, bi Jim svetovali, naj prihodnjič raje do* ma ostanejo. — Predzadnjo soboto so neznanci obiskali vrt g. Mauriča. 1 otrgali in pokončali so več vrst cvetlic.
- Vrhovi je. — (Za zvon.) — Pove* a l smo ze, da smo dobili nov zvon. ~v° je lepo in izvršeno po navodilih našega strokovnjaka svétnika Merci; ne. Na belo nedeljo bo pri nas obi; ‘‘jna slovesnost in darovanje za zvon. Sosedje, pridite!
Šmartno. — (Naše starine,— . ?.. n 1 rojak.) — Od nas jih je vehko odšlo v Argentinijo. Nekateri ^tarsi se že kesajo, da so se zadolžili za svoje otroke, ki jim iz tujine nič ne pošiljajo. — Podjetje Ribi je ku; Pno starinski stolp in ga bo popravi; *o, da bo v njem garaža, ker je Šmart* no sedaj središče za promet Ribijevih avtov. Neki inženirji iz Trsta so pa nase stare trdnjave fotografirali in Prepovedali popravo stolpa, češ da s arine morajo ostati kot prej — brez *? beljenja. Vendar se poprava adaljuje, a ohraniti se mora starin* p.1, značaj stavbe. — Č. g. Vendramin p Iarij, salezijanec iz naše fare, je v v molit Sn|rtn0 ^°^an' Fniporočamo ga
q ^°.isko. — (Starinski zvon.) cp> ve skoro vsak Kojščan in v n i c’ da veliki zvon pri sv. Križu da irr^U ne zvonn Stari ljudje pravijo, edp 113 t?. posebnost samo naš zvon in n v Rimu. Koliko je na tem resni* uri *e Ve™?- ,Na Pustni torek ob 11. znan-1110?1 dol^o zvoni in s tem na* t ‘ ,ja’ Ga j p konec pustnega norenja aa SC začenja resni čas. Na pepel* m"; ° sre.do ga že nadomestuje sred* nmv7-°n j1 nato skozi cel P08*; pri nas snJwJ°’, se zvon Posti. Na veliko da ; otO’ ko zapoje mašnik slavo, te*
tovaS-r’Pet -oglasi v zboru s svojima
umrllUSCira m ZVOni’ ko ze druga dva umolkneta, pa ne več tako žalostno,
Kakor na pustni torek, ampak veselo
in zdi se, da se tudi on raduje veliko* nočnega praznika. — Kakor se sliši, bomo v kratkem dobili elektriko tudi mi in vse vasi v Brdih. Upajmo, da ne ostanemo samo pri govoricah. Pra* vijo, da v tretje gre rado.
Gor. Cerovo. — Po prizadevanju organista g. Romualda Makuca smo imeli na velikonočni ponedeljek v cerkvi prav lep cerkven nastop. Peli so domači, števerjanski in spodnje ce* rovski pevci. Vse je šlo kot namaza* no. Velike zasluge ima pri tem tudi g. Bratuž Joško. Hvala pa tudi vsem pev; cem in pevkam, od katerih pričaku* jemo, da nas v kratkem spet iznena* di jo s kako lepo pesmijo. Hvala tudi vsem darovalcem.
Iz Istre»
Cezarji. — Cezarski fantje moramo opomniti nekatera dekleta, ki se ho* di j o k nam rakazovat z ne prav po* sebno oliko. Predzadnji ponedeljek so se tri od njih tako napile in tako kri* čale, da je vsa vas skupaj letela.
Fantje.
Dekani. — (Dobro srce.) —
Naši cerkvi je darovala neka do* mača oseba precejšnjo svoto denarja. Vsi se ji lepo zahvaljujemo. Č. g. žup* nik in možje so sklenili, da bodo s tem denarjem popravili veliki oltar. Z delom bodo pričeli po veliki noči. Gradivo so že nabavili. — Minuli me* sec je umrl 80*letni posestnik Peter Piciga. Bil je tihega značaja. Pel je tudi v cerkvenem zboru. N. p. v m.!
Socerb. — Naši otroci imajo zdaj lepše za v šolo, ker jo imamo doma. Omeniti moramo tudi, da je pri nas kruh dražji kot drugod. Tudi dekleta si ustnice menda bolj barvajo kot drugod. Kljub temu pa jih imajo fan* tje za norice, seve tiste, ki to zasluži* jo in se po cele noči sprehajajo po glavni ulici »Katarina Čuča«. v Gradišče pri Podgradu. — (M a 1 o živine.) — Seno je letos zelo poceni. Še po 20 lir ne najde kupca. V vasi je menda 60 glav živine, medtem ko smo je v letu 1921. našteli 147. Radi denar* ne stiske smo skoro vse poprodali. Mleko prodajamo po 60 stotink mie* karni v FIrušici. Mlekarji pravijo, da je cena v Trstu padla za 10 stotink, kar ni dobro za nas. — V naši vasi živi Helena Miklavčičeva, ki sc je rodila 1. 1833., a še danes pridno dela na polju.
Iz Vipavske doline,
Zalošče. — (Vsak po svojih močeh!) — Na velikonočni pone* deljek smo imeli običajno velikonoč* no slovesnost. Nekaj novega je bilo to, da je prvič nastopil novi zbor z novim pevovodjem. Kakor moramo pohvaliti njihovo dobro voljo, zaslu* žijo z druge strani vendar malo graje; ne toliko sicer pevci — morda samo tisti, ki so se radi užaljenosti izneve* rili do-rnberškemu zboru — kolikor pevovodja, ki je vzel za na novo- usta* novi jeni zbor pretežko mašo. Drugič
bo boljše, če izbere skladbe, ki so pri* merne močem.
Štomaž na Vipavskem. — (M r t v a*
š k i zvonovi.) — 14. t. m. so zvo* novi naznanjali žalostno novico. — Umrla je vdova Frančiška Klemenči* čeva, mati šesterih otrok. Pokojnica je bila žena krščanskih načel. Bolehala je že delj časa. Kako je bila čislana in spoštovana, je pričal pogreb, kate* rega se je udeležilo mnogo ljudstva iz domače in iz sosednih vasi. Marsika* tero oko je bilo solzno, ko sp pokladali 39*letno ženo v zemljo. Domačim naj bo v tolažbo sočustvovanje tolikih, ki so spoštovali in cenili vzorno mater. Njej pa naj bo zemljica lahka!
Dornberg. — (Kupcev manj* k a!) — Naši vinogradi rodijo na de* settisoče hektolitrov samo dobrega vina za prodajo. Žal, da je letos do* brih kupcev le malo. Zato se nam obeta večja poraba vina na domu. A žepi kmetovalcev? Kako se jim bo kaj godilo? Gospodarske razmere so res* ne in bati se je, da pridobi tal, poseb* no med mladino, alkohol! Učimo mia* dino treznosti, varčnosti in marlji* vosti. da ne zalezemo v dolgove in pridemo ob gospodarstvo! Ljubezen do zemlje, ki nas hrani, ne umira; do* kaz za to so naši bregovi, spremenjeni s trudom in znojem iz trdih pušč in golakov v vzorne vinograde.
Lozice pri Vipavi. — (V z g 1 e d n i f a n t j e i n dekleta.) — Nekateri naši fantje so se pošteno postavili. Raje kot da bi v gostilnah popivali, so se dogovorili z našimi vrlimi dekleti, da so skupno darovali za oltarni prt v cerkvi. Na dan vstajenja Gospodo* vega so pregrnili oltar prvič z novim prtom. Najsrčnejša hvala vsem tistim, ki so kaj prispevali in posebno pa dekletom, ki so se toliko potrudila z delom. — Pred letom smo imeli pri nas zelo lepo petje. Sedaj pa pojejo samo ob velikih praznikih. Vzrok je prepičla plača. Tu je treba potrkati na srca pevcev in darovalcev.
Goče. — (T r i s t ol e t n i c a.) — Naša župna cerkev praznuje letos tri* stoletnico obstoja. Najlepše je pro* slavil to izredno slavje naš g. župnik. Oskrbel nam je nove zvonove, nape* Ijal električno razsvetljavo, sedaj so pa v delu še nove orgle, ki nam bodo za praznik sv. Rešnjega Telesa prvi* krat zapele. Prav hvaležni smo gosp. župniku, ki se toliko trudi za olepša* vo našega farnega svetišča. — V zad* njem dopisu se je nekdo zaletaval v nekega ženina, češ da se ne bo več zgubil po Gočah, ker so fantje dali ulicam imena. Toda zdi se, da se bo dotičnik, ki je pisal, kljub imenom zgubil po goških ulicah.
S Krasa»
Jamlje. — (V cvetu let...) — 12. aprila je v cvetu mladosti umrl po kratki bolezni Alojz Radetič. Vsa so* seska ga je rada imela. Pogreba se je udeležilo vse polno ljudi. — Po* sebno hvalo zaslužijo doberdobska
dekleta, ki so lepo pela na grobu. Da bi dragi Lojzek užival nebeški mir, mu žele	prijatelji.
Tomaževica. — (Z v o n o vi.) — Lo dolgem pričakovanju smo vendar do* bili nove zvonove za našo podružnico. Prišli so iz Padove in tehtajo 21 sto* tov. Posebno vesel jih je cerkovnik, ki je moral doslej zvoniti na granate. •— Na veliki petek je umrla blaga že* na in skrbna gospodinja Alojzija Pe* čenkova, stara 45 let. Zapušča moža in 6 nepreskrbljenih otrok. Bog ji daj v miru počivati!
Doberdob. — (Slabo koncu* jemo.) — Za veliko noč nam je pev* ski zbor par prav lepih zapel. Škoda, da ni več discipline pri vajah. Žal nam je tudi, da smo skoraj vse praznike in tudi te končali s plesom.
Vel. Dol. —- Pri Raičevih so pripe* ljali domov listje. Ko so ga spravljali v hlev, je mlada gospodinja začutila, kako jo je nekaj zbodlo. Noga ji je začela otekati in morali so jo prepe* ljati k zdravniku v Komen, ki je dognal, da jo je pičil modras. Za mia* do mater, ki ima ravno dojenčka, bi bilo postalo nevarno, da ji ni zdravnik brž nudil prve pomoči.
Komen. — (Lepi prazniki.) — Za veliko noč smo imeli prav lepo vreme. To je še bolj povzdignilo slo* vesno procesijo, ki se je razvila v prav lepem redu. Pevski zbor je slovesnost olepšal. Le deklet pod Marijino zasta* vo smo premalo opazili. — Na belo nedeljo bo shod sv. Jurija, zaščitnika naše fare. Ta dan se bo vršil tudi ohi* čajni semenj.
Sveto. — Pred kratkim je odšlo v južno Ameriko zopet 5 mladih moči. Precej naših fantov povabi iz doma* čije tudi svoja dekleta za zakonske družice. Prav je, da tudi v tujini ustanove poštene slovenske družine.
Zgonik. — V tržaški bolnišnici je umrla pred kratkim Ivanka Grudno* va, ki je še na smrtni postelji izgotav* ljala lep oltarni prt, kateri je za veli* konočne praznike krasil naš glavni oltar. Ivanka si je s tem postavila naj* lepši spominek.
Iz Gon
Lokovec. — (Doma je n a j b o * 1 j e.)	— Predzadnjo soboto sc je
vrnil iz Južne Amerike Štefan Hu* mar. Tja dol je šel lansko spomlad. Delal je 1200 kilometrov v notranjo* s ti Argentine. Marsikaj je poskusil in ve povedati, kako trpijo naši iz* seljenci.
Lom. — (Smrt ne izbira.) — Umrl je stari Robnik. Bil je poštenjak in dober gospodar. Nesreče so ga pa tako pogosto obiskovale ko sveto* pisemskega Joba. Toda vse je po* trpežljivo prenašal. Sedaj je konec njegovega trpljenja. —- Globoko nas je tudi pretresla smrt Angela Bevka, vrlega 24 letnega fanta. Na veliki to* rek je šel še zdrav in vesel po oprav* kih k Sv. Luciji. Tam na trgu ga je pa zadela kap. Bog mu daj večni mir!
Gor. Tribuša. — Že prejšnji mesec so nekaj merili za naše ceste, pa ni še nič. Ljudje čakajo, kdaj bo kaj za* sjužka. Pevski zbor pod organistom
Pavlom Podgornikom že krepko na* prednje. Tako je prav, saj je v cerkvi stokrat lepše, če je malo petja.
Lažna nad Čep o vanom. — (Požar in drugo.) — 15. t. m. okrog 6. ure zjutraj je izbruhnil požar v gozdarski hiši v Mrzli dragi. Ker je pokal »Eter* nit« (strešna opeka), je bilo od pričet* ka gašenje izključeno, le pozneje se je spretnim gasilcem posrečilo rešiti spodnje prostore. — Da naše brez* zobe klepetulje pometajo druge hiše z jezikom, svoje pa še z metlo slabo, to raje zamolčimo. Sliši se tudi, da bo neka oseba dobila Noblovo nagrado za laži.
Livek. — (Slovo.) — Slovo je vzel naš organist in pevovodja Mirko Hrast. Odhaja k vojakom. Vsi ga bo* mo zelo pogrešali. Še najbolj ga bo manjkalo v cerkvi. Želimo mu sko* rajšnjega svidenja.
Zadlog pri Črnem vrhu. — (V r 1 m o ž.) — Meseca marca je umrl po* sestnik Zagoda Franc. Bil je skrben gospodar. Že pred 30 leti, ko ni bilo mlekarstvo še tako razvito, kakor je sedaj, je imel posnemalnik in je po* s šiljal maslo celo na Dunaj. Glasba ga \ je zelo veselila. Svoj čas je nastopil j tudi kot kandidat za kranjski deželni \ zbor. Vsakomur je v potrebah rad j pomagal. Kako je bil med ljudstvom ! priljubljen, je pokazal pogreb. Na zadnji poti ga je počastila tudi zadlo* ška godba. Blag mu bodi spomin!
Srpenica. — Odkar so sporočili, da ne bodo popravljali ceste skozi našo vas, se večina naših fantov in mož odpravlja v Belgijo za zaslužkom. Na velikonoč so se 7*letni dečki pred oltarjem prav grdo vedli. Take je ! bolje prej poučiti in šele, če ne gre i z lepa, naj gre z grda.
Tolmin. — (Prazniki. — Tol* minski zbor. — Nov grob.) — j Tiho in mirno smo praznovali veliko j noč. Pri nas imamo navado, da ima* j mo procesijo zjutraj ob štirih. Letos j je bilo posebno lepo: medtem ko je ! šla procesija od cerkve okoli Tolmina, | so na gričku pri Žabčah, Krnice po j imenu, gorele svečke v podobi velike* \ ga križa, pod njim pa je bilo napisano j »aleluja«, ravnotako iz svečk. Tako le* j po se je videlo vse to in svečano, še ; bolj pa, ker je bilo jutro še temno. 5 Pridnim Žabčanom vsa čast! — Naj veliko noč so nam zapeli pevci Gru* j ber jev O' mašo v čast »Kraljici sv. rož* j nega venca«. Spremljal jih je tudi or* } kester. Še dobro je izpadla, če vpošte* j varno, da so mašo zelo pozno dobili, j in da so imeli za vajo komaj dober te* j den časa. Samo reveži so naši pevci, j Za božič jih je bil pustil prvi pevo* > vodja, zdaj za veliko noč pa jim je j vodstvo odpovedal že drugi. Ampak j pevci, radi tega nikar ne obupajte, ne \ pustite zbora, da bi razpadel, pa sami : korajžno naprej. — V torek, 15. t. m. j zvečer je umrla Ana Urbančičeva. Za* pušča številno družino. N. v m. p.!
S Pivke.
Rakulik. — Pri nas se vedno kaj novega zgodi, a vendar ni nobenega glasu v »Novem listu«. Naš Jurij je prevzel popravo občinske ceste do
Črmelic in je marljivo napravljal ka* men j e. Ko je že delo dovršil, se je na istem mestu udrla zemlja in požrla vse njegovo delo. Ko so pozneje vo* tlino pregledali, so našli notri okostje jamskega medveda. Kdor želi videti to grozno žival, si jo lahko ogleda pri njem.___________________________________
Književni pomenki.
France Bevk: Nagrada in drugi spisi.
Tiskala in založila Tiskarna »Edinost«. Trst, 1930. Str. 103. — Biblioteka za pouk in žaba* vo, VII.
»Nagrada« je zgodba o ponesrečenem de* tektivskem poskusu nadobudnega postopača Brtoncelja, ki je svojo pot zaključil v policij* skem zaporu. Bevk se je kruto ponorčeval z domišljavim dozdevnim detektivom ter poka* zal, da ume gledati življenje tudi z vesele strani. — Izmed štirih prevodov iz slovanskih slovstev (Kukučin, Turgenjev, Dimov) sta po* sebno značilni črtici »Izseljenci« in »Novolct* ni obiski«, ker zelo nazorno podajata življe* nje ruskih političnih beguncev, bivših visokih uradnkov, v tujini.	a. k.
»Dom in svet.«
Prva številka letošnjega »Doma in sveta«, ki je izšla proti koncu preteklega meseca, je važ* ne j ša kot katera druga, in sicer radi tega, ker ugotavlja in jasno očrtuje duhovno m umet* nostno smer važne struje v slovenskem slov* stvu. Potreba po jasnem izrazu kulturnega in slovstvenega programa je zorela ob načelnem boju, ki sta ga lansko leto bila dr. Aleš Ušc* ničnik in Josip Vidmar. Da se dva tako čisto različna duhova nista mogla zediniti, je umev* no. Polemika pa je razčistila ozračje. Vodilne skupine so formulirale svoje programe. Poka* zalo se je, da odnos do rodne zemlje in naroda ter svetovni nazor delita slovenske leposlovce v tri struje. Prvi so povedali — morda neod* visno od te polemike — svoje mnenje prole* tarski književniki. Proletarska književnost je »odsev delavskega življenja, njegovih upov in stremljenj, njegovih nasprotovanj družabnim privilegijem! V njej vibrira močna bojna nota in borbenost je njen glavni znak. Njen namen ni samo zadoščati estetičnim užitkom, marveč buditi hoče delavske mase iz apatije, klicati jih k aktivnosti in v boj za oblikovanje No* vega človeka in nove kulture«. Novi človek pa bo kolektiven po čuvstvovanju in materiali* stičen po svetovnem nazoru«. (Talpa: Sloven* ska socialna književnost. Cankarjev koledar za 1. 1930., str. 99—100.) — Slovstveno glasilo druge skupine »Ljubljanski Zvon« je ob no* vem letu v vabilu na naročbo izjavil, da j c »glasilo tiste skupine slovenskih svobodomi* selnih intelektualcev, ki hranijo v sebi živo in neokrnjeno dediščino svojih prednikov ...« Odločnejši pa je v tem oziru France Koblar, urednik »Doma in sveta«. V prvi številki je napisal članek »Naša skrivnost«, ki je značilen za vso strujo. »Gledaš in razumeš — da je na* rod čudna božja rastlina.« Prav zato se član* kar upira »računarju in barantaču, ki tehta le svoj kup in svojo tvar... Doba, ki je tik za nami, je usodno ponovila delo materialistične* ga slovenskega računarja, ki si je že nekajkrat nadel mamljivo podobo življenjskega realizma in kriticizma, se izločil iz narodne celote ter v imenu svobodomiselnosti in višje kulturnosti i sodil po svoji ideologiji in nam je celo s kret* i njami državnika določal svoj lasten program.
; Dežman je samo podoba njega, ki se je zakrk* nil v svojo lastno računarsko ideologijo...« —- France Vodnik pa se v razpravici »Ideja in kvaliteta« bavi z vprašanjem svetovnega nazora.
O bjave.
Potniški avto.
Ribijevi potniški avtomobili bodo vozili od 4. maja naprej na progi GoricaiGradež vsako nedeljo in praznik iz Gorice ob 7.30, iz Gra= deža ob 18.45; na progi GoricasTrnovotLokve od 27. aprila naprej vsako nedeljo in praznik ob 7.30 in nazaj ob 12.30; na progi Gorica; Idrija od 27. aprila dalje iz Gorice ob 6.40 z zvezo v Ajdovščini za Idrijo. Iz Idrije pojde avto ob 15.17 in pride v Gorico ob 18.20.
Na progi GoricasTrbiž pojde avto od 15. ju; nija dalje vsako nedeljo in praznik ob 6. uri iz Gorice, iz Trbiža se pa odpelje nazaj ob 17.30.
Za delodajalce.
Zastopstvo državne organizacije vojnih in; validov opozarja vse delodajalce, ki vzamejo invalide na delo, naj zahtevajo od njih izkaz; nico (»Tessera di colocamento«). Pojasnila daje zastopstvo državne zveze vojnih invali; dov, Corso Vitt. Em. III., št. 33,	1. nadstr.,
Gorica.
Shod »Skalnice«
bo v nedeljp dne 27. aprila ob štirih popoldne v cerkvi sv. Ivana. K obilni udeležbi vabi
predsedništvo.
Najdeno.
Razprodajalec »Novega lista« Dolič Hrova; tin je našel v soboto listnico s 50 lirami. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi v uredništvu.
! oni prisilili gospodarje, da se vdajo. 1 Tako izsesavajo ti vampirji denar na obeh straneh. L. 1917. je izbruhnila v Njujorku stavka kožuhovinarjev, ki je stala državo in podjetnike tri mi* lijone dolarjev. Od te ogromne svote je šlo več kot en milijon v žepe izsi* ljevalcev in po sili posrednikov.
Prostovoljni davek.
Cela vrsta podjetnikov v Njujorku plačuje tej lopovski družbi kar redni davek, samo da jih pusti pri miru.
Lani so se temu podvrgli tudi stavbni podjetniki. Družba, ki je ho; tela graditeljem oddati stavbni mate; rijal ter pri tem zaslužiti, se je obrnila kar do zaupnika »racketeerjev« in ti so že poskrbeli, da so stavbeniki skle; nili kupčijo. Tudi delavce so vampirji tako nameščali. Če so se podjetja upi; rala, je začel napol dograjeni nebotič; nik goreti, če ni morda stavbenik celo dobil krogle v glavo.
Vampirji sklenejo večkrat tudi do; govor s kakim velikim trgovcem, da bodo vsi manjši trgovci v okraju pri njem jemali blago. Ko se pogodba sklene, javijo vsem majhnim trgov; cem, da morajo kupovati pri tej in tej tvrdki. Če se trgovec ne vda, mu začne goreti, ali ga okradejo ali na; padejo. Vsak ve, da je to delo vam; pirjev, a izda jih ne, ker se boji ma; ščevanja.
Tako žive ti podzemeljski vampirji, ki so navadno bogatini s palačami in avtomobili, od krvi preplašenih me; ščanov. — Kakšne neverjetnosti se gode po velemestih!
L. Zorzut:
Kapelniška.
(Beionedeljski motiv iz Brd.)
Ste jo videli Brici, je šla mimo nas, blestel se je v solncu njen žarni obraz? Ste jo čutili Brici, nas rano budila je, se v srca in duše živa prelila je?
Se zdaj na Vrhovi ju je ona ustavila do bele nedelje čez brda pojoč, še enkrat z Vrhovlja bo Brice pozdrav
vila
vrhoveljska, šmartenska velika noč!
In romarji Brici v procesiji gredo moleč litanije in tri roženkrance.
Irt romarji Brici na Vrhovlje gredo čez briške gorice in šmartenske
klance.
In romarji Brici veselo pòjó, saj nosijo v prtih pršut in gubance.
Radu j se, Vrhovlje, smo Brici ti zvesti na belo nedeljo, ko praznik je tvoj, povej nam te stare in bajne povesti, zapoj nam Vrhovlje, vstajenje zapoj!
In vsi že navdahnjeni, včlikonočni pojedli pršut smo, gubance in krače. Hej, zdaj še na Šmartno veselo poi
skočni
pripójemo k Šmartencem še na kolače!
In ptička je bregarca z nami frlela, nas videla je in tako je zapela: Doklér se pretaka še sladka rebula, se Brda ne bodo, ne bodo razsula! Dokler še Vrhovlje in Šmartno stoji, se Bric ne potresov, ne gromov boji! Hej, Bric naj živi, naj živi, naj živi!
« <#> - > V
Postranski zaslužek.
Razsipni bogatini, ki so pred leti hodili v slovečo igralnico Montecarlo, so poznali postarnega možička z veli; ko grbo. Stal je po navadi pred vrati v igralnico in prodajal cvetlice. Več kot ta posel mu je pa nesla babjever; nost igralcev: med njimi je namreč razširjena prazna vera, da te čaka sreča pri igri, če se dotakneš grbavca. Možiček se je pustil dotikati in je pre* cej zaslužil.
Neki berlinski postopač je hotel pri dirkah, kjer stavijo na konje, zaslužiti s svojo grbo. Za drag denar se je pu* stil dotikati, toda, ojoj, nekega dne so na policiji dognali, da ima mož grbo Ponarejeno. Mogli mu niso nič, le ob bogati zaslužek je prišel.
Redka zbirka.
Španski kralj Alfonz hrani naj red; kejšo zbirko sveta. V svojem muzeju ima namreč vse predmete, ki so v ka< ki zvezi z atentati na njegovo osebo. Tu je steklenica za mleko, iz katere so mu že kot dojenčku hoteli dati pit strupa; potem hrani ostrorobati ka; men, ob katerega se je kot otrok spo; taknil ter se občutno ranil. Dalje vi; diš zarjavel nož, s katerim ga je hotel ob nastopu vlade zabosti neki anar; hist. Zraven je okostje jezdnega ko; nja, ki ga je 1. 1906. v Parizu razmeša; rila bomba, namenjena kralju. Grozne Opomine vzbujajo tudi drobci bom; be, ki je razmesarila ob kraljevi po; roki dokaj njegovih spremljevalcev. ;olo beli, svileni nevestini čeveljčki so bili vsi oškropljeni s krvjo. Poleg oombe leži samokres, s katerim je streljal na Alfonza atentator Sanchez 'Megre. Kralj si je tedaj rešil življenje e s tem, da je s konjem pomandral ftapadalca. Res, čudna, a pomenljiva zbirka!
Ječe so polne.
Ameriške ječe so tako prenapol; 'l^rm da so sodna oblastva resno v skrbeh. Večina ljudi je zaprtih zaradi prodajajanja, tihotapljenja in pitja alkoholnih pijač. Na 2000 jetnikov Pride 1811 oseb, ki sede zaradi prepo; vedi alkohola.
Spomini na vojne grozote.
1 red dnevi so potegnili iz morja telesne ostanke 1 častnika in 57 mor; nar jev nekega angleškega monitorja (majhna vojna ladja). Monitor »Glat;
ton« je ležal 16. sept. 1918. v angleški luki Dover,,ki je bila glavno opira; lišče pomorske hrambe proti Nem; čiji. Nepričakovano se je vnel na mo; nitorju ogenj, nevarno je bilo, da pri; de do eksplozije, ki bi imela nepre; gledne posledice. Vodstvo luke je zato sklenilo, da se ladja s torpedira; njem potopi. Od 300 mož posadke jih je 100 našlo žalostno smrt. Sčasoma so potopljeno ladjo dvignili in sedaj so iz ruševin izvlekli zgoraj omenjene okostnjake. Pač bridek spomin na gro* zote svetovne vojne.
Podzemeljski vampirji.
Neki njujorški časnikar je popisal neko vrsto zločincev, ki žive v N ju* jorku in izsilijo vsako leto od mešča; nov nič manj kot 200 milijonov do; larjev ali 3800 milijonov lir. To so zločinci najpodlejše vrste. Za svoje namene se poslužujejo vseh mogočih sredstev. Znani so pod imenom »ra; cketeers«; boje se pa jih prav tako milijonarji kot reveži, ker ti nevidni lumpje izsesavajo denar od vseh, celo od brezposelnih. Policija je proti njim skoro brez moči; če tudi katerega zgrabijo, mu ne morejo ničesar doka; zati. Ljudje jih pa ne ovadijo, ker se boje krogel, ki ovajalce kar na lepem na ulici zadenejo, ne da bi se vedelo, kdo jih je sprožil.
Način »racheteerskega« delovanja se da tako raztolmačiti. Meščan N. N. dobi poziv, naj plača določeno svoto, če nq ga ponoči okradejo. Ali bankir dobi pismo, naj sprejme gotove uradnike v službo, druge naj pa od* pusti; če ne uboga, da mu zgori hiša. Ker so se doslej še vse grožnje ures; ničile, se vsak raje odkupi in molči, da se ogne večjemu zlu.
Podzemeljski vampirji so sila skrb; no sestavljena družba. Svoje zaupni; ke imajo celo med policijo. Ko izbruh* ne jo delavske stavke, tedaj gre vam* pirjem pšenica v klasje. Nekaj se jih pomeša med delavce, nekaj jih pa prevzame nalogo pritiskati na gospo* darje. Eni nagovarjajo delavce, naj nekoliko popustijo; če se delavci ne vdajo, zginejo delavski voditelji kar čez noč. Ti »racketeerji« so plačani za svojo službo od gospodarjev. Dru* ga polovica pa se vsili, za bogato od* škodnino delavcem, češ da bodo že
Darovi.
Za »Sirotišče sv. Družine«: N. N. 30 L, Kmečka posojilnica v Rihemberku 20 L, Poso» jilnica v Ajdovščini ustanovnino 200 L, v sp o« min rajnke mame Rožo Simčič daruje g. Fran« ce Simčič 50 L, g. Rudolf Valentin za. veliko noč 50 L. — Srčna hvala!
Listnica uredništva.
Pod dopise ni navada podpisovati nikogar. Tudi z začetnicami ne.
Trij iiitSS pričeli«.
TRST, dne 22. aprila:
Krompir: domači 45, gališki 35, ogrski 35 stotink, novi 1.10.
Zelenjad: zeleni radič 1.—, za kuhanje 60 do 70, zelje 1.30, glavnata solata 2.—. navadna 1.40—1.60, sciatica 2.40, cvetača 1.—, brokoli 80, korenje 1.—, hren 4.—, špinača 80—1.—; grah 1.—, blitva (blede) 40.
Jajca: 35—45.
GORICA, 23. aprila:
Zelenjad: solata 60—80, sciatica 1.— do 1.20, brokoli 40—50, korenje 10—15 za sveženj, hren 3.— do 4.—, špinača 40—50, grah 1.20—1.40, Spargi ji 4.— do 5.—■, peteršilj 40—50, ohrovt 80—1.—, retkvica 10—15 za sveženj, lobodičje 10—12 za sveženj.
Eospodarski koledar za maj.
Na domu: Nabavi si potrebno mo« dro galico za škropljenje trt, krom« pir j a in paradižnikov ter žveplo za trte. Imej doma nekaj čilskega solitra za navrhno gnojenje krompirja in ko« ruze. Preskrbi si repino seme, ajdo in koruzo činkvantin, da ne boš v zad« njem trenutku letal okoli in mogoče še ostal brez semena. — Sobne cvet« lice znosi na prosto, a ne pusti jih na prostoru, kamor solnce hudo pripeka. Če misliš gojiti sviloprejke, je skrajni čas, da si nabaviš seme in pobeliš pro« store, kjer jih misliš držati. — V sta« novanje naj imajo solnčni žarki prost dostop.
V	hlevu pokladaš vedno več sveže krme. Žival, ki je ni videla celo zimo, je kar neumna nanjo. Ker pa ne ve, da ji škodijo velike količine, moraš to vedeti ti! Dajaj ji pri začetku le tako, ki je s senom pomešhna. Ne puščaj sveže krme na kupu, da se ne ugreje in povzroči živali napenjanja. Živina, posebno mlada, naj se praskače na prostem. Ali si že cepil prašiče proti rdečici? Ne puščaj jih ves božji dan v smrdljivem hlevu, temveč spusti jih vsaj pod večer na prosto.
V	kleti si gotovo že drugič pretočil vino. Če nisi tega še storil, pretoči čim prej. Tudi kraški teran mora biti pretočen. Motna vina in taka, ki imajo megle, moraš prečistiti. Samo čisto in kot kristal bistro vino je v ponos vi« nogradniku.
V	vrtu: V hladnejšem delu de« žele je začel vrt komaj lepo zeleneti, v toplejšem obirajo grah, ponekod sadijo celo že drugi pridelek. Če ho« češ imeti mnogo zelenjadi, vrt dobro pognoji. Dosedaj sicer še ni bilo suše,
a če bi nastopila, moraš vrtne rastline večkrat zalivati. Zelenjad v suhem raste slabo in nima pravega okusa. Ne zalivaj rastlin nikdar z ostro studen« čnico, temveč vedno le z uležano umir« j eno vodo, katero držiš par dni v kaki luži, koritu ali drugi posodi. V vrtu sadi paradižnike na stalno mesto, pre« sejaj solato in zelje, sadi fižol natič« nik, kumarice, itd. Ribezu in kosmu« Ijam pognoji z razredčeno gnojnico. — Ne žabi na cvetlice in sej begonije in astre ter presadi krizanteme (vah« tence), če hočeš imeti v jeseni velike cvetove.
Na njivi: Ko opaziš pri žitu prve klase, je nastopil skrajni čas za zad« njo gnojenje s čilskim solitrom: po« zneje ne smeš gnojiti, ker bi lahko s tem zadržal zorenje, kar Ti bi le ško« dilo, če misliš za žitom še kaj vsejati. Pazi, da kmalu poseješ koruzo. Izišli koruzi in krompirju pognoji s čilskim solitrom, in sicer potrosi okoli vsake rastlinice vrhano čajno žličko tega gnojila. Plevelu ne dovoli, el a se šopiri na mesto koristnih rastlinic. Zasadi dovolj krmske pese, ki bo jeseni in v zimi dobro teknila živalim.
Na senožeti še niso vsi poravnali krtin. Senožetim lahko še gnojiš z raz« redčeno gnojnico; za druga gnojila je prepozno. Kjer je travna ruša redka, podse j dobrih trav, med katere pa ne spada laška ljuljka. Za naše kraje je najodličnejša trava pasja trava, (latin« ski dactylis glomerata, italijanski er« ba mazzolina). Ne kupuj v semenskih trgovinah že pripravljenih travnih mešanic, ker je tam navadno mnogo smeti in malovrednih trav. Mešanico si napravi sam po navodilih, ki ti jih daja knjiga »Travništvo«.
V	sadovnjaku: Krasno je sadno drevje v pomladanski svatovski oble« ki, v cvetju, iz katerega pa se vedno: ne razvije sad. Mnogo zaroda uničijo škodljivci. Te uničujejo ptice, v prvi vrsti ptice pevke, zato ne dovoli, da bi otroci stikali za gnezdi. Podpiraj ptice, kjer moreš, posebno pa na svo« jem sadnem drevju z umetnimi gne« zdi ali s čimer že bilo. — Čuvaj po« ganjke iz cepičev pred vetrom, da jih ne zlomi! Nepotrebne poganjke iz ne« cepljene podlage ne smeš kar odio« miti, temveč odreži z ostrim nožem, ki ga mora imeti priden sadjar vedno pri sebi.
V	vinogradu začenja škropljenje. Izvršeno mora biti pretino nastopi peronospora. To bolezen lahko one« mogočiš z raztopino modre galice, jo pa ne odpraviš več, če je že nastopila. Ne dovoli divjim poganjkom, da bi sesali sok, ki je potreben žlahtnim. Le kdor začne proti plevelu in divjim po« ganjkom borbo zgodaj, bo imel uspehe.
Črvivost črešenj.
Anglija in Nemčija sta izdali stroge naredbe o uvozu črešenj in prepove« dali uvoz blaga, kjer bi se opazil če« tudi le en sam črviv sad. Ker kupuje Nemčija iz leta v leto več naših čre« šen j, je sveta dolžnost naših kmeto« s valcev, da preprečijo črvenje črešenj.
Črešnja postane črviva, če je črešnjeva muha (ragheletis cerasi L.) zalegla v sad drobno jajce. Ta muha je manjša odi navadne; perutnice ima« jo poševne temne proge, oprsje in zadek sta rumenkasto«!'j3va. Samica zaleže od polovice maja naprej, v dobi, ko začno črešnje zoreti, po eno jajčke v sad, iz katerega se tekom treh dni izvali črviček, ki se hrani s črešnjevim mesom in rije do koščice. Črviček se v 15 dneh popolnoma razvije in dose« že dolgost 5—6 cm, izleze iz črešnje in pade na tla, kjer se spremeni v bubo, iz katere se prihodnjo pomlad zopet razvije črešnjeva muha.
Do sedaj še nismo poznali pravega sredstva za uničevanje črešnjeve mu« he; lansko leto pa so v okolici Tar« centa preizkušali sredstva »Dachicida Berlese« v 10% raztopini in po dose« danjih podatkih je bil uspeh popoln. Raztopino (90% vode, 10% Dachicida Berlese) so razpršili po drevesih z na« va dno škropilnico, in sicer v treh raz« dob jih: prvič, ko so bili sadovi še po« polnoma zeleni (takoj po zarodu), drugič 10 dni pozneje in tretjič 15 dni po drugem škropljenju.
Uspeh je bil kakor rečeno popoln, ker niso našli niti enega črvivega sa« du; samo listje je bilo nekoliko ožga« no. Poskusili so tudi drugi način: obe« sili so med veje snopiče vejic, namo« čene v raztopini. Iskazalo se je, da sad ni bil črviv niti na teh drevesih. Zato priporočamo našim kmetovalcem, dragi način. Na snopičih vejic naj bo tudi listje, da ostanejo snopiči več ča« sa vlažni. Kdor hoče dobiti »Dachi« rida Berlese«, naj se obrne na Kme« ti j ski urad, ki naroči sredstvo pri Cir« colo Agrario Cooperativo Manda« mentale di Tarcento (Udine). Mogoče ga dobi tudi bliže.
V ostalem uničujemo črešnjevo muho lahko tudi tako, da razkopamo jeseni zemljo pod celo krono dreves in spustimo tja kokoši, da zemljo prebrskajo in pozobajo zabubene črve, H koncu zemljo pod drevesi še poteptamo in tako zmečkamo vrelec škodljive zaloge.
Ne vprašajte nas za sredstva še le takrat, ko bodo črešnje že črvive! Takrat ne pomaga več nobeno sred« stvo.
Smrt ogljarske obrti.
V Julijski Krajini je vse polno ogljarjev, ki delajo oglje daleč v goz« dovih in ga potem dovažajo v Trst, v Gorico in v druga mesta. Ogljarji so delovali pri nas že skozi stoletja in v srednjem veku še več kot danes. Iz« gleda pa, da se bliža smrt ogljarski obrti, ker je Francoz Delhommeau iz« našel posebno peč, v kateri se sveža drva spremene v oglje." Iz 100 kg sve« žih drvi dobe 22 kg izbornega ogl ja. Take vrste peči je v rabi že na tisoče, ki delujejo v veliko zadovoljnost last« nikov.
Bombaž v Italiji.
Dežele bombaža, iz katerega je ve« čina naše obleke in perila, so Egipt, Indija in Amerika. V Evropi je pride« č lek zelo pičel in v Italiji se ga pridela
komaj 22.500 kvintalov, največ v pro* vinci Caltanissetta. Nekaj več bom* baža (25.000) kvintalov pridelajo v Ju* goslaviji, in sicer na desnem bregu Vardarja v Macedoniji. Ves ta pride* lek pa je zelo pičel, če računamo, da pridela letno samo Indija nad 10 mi* lijonov kvintalov.
Koliko vina se popije v Italiji?
Po računih strokovnjakov oseba v Italiji popila v letu:		je vsaka
1901.—5.	litrov 111.5 vina,	
1906,—10.	litrov 127.5 vina,	
1911—15.	litrov 109	vina,
1916—20.	litrov 107	vina,
1923—27.	litrov 105	vina,
leta 1926.	litrov 90	vina,
leta 1927. pa	litrov 86	vina.
Iz tega sledi, da	se popije vsako leto	
manj vina.		
Mani joka.
V	zadnjem času dobiš v trgovini posebno močno živalsko krmilo, ki se imenuje manijoka, pravilno manijo* kina moka (farina di manioca).
Manijoka ali manihot je grm, ki raste v toplih in vlažnih (tropičnih)' deželah, kot so nekateri deli Indije, Sundski otoki, deli Osrednje Afrike in Amerike. Grm ima gomoljnate korenine, ki služijo skuhane ali posu* šene za glavno hrano tamkajšnjemu prebivalstvu. Korenine vsebujejo po* sebno mnogo škroba, in sicer do 25% (kot naš krompir) v svežem stanju in 75% v posušenem.
V	trgovini dobiš posušene manijo* kine korenine cele ali pa zmlete v moko. Na evropskih trgih se proda* jajo navadno kot moka, ki ima v 1 kg isto krmilno vrednost kot 1.2 kg pše* ničnih otrobov ali skoraj toliko kot 1 kg koruzne moke. V živinoreji se ra* bi vedno več manijokine moke pred* vsem za pitanje goveje živine in pra* šičev. Pomešana z orehovimi tropi* nami je tudi izborna krma za mìa* do, razvijajočo se živino.
Katero krmilo izberemo za pitanje, 9 tem odločuje cena. Najpripravnej* ša krma je tista, ki ima največ škroba in je sorazmerno po ceni.
Move
postarvi.
STATISTIKA IN NADZOROVANJE STALNEGA PREBIVALSTVA.
, Od 1. januarja 1930. dalje mora vsa* ka občina voditi poseben register vse* Sa stalnega prebivalstva. Kdor redno biva v eni občini, se prišteva k red* nemu prebivalstvu dotične občine. V omenjenem registru se zabeležujejo Vse spremembe, ki nastanejo radi roj* štev, porok, smrti, izmene stanovanja, Preseljevanja iz občine v občino in iz* seljevanja v tujino. Spremembe, ki nastanejo radi rojstev, porok in smr* se zapišejo v omenjeni register uradno. Druge spremembe pa, ki na* s uane j o v družini n. pr. radi izmene stanovanja ali. preselitve in izselitve, morajo prijaviti občinskemu uradu
družinski poglavarji. Prijavo mora družinski poglavar predložiti občin* skemu uradu v teku 10 dni, odkar je sprememba nastala. Prijavo izvrši družinski poglavar lahko sam, po svo* jem pooblaščencu ali pa s priporoče* nim pismom. Občinski urad mora po* trditi, da je bila sprememba javljena.
Družinski poglavar je dolžan prija* viti občinskemu uradu tudi osebe, ki jih je sprejel na stanovanje, ako bi* vajo pri njem tri mesece. To prijavo mora družinski poglavar izvršiti v te* ku 10 dni po preteku določenih treh mesecev.
Kdor ,se preseli iz ene občine v dru* go ali kdor se za stalno izseli v tujino, mora to prijaviti občinskemu uradu, v katerega register je vpisan, in ko se preseli v drugo občino, mora svojo priselitev prijaviti v teku 10 dni tudi uradu nove občine.
Za osebe, ki so podvržene očetov* ski oblasti, varuštvu ali oskrbništvu, morajo to prijavo izvršiti oče, varuh ali oskrbnik. Ko gre za celo družino, mora prijavo napraviti družinski po* glavar.
Kdor gre stanovati iz ene hiše v drugo v isti občini ali pa iz enega sta* novanja v drugo stanovanje v isti hiši, mora to spremembo prijaviti občin* skemu uradu vsaj v teku 10 dni.
Izseljenec mora v teku 10 dni pri* javiti občinskemu uradu svojo vrni* tev.
Hišni upravitelji morajo občinske* mu uradu prijaviti vsako spremembo pri najemnikih v teku 10 dni. Isto
Kreditna zadruga v Tolminu,
reg. z a dr. z ncom. jamstvom vabi člane k !"
REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
ki se bo vršil dne 27. t. m. ob dveh popoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	odobritev računskega zaključka za 1. 1929.,
3.	volitev načelstva in nadzorstva,
4.	slučajnosti.	'
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor ob vsaki udeležbi.
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u Oorlcl^ PUZZI U!TT0H!9 (na Trdnih)
(nasproti gostilne „FiegE.)
od 9. - 12. lo 3. - 4. fib sredah po četrti uri na lastnem domu a
Biljam v Brdih
1 IDRIJA *
Zobni zdravnik
Stanko Perhavec
sprejemat
V	Idriji: nad Kosovo gostilno št. 100
vsak petek od 9. — 15.,
V	Ajdovščini : vsako soboto od 9. — 18.
|	Vsa dela so zajamčena. sm

lÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉ^I
m
m\
m
m
M
*
m
-5^
m
IM
■*
m
m
-Sli
m
..iilliilZZIIII DEL POPOLO."
LEONARDO CHIECO,
TRST, Piazza Garibaldi N, 1, - prej Barriera vecchia.
Bogata izhera I
Mere,
’S
neveste, streti,
preaSen Empite, oglejte si naie cene, ki st® najbolj nizke w Trstu.
Par primerov:
madapolam, dober, 80 cm	visok	m	Lit.	V70,
/platno za rjuhe, 150 cm	visok	„	„	3-80,
„širting-nevesta“ za nevestino opremo „	3.—,
cefir za moške srajce	T40,
črn saten, 130 cm visok	.	.	.	„	„	3’80,
traliž za žimnice..........„	„	270,
posteljno pogrinjalo iz svile v vseh barvah
m 2-40X270 po „ 48—,
Sprejemajo se naročila po poštni nakaznici.
Izrabite priliko !
m
m
i^-
E»
f»
•'s-'
»
!»•
*•
m
m
ms*
m

$#■
m-
'tran 12
Štev. 17.
.ìorajo storiti tudi upravitelji zavo* | lov.
Kdor bi ne izvršil predpisanih prh \ jav, ali kdor se ne bi odzval pozivu j občinskega urada, se lahko kaznuje z : denarno globo 2 do 30 lir.
O PRIPOSESTVOVANJU.
Zadnjič smo razložili zastaro, za* radi katere pravice ugasnejo, če jih -opravičenci določeni čas ne uživajo j ali če jih v določenem času ne izto* j žijo. Danes pa hočemo govoriti o pri* \ posestvovanju.
S priposestvovanjem pridobiš kak* ; šno stvar ali pravico, če si jo po zako* 1 nu določeni čas užival. S priposestvo* i vanjem je pa vedno združena za prej* šnjega posestnika tudi zastara njego* ve pravice. Prejšnji posestnik pravi* co izgubi, ti jo pa pridobiš.
Pogoji priposestvovanja.
Trije so pogoji za priposestvo* vanje:
1.	) stvar, ki je lahko predmet pri* \ sostvovanja;
2.	) posest stvari;
3.	) posest mora trajati vso dobo, ki i jo določa zakon.
a)	Ni mogoče priposestvovati reči, ; ki ne more biti predmet zasebne last* ; nine; to so reči, ki pritičejo državi, : deželi, občini. Redno se lahko pripo* ■ sestvujejo nepremičnine in pravice na Ì nepremičninah.
b)	Kdor hoče kakšno reč ali pravico j
priposestvovati, jo mora imeti v svoji : posesti, to je v taki oblasti, da ž njo : počenja lahko, kakor da bi bil njen i lastnik.	!
Posest mora biti postavna.
Kdaj je posest postavna?
Posest je postavna, če je trajna, ne* ! pretrgana, mirna, javna, nesporna in j če držiš stvar, ki jo poseduješ, za i svojo.
a)	Trajna je posest tedaj, če uživaš stvar vedno tako, kakor odgovarja naravi stvari same ali pa pravice, ki je ž njo združena; tako n. pr. ne pre* neha biti posest služnosti do prehoda trajna, ako jo izvršuješ le v presled* kih; istotako ne preneha trajnost ali vzdržnost posesti gozda, če ga sečeš v presledkih, ki jih rast gozda zahteva.
b)	Nepretrgana je posest tedaj, če
ni zaradi vmešavanja drugih oseb za kratek, ali daljši čas prenehala. Ko ti kdo iztrga posest, se posest prekine; istotako sc posest pretrga, čc te kdo zaradi posesti toži.
c)	O mirni posesti govorimo, če se ni započela in če se ne vzdržuje z nasiljem. Ni mogoče započeti posesti z nasiljem; posest pa lahko prične, ko nasilje odpade.
d)	O javni posesti je govora, če se je pričela in vzdrževala z dejanji, ki jan lahko vsi opazijo, to je na način, da vse lahko vsak prepriča o tvoji po* sesti, čeprav so jo dejansko le redki zapazili in četudi je ni zapazila oseba, ki je pri tem najbolj prizadeta, to je lastnik ali prejšnji posestnik. Zado* stuje, da bi jo lahko zapazili, če bi se potrudil.
» N O V I LIST«
r%d>,v. »wrp at: 1
e)	Nesporna je posest tedaj, ako je j pravica, ki jo hočeš priposestvovati, določena in nesporna. Čim več ljudi poseduje n. pr. zemljišče, tedaj je larnto sporno, ali poseduje posamez« nik zemljišče kot samostojen lastnik ali is a mo kot solastnik. Dokler ta spornost, ta dvom traja, ne more biti posest postavna; le ko ta dvom izgine, le ko poseduješ zemljišče izključno kot lastnik' ali izključno kot solaste nik, je posest postavna, in lahko prh posestvuješ lastninsko ali solastnin« ■ko pravico. Kar velja za lastninsko in solastninsko pravico, velja samo po sebi tudi za vse druge pravice (sluz* nost itd.).
f)	Glavni pogoj za postavno posest pa je volja, s katero stvar poseduješ Če hočeš stvar postavno posedovati, moraš imeti voljo , da jo poseduješ kot svojo. Zadostuje, da hočeš biti lastnik; ni pa potrebno n
da si resnični lastnik, kar je bistven pogoj za tako zvano posest dobre vere. Radi tega ne more priposestvo« vati najemnik stvari, dokler jo drži le v najemu, ali pa užitkar stvari, ki jo uživa, niti kdor hrani stvar v korist drugega.
Doba posesti.
Posest sama na sebi še ne za d os tu« je, ako hočeš priposestvovati kakšno stvar ali pravico. Kot tretji pogoj je potreben še čas. Posest zadostuje za priposestvovanje le tedaj, če traja to« liko časa, kolikor določa zakon.
Čas, ki je potreben za priposestvo« vanje, znaša 30 let. V 30 letih pripo« sestvuješ lahko vsako stvar ali pravi« co, če si jo postavno posedoval. Edina zahteva je torej 30 letna postavna posest. Poudarjamo še enkrat, da ni potrebna za priposestvovanje v 30 le« tih tako zvana dobra vera.
Vprašanje št. 295: Oče je pred 1. julijem 1929. na smrtni postelji poklical tri priče: ena je pisala oporoko v italijanščini, podpisale so jo pa vse tri, toda brez označbe »priča«; oče je podkrižal, čeravno je bil zmožen pisanja. Ali je ta oporoka veljavna? — Odgovor: Opo« roka je neveljavna, ker bi jo bil moral opo« ročnik lastnoročno podpisati in ne pristaviti samo križa, V veljavo stopi zato dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči so najprej otroci, po« tem starši, bratje in sestre itd. Zadevo mo« rate urediti pri sodniji.
Vprašanje št. 296: Trije bratje smo bili vsi ecaki gospodarji premoženja. Pred sedmimi leti (jaz sem imel 18 let, mlajši 16) sva bila Prisiljena podkrižati izjavo, po kateri je dobil starejši brat vse, jaz 300 lir, najmlajši pa nič. Ali imam pravico še kaj zahtevati? — Odgo« v°r: Če se je kdo odpovedal dediščini pred 1. julijem 1929., ni na odpoved vezan. Zato pre« kličete lahko odpoved in zahtevate da Vam brat izplača delež, ki Vam pritiče. Odpoved še toliko lažje prekličete, ker niste bili polnolet« ni.
Vprašanje št. 297: L. 1914. sva sklenila z že« no pred notarjem ženitno pogodbo in oboje« ; stransko oporoko, da ostane dedič premoženja l preživeči del (otrokov nimata). Ali je ta opo« [ roka po sedanjih zakonih še veljavna? — Od« jj
Nove vrste cigaret.
Italijanski tobačni monopol je dal \ razprodajalcem, pooblaščenim za raz« j prodajo tujih cigaret, v razprodajo j nove cigarete, izdelane na otoku j Rodu (Egejsko morje). Imenujejo se j Rodi in Samsoun, stanejo po 30 in 36 stotink ena.
V teh cigaretah je naj finejši tobak iz orienta, ki je lahek, lepo dišeč, v njem je malo nikotina. Cigarete so v lepih škatlah, so z zlatim ustnikom ali brez njega.

_ ___ _
▼TfTfTffr???
pncniv
S Framfifi zamena dražte Jf ||
ss en življenje In požar. 1
tilervno zastopstvo
ÌBST, Wm S. tonem 8. tel 48 - 50. Zastopnik za goiiško In tržaško pokrajino g. ANTON 'POSEGA, RAZDRTO.
Za obuvalo rabite j
SAMO
SIDOL COMPANY ;
TEST — Tm S, Zaccaria Ubv. 4
Telefon N.ro 72-73.

Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32.,
IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
E I L £
BIS2HZ OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav« ben je.
Vpoštevanja vredno je spričevalo dr j a cav. uff. Vincenca Rotondaro, mornariškega pol« kovnega zdravnika, Fondamenta Misericordia St. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa« kem slučaju uporabljal.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Gorico: 7. in 8. maja v hotel »Ange« lo d’ oro«,
V Idrijo: 9. maja v hotel »Didič«, v Sv. Lucijo: 10. maja v gostilno »Mi« kuž«,
v Trst: 11. in 12. maja v hotel »Eu« ropa«,
v Buje: 13. maja v hotel »Alla Sta« zione«,
v Poreč: 14. maja v hotel »Venezia«, do 14. ure,
v Pulj: 14. maja od 16. do 19. ure in 15. maja od 8. do 16. ure v hotel »Miramare«, v Pazin: 16. maja v hotel »Roma«, na Reko: 17. in 18. maja v hotel »Royal«,
v Opatijo: 19. maja v pension »Mos« ler«, piazza Mercato, v Bistrico: 20. maja v hotel »Novak«, v Červinjan: 21. maja v hotel »Friuli«. Na zahtevo gre ortoped tudi na dom.
Priporoča se
j. Zirmann, fotograf,
PUh* Postojna,
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo pri trg. Zwòlf. Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene.
IlOŽJE,
MLADENIČI,
OTROCI,
hočete lepo obleko, ki vam bo dolgo trajala.
Beljifg jo le p\ trti
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST — CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE Tudi s ceno šbcsste zadctwoljnE!
Veiika izbetpa wseEi kos©w ©Meke.
ZADAJE NOVOSTI!
KDOR Si MOČE KAJ PO MERI NAROČITI,
LAHKO NAROČI V POSEBNEM OBBELEU.
StiKEENO 5RS V0L68EI80 SUKEO ZADNJE NOVOSTI. OBLEKE IZDELUJEJO V E.ASTMI MODERNI KMOJAČNICI PRVE VRSTE. BLAGO, KI NE UGAJA ZAMENJAMO ALI PA VRNEMO DENAR.
Stran 14
»NOVI LIST«
Štev. 17.
govor: Ženitna pogodba z obojestransko opo« roko je tudi po današnjem zakonu veljavna.
Vprašanje št. 298: Ali daje vlada res nagra« do poslom, ki služijo že veliko let pri enem gospodarju? — Odgovor: Ni res! Pač pa do« bijo posli lahko zavarovalnino, ako so zavaro« vani za onemoglost in starost in so plačali pri« merno število zavarovalninskih prispevkov (240).
Vprašanje št. 299: Ali je mogoče, da bi bil eden bolj gospodar občinskega zemljišča kot drugi? — Odgovor: Ureditev skupinskih pra« vic na skupinskih (jusarskih) zemljiščih je od« visna od pristojnega komisarijata v Trstu, via Canova 13. Vse spremembe na skupinskih zemljiščih so prepovedane. Proti ukrepom ime« novanega komisarja je dovoljen ugovor na mi« nistrstvo.
Vprašanje št. 300: L. 1921. sem si pri delu zlomil nogo in dobival pokojnino, ki se je vedno bolj krčila, dokler ni popolnoma izgi« nila. Ali imam še pravico do- pokojnine? — Odgovor:	Ne moremo odgovoriti, ker nam
niste sporočili, pri kakšnem delu ste si zlomili nogo. Obrnite se na zavod, ki Vam je do sedaj plačeval.
Vprašanje št. 301: Sestra je poročena v Ju« goslaviji in bolna mati bi jo rada še enkrat vi« dela. Konzulat v Jugoslaviji pa ni hotel pod« pisati potnega lista, Kaj naj naredim? — Od« govor: V vseh takih slučajih naprosite kr. kve« sturo, naj sporoči konzulu, da ni nobene ovire za vidiranje potnega lista. Če Vam izda kve« stura »nulla osta«, bo prosilec(ka) gotovo do« bil pri ital. konzulu potrebni vizum.
Vprašanje št. 302: Imam nezakonskega otro« ka, zapeljivec pa noče ničesar priznati, četudi mi je prej ponujal 500 lir, potem pa 1000 lir molčnine. Kaj naj napravim? Odgovor:	Po
novem italijanskem zakonu rii mogoče tožiti nezakonskega očeta, da prizna očetovstvo. Če prostovoljno prizna, je prav, prisiliti ga pa ni mogoče. Iz tega sledi, da mati ne more tožiti nezakonskega očeta, da ji plača porodne stro« ške in vzdrževalnino za otroka, kakor je bilo po avstrijskem zakonu. To naj bo resen op o« min našim dekletom! Če ni v nekaterih naših dekletih zadosti žive vere in zdrave nravnosti, naj jih obvaruje pred padcem vsaj strah in zavest, da ne morejo tožiti nezakonskega oče« ta, da prizna očetovstvo in plača odškodnino ter vzdrževalnino. To smo morali enkrat po« vedati, ker opažamo, da se število nezakonskih otrok množi.
Vprašanje št. 303: Imam 61 let. Pod orožjem imam sina, ki nima nad 16 let starega brata. Sedaj pa pravi županstvo, da je »Distretto Mi« litare« zavrnil mojo prošnjo za skrajšanje vo= jaške službe. Kako je z zadevo? — Odgovor: Vojno ministrstvo je pred kratkim odredilo, da v vašem slučaju ne velja več skrajšana vo« jaška doba. Sedaj imajo pravico do skrajšane vojaške službe le naborniki, ki se nahajajo v enem izmed štirih navedenih slučajev, ki smo jih že parkrat navedli v »Novem listu«. Či« ta j te list redno in pazljivo!
Vprašanje št. 304: Imam na stanovanju se« stro, ki je dobila vso dediščino, pa mi noče plačevati najemnine. Hotel sem ji odpovedati po sodniji, pa so mi rekli, naj počakam do 1. julija in da jo potem lahko spravim iz stano« vanja tudi brez sodnije. Ali je to res? — Odgovor: Po 1. juliju 1930. odpadejo vse orne« jitve pri oddaji stanovanj. Gospodar bo svo« hodno razpolagal s hišo in ne bo več komisij, ki so do danes ščitile najemnike. Bodo pa na drug način poskrbeli, da ne bo gospodar zlo« rahljal svobode.
NASMEH VESELJE ZDRAVJE
Kadar so vaša čreva In vaš želodec res čisli in urejeni, teddj le težko obolite. Za očiščenje želodca in črev je še najboljši čistilni čokoladni bonbon ARRISA.
)e le odvajalno sredstvo, ki
učinkuje z vso gotovostjo pri starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje in zdravje.
L 0-50 komad
«J
ČISTILNI čokoladni ‘bonbon
Hapčja delavnica up in zlatnine v Trstu. Hupuje hrone po najvišjih cenali,
L. POVH
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, 1. nadstropje.
Zois gii assipaimik
ir. letel iliamtjt
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
« TRSTU via S. Lazzaro št. 23-11.
OS siedati In sobotah oMlstra
v POSTOJNI
VeM&ua priložnost 111
Velika zaloga volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter, se prodaja po L 16.50. Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50. Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Tibet«, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90, Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred» meti so prvovrstni, prodajamo jih po tov ar» niških cenah,
MARIJA AGCERBOm — TRST
Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
Via Genova št. 21.
Civilno inženirska pisarna
dr. Ii|, liaberščik Oskar,
TOLMIM,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako« vrstne projekte; napravlja načrte in vse po« trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde« luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod« be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc S C.e
TRST, via Vidali 9, tel. 84-03
z veliko izbero uteži, mer In tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damò tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.

F©z@f 1	Foz©f1
ItmèfovalciT
Vaše pridelke, sad vašega truda in znoja vam pogosto uničuje toča. Tej nezgodi se lahko opomore s tem, da pridelke zavarujete pri katoliški zavarovalnici
LA CATTOLICA'*.
Ugno tini $3 o goji.
NI zle e pristojbine.
Obveščamo kmetovalce, ki so bili vpisani v tekmo za žitno bitko in bodo odlikovani ter so zavarovani pri imenovanem zavodu, da ne bodo plačali zavarovalnine do 400.— L. — Plača zavarovalnica sama.
Naša zavarovalnica zavaruje : grozdje proti toči, stavbe in premičnine
proti požaru, ljudi za življenje in doživetje.
Genaa^lno zastopsiištim 2 TESST, - S« EISOLO’ 28. Zastopstvo v TOMAJU: V. iti M. ŠORC.
etitifc« «vx-vn-i	mvn «mflntMMswai us» *:■:» --m.
Vprašanje št. 305: Ali sme zadruga, ki nima gostilniške licence, prodati manj kot 100 litrov vina? — Odgovor: Do 1. aprila ni smela, po navedenem dnevu pa lahko proda vsako koli« čino nad 50 litrov. Zadruge brez gostilniške li« cence je smatrati za velike trgovce, ki ne sme« jo prodati po 1. aprilu manj kot 50 litrov vina ali manj kot 10 litrov drugih alkoholnih pijač, mineralne vode in sodavice.
Vprašanje št. 306: Dobivam pokojnino, ker sem v vojnem času izgubil desno oko. Sedaj se mi slabša vid tudi na levem in nisem za no« t>eno poljedelsko delo. Kam naj se obrnem za Povišanje pokojnine? — Odgovor:	Komur se
zdravstveno stanje znatno poslabša, lahko na« Pravi prošnjo za povišanje pokojnine na tale naslov: »Direzione Generale delle Pensioni di Guerra, Ufficio Terre redente,« Roma. Dobro je, ako priložite prošnji zdravniško izpričevalo.
Vprašanje št. 307: Imam vrt, ob katerem ho« čem napraviti zraven sosedovih njiv 80 cm vi« sok zid. Ali lahko zidam na mejniku ali mo« ram zidati kaj v stran? — Odgovor:	Zidati
morate najmanj poldrugi meter od mejnika na svojem. Ako pa postavite zid na meji vrta ali Pa v manjši oddaljenosti (kot poldrugi me« ter), ima sosed pravico do solastništva na zidu.
Vprašanje št. 308: Prodal sem senožet, ku« Pec jo je tudi plačal. Pogodbo sva napravila na kolkovanem papirju, a je nisva registrirala. Kupec me hoče tožiti na sodnijsko pogodbo, jaz bi mu pa raje vrnil denar. Ali je to mo« S°če in ali ni pogodba propadla? — Odgovor: Kako naj pogodba propade, ko jo je kupec že davno izvršil s tem, da Vam je plačal kupnino.
morate sedaj dovoliti kupcu prepis last« nine.
Vprašanje št. 309:	Moja mati je napravila
Prošnjo za osmico, županstvo pa pravi, da ne da dovoljenja, češ da je vino kupljeno. Mati pa iahko s pričami dokaže, da je lastni pridelek. Kam naj se obrne? — Odgovor: Če Vam noče °bčina izdati potrebnega dovoljenja, napravi« tc Prošnjo na kvesturo. Vinorejci imajo pravi« co do osmice na podlagi zakona o javni
varnosti.
Vprašanje št. 310: Že pred tremi meseci sem vl°žil prošnjo za potni list v Francijo, a še sedaj nimam odgovora. Kam naj se obrnem? ~~ Odgovor: Pismeno naprosite kr. kvesturo, da Vam čimprej reši prošnjo.
Vprašanje št. 311: Oče mi je umrl pred 40 Kti. Stric, ki je odsoten od hiše že nad 50 let, zahteva sedaj svojo dediščino. Ali sem jo dol« ^an izplačati? — Odgovor: Ako ni oče že iz« Plačal, ima stric pravico do dediščine in mu jo tn°rate izplačati, čeprav je bil odsoten. Vprašanje št. 312: Oče je umrl brez oporo« e' Premoženje sva si razdelila z bratom. Se« Stram bova izplačala določene zneske. Dve sta v Ameriki. Kako naj se odrečeta dediščini? — govor: Dediščini se je mogoče odreči samo Pled sodnikom. Zato morata sestri dati neko» D1U Pooblastilo, v katerem naj bo še posebej lavedeno, da sme zastopnik pred sodnijo izja«
1 *> da sta sestri prejeli svoj delež in se od« e ata drugi dediščini. Pooblastilo je treba naPraviti pri notarju in ga overoviti pri itali« inskem konzulu.
Vprašanje št. 313: Kako daleč od občinske oeste lahko zidam novo poslopje? — Odgo« Vor" ^ saka občina ima svoj stavbni red. Po« zvejte na županstvu, kaj določuje red o zi« anju poslopij ob občinski cesti. Le tako se 'zognete sitnostim in morebitni škodi.
Širite ,.NÒVI LIST,!
Darilca
o za poroke in I<rste o
dobite v zlatarni
F. BDI A,
IT»«•££$ Comso Garibaldi 35. S ”*3* »p wia Homa 16.	_.

ZDRAVNIK
ir. Ireste Adalberto,
starejši siti,
sprejema vedno v svojem ambulaioriju v GORICI,
na Traiminiì (Piazza Vittoria) It. IML
nad lekarno CristofoleltL
S
^ velllte poSIMatve
dunajskega, navadnega In razkošnega
po zelo znižanih cenah.
Največje jamstvo. Pošiljamo tudi na deželo. ;
CAMPONUOVO
3$
VIALE XX SETTEMBRE
33
1
■ t o L si i n
Miasmi - kirurg - zobmi zdrami
dr. P. Ugo Netzbandt,
Izvežban na klinikah iiaDmiaju iti v Monakoven:
(na Bavarskem)
sprejema
v Tolmimi vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), v v lotiti druge dneve v tednu (via Dante 10).
@B^®aB@B8SHB!g!S888ieBe8B$BB8BS«SS^-.v
I Tvrdka Temi« Hribar « Gorica |
^	CORSO G. VERDI št. 32 '	fg
gg. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh pf, vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in g| j™ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. p: Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse ^ ^ potrebno za njihovo popolno opremo.	>À
P BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, 'g
|<e>s!p Kersevani^ Gorica,
Plassaua. Cavour šte?v.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična d.elav;»lca:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5
Bencin „L4MP0“	Bencin ,,LA!Pv“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon čt. «5. Brzojavke: KESSEVANi, OOKIZ1A. CICLI
„AI1A LAVAI"
Vam kaže n a sliki
POSAEMALM

	
	
(tip 1930.)
z bobničem» hi m porjavi. Družba ALFA LA VAL
S. Via Farnsti - M1LBH IÌ0 - Via Pameti 5.



Valuta — tuji denar.
Dne 23. aprila si dal ali
1 dolar 1 angl. funt
100 dinarjev 100 šilingov (avstr.)
100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belga
Beneške obveznice 75.65; »Consolidato« 81.15.
dobil za
19.05
92.75
33.77
269.90
56.52
455.25
369.80
74.81
266.35
obveznice
Loterijske številke
dne 19.	aprila		1930.		
Bari	48	47	73	59	12
Florenca	22	38	18	44	45
Milan	86	49	34	40	13
Neapolj	72	24	18	5	74
Palermo	25	49	43	89	78
Rim	82	43	15	17	30
Turin	72	1	33	40	35
Benetke	12	24	51	67	70
TOS.MIM.
Preizkušeni
zobni zdravnik ROBERT BERKA
SPREJEMA kot dosi e j
vsako ledei]o pij dei« Serjisntó v ToSmimu, ostale dni pa
v	Corso Verdi 36.
Op. Emil Orešič,
sira,
zdravnik In porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
dr. Eresie ìiT-lìe,
at vintile,
sprejemata v Clorici,
Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.
filali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitka, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je; Pubblicità G. Čehovin. Trst. viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
.... i
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 27. aprila: Drežnica, Pazin. Ponedeljek, 28. aprila: Roč, Bistri; ca, Kojsko, Brezovica.
Torek, 29. aprila: Buje.
Sreda, 30. aprila: Tinjan pri Pazinu. Četrtek, 1. maja: Postojna, Bale. Petek, 2. maja: Herpelje, Krmim. Sobota, 3. maja: Sežana, Vodnjan.
Odgovorni urednik dr. Engeibert Besednjak. Tiskata Katoliška tiskarna v Gorici.
Riva Piazzetta štev. 18.
Pohištvo RUdi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomiščck, Solkan 280. Tis je velik«, izbera oprave iz trdega lesa po naj nižjih, cenah. M« xxncitidite prilik*’
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotiarski moj« s ter v Covici, via Morelli 15.
Zlatnino in srebrnino, staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Biruiska, poročna in krstna da« rila. — Moderna zlatarn», Corso 'Verdi žt. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelen istdnemu trgu).
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Proda Se P° Ugodni ceni hiša v dobrem stanju s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo; zraven je vrt in posebej zidano skladišče. Hiša je ob državni cesti par minut od žel. postaje v najbolj prometnem okraju reške pokrajine. Pisma naslovite na upravo pod geslom »Za« jamčen uspeh«.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, voga! via dell’ [stria 7, tel. 64—85.
Krojači pozor! Prodam krojačnico ob dr« žavni prehodni postaji, z dvema, šivalnima strojema in vsem ostalim orodjem. Lahko pre« vzame tudi pomočnika, ker je vedno za dva dovolj dela. Naslov je pri upravi.
Kovaškega učenca, krepkega, pridnega in poštenega vzamem takoj v službo. — Anton Novak, kovač — Knežak 78.
Stroj za izdelovanje cementne opeke za streho (Pfalzziegel) s 500 oblikami je na pro« daj v Volčah, pri mesarju Štefanu Bukovcu.
Zadruga v Dobravljah, v likvidaciji, p. S. Croce di Aidussina, bo prodajala dne 4. maja t. 1. ob 9. uri na prostovoljni dražbi vin« sko posodo, stiskalnico (prešo), grozdne mline i. dr. Na prodaj je tudi ves nepremični inven« tar: stavba s tehtnico in popolno destilacijo za žganje.
Zavarovalna družba Proti požaru in za življenje išče v vseh istrskih občinah podagen« te, katerim nudi visoke procente. Ponudbe na« slovite na: Agenzia Čehovin — Trieste, pod geslom »Guadagno«.
Mlin z dvema kamnoma in z električnim j motorjem 7 HP ali brez motorja se proda po ; nizki ceni. Karel Kumar, via Pavia 14 — Go« I rica.
Za novo sezijo
so došle velike pošiljatve pomladna; skega blaga tvrdki
S. LEVI, Triste, m S. Lazzaro 0.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo Svila za perilo .
Madapolan . .
Borgo za srajce Panama za srajce Popelin najfinejši Svile za obleke .
Pelle uovo, fino Brisače, gobaste .
Izredna prilika
Prtiči, beli . •.........po
Prti namizni na meter .	.
Kotenina, domača 150 vis.
Saten, črn .	.	. .od L 3.— naprej
Velika izb er a blaga za moške obleke, nogavice, maje itd.
PO
PO
L 1.90 L 1.90 L 1.90 L 2.80 L 2.80 L 3.50 L 3.50 L 3.50 L 3.50
L
L
L
1.50
4.20
4.20
Nova
vrsta semenske turščice, vzg o* jena z umetnim križanjem dveh odličnih amerikanskih vrst, z rumenim zrnjem, ki daje naj* boljšo moko. Turščica je zgod* n ja in požene navadno po 2 klasa do 30 cm dolga. Trgovina s semeni:
JUST 11ŠA|,
SORICA,
Piazza delia Vittoria 4.
ZAHVALA
z@war®walmici „L’18911091“ in g. Ravniku v Gorici, Mia Harzellini št. 2,
za dobro cenjeno in takoj izplačano požarno odškodnino.
Kristijan Velušček
Zapotok (Kanal)