B. ftnilln. t LMltHl. t MM. IX. »lil MU XLIX. leto. e s* i .Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto naprej . . . . K 30* — za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej . . . , K 35.— celo leto skupaj naprej pol leta „ četrt leta „ „ na mesec „ „ K 25-. 13 — . 650 . 2-30 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Up ra vrnit vo (spodaj, dvorišče levo), Snallova ulic s si. 5, telefon št 85. Iskala vsak dan svećer lsvsemst Mitlft In praznine. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, mserati L t. d, to je administrativne stvari. i Posamezna fitevilka velja 10 vinari**. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. -Maroann tiskarna11 telefon 3t 85. .Slovenski Narod' velja v LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej . • , . K 24*— pol leta „ ..... 12*— četrt leta „ . • . • , 6*— na mesec ,, ..... 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . . K 22-— pol leta „ . . • . • 11*— četrt leta....... 550 na mesec „ • . • • • 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Enailova nlica št 5 (v pritličju levo,) teiefan št. 34. 1 ! ! V smislu § 17. dmžbenih pravil se sklicuje delniške družbe Narodne tiskarne za četrtek, dne 27. aprila 1516 o&s S. uri zvečer k m*m proitorll! Kaalisvs ulica 115. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1915 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1915. 3. Poročilo^ nadzorstvenega odbora ia podelitev absotatorija. 4. Predlogi npravnega odbora glede razdelitve čistega dobička. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev nadzorstvenega odbora. 7. IV amezni nasveti. Opomba: § 16. družbenih pravil: Kdor hoče na obenem zboru glasovati, mora svojo delnico \ saj pet dni pred občnim1 zborom vložiti v družbino blagajnice. Upravni oSbor Jfaro3ne tiskarne. z Italij o i A L! J ANI NADALJUJEJO OBSTRELJEVANJE NAŠIH KRAJEV ZA FRONTO. Dunaj, 11. aprila. (Kor. urai.) L r«. io «2 razglasa: Italijansko bojišče. * liberijski ogenj ss je včeraj v eznih odsekih fronte oživil. ;ovra:nik je po načrtu obstreljeval a v r.z našo fronto. Tata so s:a!i :ii ognjem na Primorskem Je^: južni dei Gorice, bolnišnica >ri Sv. Petru in več drugih kra-ev ;a OorBkeni; na Koroškem Sv. Ka* in Vkove (v Kanalski dolini), ia 1 v / . em Levico in Rovereto. "Joii pri Rivi trajajo. Nn načelnika £*n2ralnega a pl. Hofer, fml. » ■ / ITALIJANSKO URADNO POROČILO. c. aprila. (Kor. urad.) Na vsej fronti artilerijski boji in bojno delovanje majhnih oddelkov. V cristall-skean odseku je sovražnik obstreljeval s koncentričnim ognjem številnih . t *ov postojanke na Rauchkofiu, io jih pred kratkim zavzeli mi. bi izpolagali svojin čet nepo- i ili naj trebr.im izgubam, smo uma spred :ciso črto. V Karniji je bil zavrnjen majhen napad na Veliki Pai. Nasa artij je razpršila korakajoče sovražne kotot v Valerrinski in Krcnhofski dolini (v Zi!i>. Na Vodilu je sovražnik nepričakovano napadel neko našo ctrlbo. S takojšnjim j protinapadom smo ga zbegali in od- j . Pustil je v naših rokah 76 vjet-Bikov, med njimi dva častnika, in eno \ strofno puško. V g'.obenskem odseku ob srednji Soči smo obkolili namak-njeno sovražno stražo in jo vjeli. 9. aprila. Zeio srdit artiljerijski dvoboj v s i gorcnic Astiške dobne, v frontnem delu od Velikega Pala do gorenjema Degana ln na gri-evjsj severozapadno Gorice. Na-da^ina poročila o naših uspehih med Mrzlim vrhom in Vodilom poročajo o zvšanju števila sovražniku od vzetih vjetnikov na 131, med njimi pet častnikov. Napad se je izvršil tu. ker je računal sovražnik na to, da nas preseneti, v gosto sklenjenih formacijah, ki so 'mele zelo velike izgube. Na kratki planoti je obsr-eljc-vala naša ar-.ihcrija kolone, ki s korakale po cesti iz Kostanjevi« v Opatjesefo. Ugotovljeno je sed. . da so vsled bombardiranja OpČhi po našem vodilnem zrakoplova v noči na 2. t. m. z-gorela velika skladišča živil in da je bilo razdejano železniško vozlišče. Dunaj, 11. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Italijansko uradno dnevno poročilo z dne 8. aprila vsebuje trditev, da so se Italijani umaknili iz naj-spredneiše črte, ko je prišla njihova pozicija na Rauchkoflu pod koncentrični ogenj naših baterij, da ne izpostavijo svojih čet nepotrebnim izgubam. Iz naših uradnih dnevnih poročil 7. in 8. aprila kakor tudi iz poluradnega poročila, priobčenega b. aprila, je razvidno, da smo vzeli omenjeno pozicijo po pripravljalnem bobnajočem rsgnju v jurišu z bojem moža proii možu in da se ni moglo vršiti v redu izvedeno umikanje iz nazdevno izposlavliene črte, ker so naše čete vso sovražno posadko Rauchkoflovcga pobočja, približno dve stotniji, uničile na polovico z ognjem in pahnienjem na polovico in er 150 mož in 4 oficirje, 2 nera-nicna, 2 ranjena, vjele m vplenile dve strojni puški in mnogo vojnega materijala in so našle jarke polne trupel. Kakor je povedal vjeti italijanski stotnik, se najbrže ni posre- o nobenemu, da bi bil ušel. Naravnost smešno je, ako hoče italijansko armadno vodstvo ta poraz na Rauchkoflu predstavljati za prostovoljni umik iz eksponirane črte. Drugo značilno zavijanje dejstev vsebuje italijansko dnevno poročilo z dne 7. aprila, kjer se trdi, da je bil nadalni poskus naših čet na italijanske noziciic vzhodno Selc odbit, predno so se mogle napadalne čete približati žičnim oviram. Ta trditev ie tudi nezaslišano izmišljeno izpače-nie pravih dogodkov. Akcija izčišce-nja. uničenja in opustitve neugodno ležečega kosa jarka pri Selcah je bila pri nas na ta način nameravana, kakor se ie izveden. Po načrtu se je popolnoma posrečila. Ena stotnija z naše strani ni dospela samo do žičnih ovir. marveč v jarek', ga je očistila in razdeiala in se je vrnila v redu, zapnstivši tam okoli 500 trupel sovražnikov, in pripeljala je s seboi dva živa Italijana kot vjernika. Vaše izgube so bile: 1 oficir in 3 mož mrtvi. 3 oficirji in 17 mož ranjeni!1. Italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu gene-alnega štaba: Italijanska uradna poročila so polna pove- ličanja radi nazdevnih uspešnih učinkov na našo fronto. Ugodno vreme je dalo zopet življenje delovanju naših patrulj. Mi seveda ne beležimo tega, ako kako italijansko patruljo naši strelci sestrelijo ali odbijejo, Italijani pa napravljajo iz takih malih akcij z naše strani boje, v kate-rili morajo zmagati žc radi tega, ker naše patrulje ne morejo imeti naloga, da bi korakale skozi italijanske črte v Verono, marveč morajo zasledovati samo omejeni cilj, da poiz-vedo, kake so razmer^ sovražnika, in ko to doženejo. se vrnejo. V o j n o p o r o č e v a 1 s k i stan, 10. aprila. (»Tagespost.«) Odobreno v vojnoporočevalskem stanu: Italijani delujejo s svojimi težkimi topovi zopet jako ljuto proti ozemlju goriškega mostišča. Zlasti kraji za fronto so pod težkim ognjem. Tudi na Tirolskem je vzplamtelo artiljerijsko delovanje mestoma. Pri tem se je izvršil ob Tonalski cesti južnozapad-no Rive sunek italiiansk;h oddelkov, ki jim je v bližini italijanske meje dal nekatere izpostavljene jarke. To je naravno brez vsakega strategičnega pomena, ker gre edino le za okope pred jako močno glavno pozicijo. Tudi v Suganski dolini je razvijala sovražna artiljerija večjo živahnost. CaMonazzo, kateri kraj Italijani že dolgo časa obstreljujejo, je bil s streli zažgan, vojaška škoda pa pri tem ni nastala. Vpoklici v Italiji. Rim, 10. aprila. (Kor. ur.) Kraljeva odredba kliče za 16. april pod zastave: Rezerviste letnika 1890, jezdecev s sulicami in lahke konjenice, letnikov 1SS2 in 1SS3 poljske artiljerije, letnikov 1SS2 do 1S85 zbora polagalcev min in ženijskih čet ter rezerviste vseh letnikov teritorijalne milice, ki so služili pri konjenici, artiljerijskem in ženijskem trenu. Z italijanske zbornice. Rim, 10. aprila. (Kor. urad.) V včerajšnji seji poslanske zbornice le bil stavljen predlog glede osnovanja komisije za preiskavo o sleparstvih povodom razstave v Rimu in Turinu. Mnogo vojnih htijskačev. poslancev in časnikarjev je kompromitiranih. Zbornica ni ničesar sklenila. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Kakor poroča *Secolo«, je proglasila italijanska vlada vsled nevar- nosti obstreljevanja od strani avstro-ogrskih letalcev izredno vojno stanje v Milanu; vsaka telefonična zveza z Milanom je ustavljena. -Štampa« poroča, da se puntajo kmetje v okolici Novare, ker se posestniki branijo, plačati večje mezde. Gibanje se širi po vsej gornji Italiji. Oblasti se trudijo, doseči sporazum, ker drugače bo gospodarska škoda velika. Znani italijanski poslanec Batti-sti v Tridentu. ki je ob izbruhu vojne pobegnil v Italijo, je imenovan za al-pinskega poročnika. Vojna z Rusijo. NAŠE IN KEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 11. aprila. (Kor. urad.) VVoJfiov urad poroča: Veliki glavni stan 11. aprila. Vzhodno bojišče. Položaj Se v splošnem neizpre- menien. Vrhovno armadno vodstvo. Dunaj, 11. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fmL * RUSKO URADNO POROČILO. 7. aprila. Pri Rigi in v odseku ob Dvini, severno od Fridrihštata, se je vršil na več točkah silen artiljerijski boj. Jugo - zapadno od Romers-hofa se je pripeljal avto ter nenadno obstreljeval naše jarke z brzostrel-nimi topovi. Naš artiijerijski ogenj ga je prisilil, da se je umaknil. V pozicijah pri Dvinsku streljanje. Poroča se, da srež ponehava in da voda pada. Jugo - zapadno od Naroškega jezera je trajal silni artiljerijski ogenj ves včerajšnji dan. Proti večeru so vzele naše čete dele sovražnih pozicij pri vasi Bližniki ter vjele enega častnika in 77 mož. V obrambo proti našim napadom so se posluževali Nemci dušečih plinov. Ob Sosnoškem jezeru (23 kilometrov južno od Pin-ska) so poskušali Nemci v čolnih poizvedovati, zavrnili pa smo jih. Se- ■ Zaročenca. Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n. (Dalje.) III. Razmere v Reykjaviku so bile na jesen zelo slabe. Ribji plen je bil neznaten; nekaterim ni donesel prav nič in rokodelci so tropoma pohajali brez dela. Ni bilo torej čuda ako je Svein-nova obrt slabo prospevala; on tudi ni poznal malone nikogar v mestu; a mizar edinec kot on bi si mogel dobiti dela kvečjem pri svojih prijateljih ali njih znancih. In ko je potem Sigga Olina prišla, vesela in čila, kot je bila njena navada, sedla poleg njega in ga smehljaje povpraševala, kako se mu godi, je bil komaj v stanu izprego-voriti besedo. y/Ne gre mi dobro z delom,« je dejal končno; »odločil sem se, da grem k svojim staršem, ostanem tam čez zimo in se povrnem na pomlad.« Sigga Olina ni odvrnila'ničesar, temveč se je ozrla vanj vsa začudena. i Potem si je z obema rokama zakrila obraz in pričela jokati. Sveinnu se je zdelo, da se nahaja med življenjem in smrtjo; poizkušal je na vse mogoče načine, da bi jo utolažil, ji dejal, da je vendar do pomladi samo par mesecev, in ti bodo hitro minuli; poleg te«{a ne dobi tu nobenega dela. tako, da si ne more prav nič prihraniti. »O ne, — o ne, — saj vem dobro: za vedno me hočeš zapustiti, — taki ste vsi. — In jaz, jaz sem mislila, da si ti tako dober in zvest!« — In pri tem so ji lile solze še burneje preko lic, ko je premišljala, kako je svet ničvreden in kako hudobni so ljudje, in pomilujoč samo sebe, ki je bila tako nedolžna in priprosta kakor golobica. Sveinn se je dvignil; Šel je po sobi gor in dol, nemiren in neodločen. Sigga Olina je poskušala za-treti svoje solze, si pričela sušiti obraz in se je zastrmela nato skozi okno, polna misli o svoji usodi. »In prav zdaj se je že povsod raznesla govorica, da te posečam in da sva zaročena. Ako greš torej zdaj od mene, poreko vsi, da si me prevaral.« > Ali če se spomladi vrnem, potem bodo pač izprevideli, da ni tako. Saj lahko objaviva najino zaroko tudi zdaj, predno odidem.« »To bo pač kaj koristilo, ako jo zdaj objaviva in ti odideš? Lepa reč to, biti zaročen z možem, ki odhaja,' ker ne more ničesar doseči!« »To. kar govore ljudje, ti mora biti vseeno!« »Ne, to mi nikakor ni vseeno in ne more biti vseeno. Ali meniš, da bi mi bilo prijetno, da bi se mi ljudje smejali, kamorkoli bi prišla? In smejali se mi bodo; lahko se zaneseš na to, da se mi bodo povsod smejali!« — in potem je pričela zopet jokati. > Torej dobro, — potem odneham in ne odidem.« »Jaz poznam te ljudi v mestu; poreko, da se meni vsi izneverijo.« »Vsi?« »Da, čeprav si ti edini, lažejo ljudje tako, da jih pc-stane desetkrat toliko.« »To je nemogoče!« »To je nemogoče? — Ti misliš Ie nase, a zame se niti ne brigaš. Tebi je čisto vseeno, ako me vsi zasmehujejo in se norčujejo iz mene.« »Prosim te Sigga, ne govori tako! Tega ne morem poslušati. Ali ne slišiš, ko ti pravim, da sem odnehal od potovanja? V bodoče ne bova več govorila o tem. Raje se posvetujva. kaj naj storim in kako naj poskusim, da se povzpnem navzgor.« »Treba ti je samo poskusiti, da dobiš delo. To vendar ni mnom, kar zahtevam od tebe. Treba ti je iti k trgovcem, k uradnikom, k vsem, ki ti pridejo na misel. :n jim ponuditi svoje delo. Saj je vendar nemogoče, da-bi ne dobil prav nobenega dela, ako se resno pobrigaš. Tvoja lastna krivda in krivda tvoje male vtzraj-nosti je, ako ne moreš nikamor naprej.« »Da, da — vse hočem storiti, karkoli porečeš.« Potem sta oba molčala nekaj časa. Sigga Olina je prenehala jokati; a njena ustna so še trepetala od ihte-nja in sila otožno je zrla predse k svojim nogam. Sveinn je bil sedel, se pozibaval semintja, kakor kri rdeč preko ušes in ni vedel, kaj bi storil, da bi pomiril Siggo OHno. Obžaloval je, da mu je kdaj prišla ta budalost na um, da bi zapustil Siggo Olino In šel domov k svojim staršem, in ni mogel pozabiti njenih besed, da se briga le zase in ne zanjo. Čutil ie. kako resnično je to. Začuden je bil nad seboj, kako je mogel biti tako trdosrčen in sebičen. In vse to je moralo doleteti njo, ki bi jo vendar z radostjo hotel vse življenje nositi na rokah. Sigga Olina se je dvignila in napravila k odhodu. Tudi Sveinn se je dvignil in stopil k Siggi Oiini. »Takoj bom z vso vnemo poskusil, da si dobim kaj dela.« »Tako je prav,« je dejala Sigga Olina in pogledala k tlom. Sveinn je stopil bližje k nji. »Ali mi moreš vse to odpustiti?« »Ne vem.« »Če pa ti obljubim, da ne bom nikoli, nikoli več mislil na to, da bi šel proč —« »Poskusiti hočem, da pozabim.« In nato je Sigga Olina odšla. Pri slovesu ga ni poljubila, kot je bila njena navada. Takoj, ko je odšla, se je Sveinn napravil, da si gre iskat dela. Bilo mu je tesno pred to potjo; on ni malone nikoli govori! z boljšimi v mestu in jih je poznal samo po vidu, in zdaj bi naj šel v svoji potrebi k njim. V resnici pa je vendar bil polen dobrega upanja, da si zboljša svoj položaj. To je bil nasvet Sigge Oline in on je vedel, da prihaja od nje vsa njegova sreča in blagor. Najprej je šel k nekemu trgovcu; a komaj je svojo zadevo s težavo izustil, mu je trgovec odvrnil, da mu ne more dati nobenega zaslužka: časi zdaj niso ugodni, vsi odjemalci varajo in slepe trgovce na vse mogoče načine, da mora edinole božja usmiljenost poseči vmes. da ne pridejo vsi trgovci na beraške palico (Dalje prihodnjič.) verno od Cartorijska so metali sovražni letalci bombe. Ob gornji Stripi smo uspešno obstreljevali sovražne baterije ter opazili, da smo dobro zadeli. Pripetilo se je mnogo eksplozij. Sovražni poskusi, gotove baterije ohraniti pred našim ognjem, so bili brezuspešni. Severno od Bojana je zažgal sovražnik pred našimi pozicijami mino. 8. aprila. Ob Dvini infanterij-ski in artiljerijski ogenj. V odseku pri Dvinsku je združila naša artiljerija svoj ogenj v pododseku pri. Ilukstu. Ravno tam smo zažgali nekaj min ter razdejali nemške jarke in neko stražnico. V okolici Postavov, Miadzjola in Naroškega jezera je razvijala sovražna artiljerija veliko delovanje. Od časa do časa je streljala z granatami s plinom. Ob srednjem toku Stripe in vzhodno od Pod-hajev so poskusili Avstrijci napasti z močnimi četami, ogroženi vsled našega protinapada pa so se hitro umaknili. Ruska ofenziva ob Naroškem jezeru. Frankfurter Zeitung« poroča 10. aprila: Ponoči ob 2. so pričeli Rusi s strahovitim bobnaiočim ognjem na kamnolom Ladiški, ki leži v odseKu Bližniki in v sredi med Naroškim in Višnjevskim jezerom. Hoteli so zavzeti naše višinske pozicije, ugodne za artiljerijsko opazovanje. Po šfciri-nrnem bobnajočem ognju se je pričel naskok Rusov v mnogih gostih valovih. S krvavimi izgubami se je razbil ob naših postreljenih žičnih ovirah. Samo pri Frimelskem vrhu je dospel v naše jarke. Takoj pa smo sovražnika vrgli ven. Pred 7. uro je bila vsa pozicija trdno v naših rokah. Pomladansko vreme se je bilo po- noči nenadoma sprevrglo v mraz tak sneženje. Rusi o nemški* namenih. Vojaški kritiki ruskih listov poročajo, da je opaziti velikopotezne priprave za nemško ofenzivo ob vzhodni fronti. Nemci hočejo biti še eno odločilno bitko na vzhodni fronti in nemški napadi, ki jih le v kratkem pričakovati, se bodo pričeli ravno tam. kjer so bili lani prekinjeni, torej med Rigo in Vilno, odkoder sem nameravajo Nemci obkoliti velika močvirja v Polesju. V tem pro* štoru se bodo vršili boji v takem obsegu, kakor jih do sedaj še ni bilo, ker je fronta 250 vrst dolga. »Russk. Slovo« dostavlja, da zbirajo Nemci sedaj v Kurlandiji mostni tren in v prvi vrsti svoje težke topove. Prav dobro je, da se je pravočasno ime noval tako energičen mož, kakršen je Kuropatkin. Izpremembe v ruskem poveljništvu. Iz Berlina: V ruskem armadnem vodstvu na zapadni fronti se pripravljajo velike izpremembe. V Petro-gradu govore splošno o odstopu generala Eversa. Kuropatkin je bajt zopet v nemilosti pri carju. Novi mož je baje zopet general Russkij, ki ga je car sprejel v avdijenci. Russkij je obiskal tudi ministrskega predsednika Stirmer - Panina. Nov! ruski voini minister o vojni. Preko Stockholma poročajo. Novi ruski vojni minister, general čuvajev, je izjavil urednikom pc-trogradskih listov: Ne verjamem, da se bo vojna že kmalu končala. Podpišem izrek nemškega generala, ki Je Jejal, da bodo zmagali boljši živci. Zapadno BREZUSPEŠNI FRANCOSKI PROTINAPADI. Berolin, 11. aprila. (Kor. urad.) Woiffov urad poroča: Veiiki g!avni stan 11. aprila. Zapadno bojišče. ?o večkratnem znainem stop-■IrvsnjM svojega artilerijskega ogn:a, so pričeli Angleži južno od St. Eloijla ponoči z močnim napadom z ročnimi granatami, ki se Je ponesrečil pred našo pozicijo v vdrtim. Pozicija ie v cel^m svoje :n obsegu trdno v naših rokah. V Argonih, pri Fille Mortu in fcelf proti vzhodu pri Vauqueotsu, so Francozi z več razstrelitvami prizadela?! samo sebi škodo. Na bojišču na obeh straneh Mase je bil boj tudi včeraj zelo živahen. Protinapad! proti od nas vzetim francoskim pozicijam južno od potoka pri Forgesu, med Vaucourtom in Bethlncourtom, so se zlomili s težkimi izgubami za sovražnika, število verznlenlh vjetnikov je naraslo tu za 22 častnikov in 549 mož na 36 ča?fr:** o v in 1231 mož. plen na 2 topa in 22 stro'nih pušk. Pr! zavzetju n-dalimih stražnic, južno od Vranjega gezda, smo vjeli danes ponoči 222 mož in vplenili 1 st~o;no puško. Protir?3r:3di v smeri iz Chattancour-ta so Gbležr?! v našem učinkovitem stranske m OTinhi z vzhodne obali. Na desno od Mase je sovražnik zaman sfcošal ob iugo - zapadnem robu Cote de Poivre zopet dobiti Izgubljena t!a. Jugo - zapadno od utrdbe Douai^nOrH nam ie mora! prepustiti nada!*n;e obrambne naorave, iz katerih smo spravili nazaj nekai tucafov vjet*h in 3 strojne puške. Jugo - vzhodno od Ypresa sino z osniera svojih obrambnih topov zbili 2 sovražni letali. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 9. aprila popoldne. Zapadno od Mase slabotno delovanje artiljerije ponoči. Vzhodno od Mase smo nekoliko napredovali v zveznih jarkih južno od vasi Donaumont tei zavzeli jugo - zapadno od tam kakih 150 m sovražnih strelskih jarkov. Dva nemška napada z granatami na naše pozicije v gozdu Caillette smo odbili. V V/oevru je bila noč razmeroma mirna. V Lotaringiji smo storili, da se je poskusen sovražni iznenadni napad na naše okope v okolici Em^ermenila popolnoma ponesrečil. Sovražnik je imel nekaj izgub. Z ostale fronte ni poročati ničesar. 9. aprila. V Argonih je namerila naša artiljerija koncentričen ogenj na zvezna pota sovražnika. Naše težke baterije so obstreljevale, med tem, ko so se vršile v stranskem odseku operacije, močna zbiranja čet in korakajoče kolone v okolici Mont-faucona in Nantilloisa. Pri višini 285 smo zažgali mino ter zasuli neki so- vražni jarek v precej veliki širini in majhno sovražno postojanko. Zapadno od Mase se je vršila cel dan silna bitka na celi naši fronti med Avo-courtom in Cumieresom ter se je razkrila celo na desni breg Mase. Opustitev naprej štrlečega kota pri Bethincourtu preteklo noč, nam je dovolila, napraviti strnjeno Črto, ki izhaja od redirta pri Avocourtu, vodi ob prvih obgozdenih obronkih višine 304 ter se stika z našimi pozicijami nekcako južno od križišča cest Be-thmcourt - Esnes in Bethincourt-Chattaucourt. Vsa črta. ki jo je sovražnik silno napadal, se je ustavljala n2j'jutejšim naskokom. Na ceh fronti Mort riomme - Cumieres se ie nemška ofenziva končala s krvavim neusre'iom. Sprejeli smo sovražne napadalne kolone, ki so vdrle v gostih črtah iz gozda pri Cumieresu, z ognjem pušk in strojnih pušk ter s to povskim ognjem ter iih razpršili po bojišču. Pustili so tam mnogo mrtvih. Z velikimi izgubami smo zavrnili tudi vse poskušene sovražne napade proti Mort Hommu. Istočasno izvršena sovražna napadalna operacija na naše pozicije med gozdom od Avoeourta do potoka pri For^esu je zadela ob trdovraten odpor naših čet. ki so sovražnika povsod ^dbile. Končno se je posrečilo napa. i, naperjenemu na neko utrdbo, r^vero-vzhodno od vasi Avocourt ob ižnem robu gozda, ustaliti se za tr notek v naših jarkih. Naš protinapad je sovražnika vrgel ver. Vzhodno od Mase močno artiljerijsko delovanje proti našim napravam na Poprovem vrhu v okolici Douaumont - Vauxa ter proti celoti naše druge črte. Zadržani od našega zapornega ognja, se sovražni infrnterijski napadi niso mogli razviti. V Woevru od časa do časa obstreljevan:e. ANGLEŠKO URADNO POROĆILO, 9. aprila. Neko letalo tipa Fokker je pristalo včeraj v naših črtah. Voditelja smo neranjenega vjeli. Danes artiljerijsko delovanje pri Neuviilu, St. Vaastu. Souchezu, pri lichenzollernskcm okopu, pri Hais-nesu in pri Wytchaetu. Ob Hohen-zollernskem okopu je sovražnik za žgal mino. Pri St. Eloiju smo držali velik del dne 27. marca zavzetih tal in tri od štirih vdrtin. Pri Verdunu. Iz Ženeve: Francoski vojni minister Roques je opustil to pot izdati tedensko poročilo o položaju pri Verdunu. Vzrok za to je iskati oči-vjdno v nepretrgani vrsti nemških uspehov, zlasti v sijajnem zavzetju Termitskega vrha, ki je po pariškem presojanju važen za posest yrha 287 in sosedne važne pokrajine. Proti temu uspehu Francozi nimajo pokazati ničesar. Glasom današnje , note Joffra, so opustili upanje, da bi zopet zavzeli križišče cest južno od Bethincourta proti Esnesu m Cha-taaucourttt- b Rotttrdama: Velik nemir vzbuja v Londona senzacionalno poročilo Usta »Dailv Mati«, da so dobile nemške zrakoplovske flotilje velikanske vžigalne bombe, ki imajo Se nikdar poznan učinek. Bombe so tako težke, da more vzeti vsak Zep-pelin samo dve taki bombi s seboj. Z večjim številom takih bomb nameravajo London popolnoma uničiti, vendar Je cesar Viljem odločil, da se ta napad sedaj še ne izvede, ker bi bil London potem brezupno izgubljen. Angleška službe v zraku. »Daily Express« poroča, Ja js lord Derbv demisijonira! kot šef zrakoplovstva. Najbrže bo lord Mon-tague, izvežban letalec, njegov naslednik. še pet let vojne. Listi poročajo: »Neue ZOr. Nach-richten« so dobile s posebno poduč-nega vira: Asquithov poset pri papežu v Vatikanu ni zapustil nobenega dobrega vtiska. Vemo, da je izrazil Aspuith v polurni avdijenci med drugim mnenje, da bo trajala vojna najmanj še 5 let. Teh strašnih besed ni izpregovoril toliko Iz subjektivnega prepričanja, kakor da ustraši; vsaj tako se je sodilo. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 5 f e r fmi Berolin. 11. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki slavni stan 11. aprila. Balkansko bojišče. Pofožai ie v splošnem neizpre-m en jen. Vrhovno armadno vodstvo. Artiljerijski boji ob Vardarju. »Petit Parisien« poroča iz Soluna: Nemci so začeli ljuto obstreljevati francoske pozicije na levem bregu Vardarja. Posrečilo se jim je. zasuti nekatere eksponirane jarke. Ze nekaj dni sem pošiljajo Nemci proti francoski črti močne izvidne oddelke. Ena taka konjeniška četa je prodrla jako daleč, pa se je zopet umaknila, ko so jo začele naše baterije obstreljevati. Nemško letalo Je bombardiralo francoske pozicije pri Kilkišu. Ostrejše postopanje entente proti Grški? »Dailv News« poročajo: Enten- ta bo začela proti Grški drugače postopati. Grški vladi ie bilo sporočeno, da naj se Grška v bodoče v ničesar ne vmešava. Ententa zahteva popolno svobodo v boju zoper Nemce in Bolgare. Iz tegra sledi, da ententa ne želi, da bi grška armada ostala še nad olje mobilizirana, akoravno še ni odtegnila prški svoje financijalne podpore. Z druge strani pa se poroča, da se je Grška odločila k bolj energičnemu nastopu in da zahteva Skulu-dis. naj ententine čete zapuste mesto Solun in je tako obvarujejo nadalj-nih nemških letalskih napadov. Afi ostaneta Romunija in Grška do konca nevtralni? Pod tem naslovom piše bolgarsko oficijelno vojaško glasilo »Voje-ni Izvestja: Pravi interesi Grške in Romunske se dajo lahko spraviti v sklad z našimi. Prepričani smo. da vodilni krogi na Grškem in v Romuniji sedanji položaj pravilno presojajo, da so si vse bod očne možnosti dobro premislili in da pridejo do zaključka, da je bodočnost balkanskih držav v njih mirnem sožitju. Ako pa bi res zmagali malenkostni oziri in žrtvovali bodočnost celega naroda neizpolnjivim sanjam, kakor je to hotel storiti Venizelos, katerega sedaj narod še za živa preklinja, ako res kdo še misli na žalostne dni leta 1913. ali celo na bukareško pogodbo, potem bodo Bolgari svojo dolžnost kakor vedno dosedaj, častno izvršili. Toda niti Bratianu, niti Skuludis ne bode ta napačno tolmačila interesov svojih dr*av. Dokler so modri rodoljubi, kakršna sta oba imenovana, na krmilu, tako dolgo bodo diplomat! entente zamanj čakali na tebruh balkanskih nemirov. Orki in Romuni vedo. da Je «rvaT entente za vedno izgnhljerta. Zadovoljil? se bodo s tem, da bodo varovali svoje lastne aepoeredne In- Rusšla zaprla svoje mele proti Romuniji? »Az Estc poroča« da Je Rusija zaprla svoje romunske meje in prepovedala vsak izvoz v Romunijo. Iz Bukarešte pa javljajo, da ta vest ni resnična. Boji na morju. Angleške izgube ladij. Berolin, 10. aprila. (Kor. urad.) »Berliner Zeitg. am Mittag« poroča: Po poročilih, ki so dospela do danes zjutraj, je bilo od 1. aprila sem potopljenih sovražnih trgovskih ladij za nad 30.000 ton. Tekom meseca januarja je bilo uničenega 20.000, tekom februarja okroglo 40.000 ton sovražnih ladij. Tekom marca je bilo kakih 50 sovražnih trgovskih ladij z okroglo 100.000 tonami potopljenih, od teh kakih 75.000 ton od podmorskih čolnov. K temu prihajata še dve pomožni križarki s skupaj 18.000 tonami, ki sta bili tudi vzeti iz trgovskega brodovja. Potopljeni parnikl. Iz listov posnamemo: Potopljene so bile te - le ladje: Neoboroženi angleški parnik »SeIksworth Hali« (4777 ton, kapitan in 30 mož rešenih); neoboroženi parnik »Glenal-nond« (2883 ton), posadka rešena; neoboroženi angleški parnik »Yvon-ne« preje »Tastalia«, 40 mož posadke rešenih; neoboroženi parnik »Eastern Čity«. Koresp. urad poroča: Angleški parnik »Livonian,«, ki je dospel iz New Castla v Nizzo, je pripeljal s seboj 9 mož posadke dne 30. marca v Atlantskem oceanu od nekega nemškega podmorskega čolna torpedirane jadrnice »St. Huber«. — Švedski parnik »Libra« je pripeljal kapitana in poradko norveškega parnika »Sjo-lvsp« v Cardiff, ki je bil 27 milj severno od Ushanta (?) od nemškega podmorskega čolna torpediran in potopljen. — Llovdova agentura poroča, da je bil španski parnik »San Panderino« torpediran in potopljen. O moštvu ni poročil. Glasom nadaljnjega Llovdovega poročila, je bil angleški parnik »Marcan Abbey« potopljen. Posadka je bila rešena. Koresp. urad poroča nadalje: Podkonzul v Almeriji poroča, da izhaja iz zaslišanja pri pomorskem sodišču, da je bila »Norne« potopljena s streli nekega nemškega podmorskega čolna, ko je ta izvedel za namen tovora ter dal posadki časa, da je šla v čolne. — Agence Havas poroča: Neki angleški parnik je pripeljal v Marseille posadko danskega parnika »Caledonia«. Danski brzo-parnik je bil v Sredozemskem morju torpediran od nekega podmorskega čolna. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO, Carigrad, 8. aprila. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. V boju dne 6. in 7. aprila, ki se je vršil 4 kilometre vzhodno od našega glavnega odseka pri Felahiju v jarkih naših eksponiranih črt, ki so bili zasedeni od naših letečih oddelkov, je izgubil sovražnik 1500 mož. Vjeli smo nekaj mož ter zbili eno letalo. Ta dvodnevna bitka je potekla tako - le: Ker so bile vsled snega naše pozicije v bližini -reke in del naših jarkov, ki tvorijo naše eksponirane črte 4 kilometre vzhodno od naše glavne pozicije, preplavljene in v velikem delu razdejane, so naše čete dne 4. aprila zvečer zapustile te jarke ter pustile tam približno dve stotniji. Dne 5. aprila zjutraj je sovražnik, ki ni vedel, zakaj so bili jarki zapuščeni, obstreljeval jarkb eno uro ter jih napadel s četami, ki so štele približno tri brigade. Naši dve stotniji sta, dasi ravno sta imeli ukaz, da se umakneta pred temi premočnimi četami, vendar zadržali sovražnika več ur z bajonetnimi in bombnimi napadi ter se nato umaknili na naše glavne pozicije. Kmalu nato so se naše eksponirane postojanke, obstoječe iz slabotnih čet, na desnem bregu^ Tigrisa. tudi umaknile na krilo naše glavne pozicije. Med temi napadi smo konstatirali, da je obtičalo več sovražnih čet v močvirjih, nastalih vsled povodnji. Sovražnik, ki se je vsled teh prask ojunačil in Jo" je dobil nova ojačenja, se je dne (5. aprila na nekaterih točkah približal naši glavni poziciji na 800 metrov ter poskusil napad, vsled našega protinapada in našega silnega ognja pa je bil prisiljen, umakniti se 2 km proti vzhodu ter pustiti na mestu mnogo mrtvih ia ranjenih. Sovražnikove izgube cenimo na 1500 mož. Naše izgube pa so maloštevilne. Dne 7. aprila zjutraj samo artiljerijski boi. Carigrad, U. aprila (Kor. urad.) »A. t ILm Glavni stan naroča: Fronta v Iraku. Angleži so zopet doživeli poraz pri Felahiju ter izgubili nad 200 mrtvih in enega častnika ter nekaj mož vjetih. Rusko poročilo iz Kavkazije. 7. aprila- V odseku ob obali se Je posrečilo našim četam vreči sovražnika z ne*hadnim napadom iz njegovih pozicij na desnem bregu reke Kara Dere (40 kilometrov jugovzhodno od Trapezunta) preko reke. V dolini gornjega Coruka so naše čete kljub ledu in silnemu snežnemu viharju napredovale. 8. aprila. Ob obali so poskusili Turki v noči na 6. april priti na desni breg reke Kara Dere, naš in-fanterijski ogenj in ogenj ročnih granat pa jih je pognal nazaj. Položaj na Nizozemskem. Poročila iz Amsterdama pravijo, da vlada na Nizozemskem še vedno velika nervoznost. Listi poudarjajo, da se javnost posebno ra-ditega vznemirja, ker vidi, da je vlada prepričana o nevarnosti, ki grozi Nizozemski, toda ne izve, kakšna nevarnost je to in s katere strani da grozi. Da bi ententa res nameravala izkrcati armado na nizozemski obali, tega sicer nihče ne verjame, pač pa se zadnje dni zopet govori, da bo Anglija s posebnim ultimatom zahtevala popolno zapretje nizozemsko-nemške meje. Tudi ta govorica pa se ne da v nobenem ozira kontrolirati. Vlada je navidezno svoje vojaške ukrepe ublažila^ toda v resnici nadaljuje svoje vojne priprave jako skrbno. Zbornica je predložila zakon, ki jo pooblašča, da predčasno skliče letnik 1917. pod orožje, na obali in pa na nemški meji pa je vpeljana najstrožja kontrola- Del nizozemskega časopisja podpira vlado brez ozira, ali so njene priprave naperjene proti zapadu ali proti vzhodu. Ententi prijazno časopisje, oziroma od nje podkupljeno časopisje — na čelu mu znani »Telegraaf«, ki izhaja v 300.000 izvodih — pa skuša hujskati proti Nemcem, v čemur mu prav krepko pomagajo mnogoštevilni, na Nizozemskem precej priljubljeni belgijski begunci in njihova glasila. Kakor poroča »B. T.«, razpoloženje naroda ni enotno. Ena tretjina prebivalstva je za absolutno nevtralnost, močna skupina je ententi prijazna, pa tudi germanofili imajo precej pristašev S soci i ali stične in anarhistične stra ni se hoče sedanja nesigurna situa cija izrabiti gospodarsko in politično. Vršile so se že demonstracije proti draginji, grozilo se je s štrajkom in v nedeljo je bil v Haagu velik protestni shod, ki je zahteval, da naj vlada prebivalstvu natančno razloži odnošaje Nizozemske napram voiujočim se državam in ki je demonstriral za popolno demobilizacijo nizozemske armade. Policija je demonstrante končno razgnala. Upor nizozemskih vojakov. Amsterdam, 11. aprila. (K. ur.) »Telegraaf« poroča iz Levdna: Danes zjutraj so se tri stotnije uprle. Navedle so kot vzrok, da je moštvo dobilo premalo dopusta. Končno je večina moštva šla vendar v službo. Dvajset vojakov je bilo aretiranih. l t Amerika in Nemčija. VVILSON IN SLUČAJ «SUSSEX«, »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Wilson je sprejel poročila ameriškega mornariškega atašeja, ki pravijo, da so se na ladji^ »Sus-sex« našli kosi torpeda z nemško tovarniško znamko. Kabinet se je posvetoval. Wilson namerava zadevo predložiti kongresu. Politično senzacijo tvori presenetljiva oddaja glasov za Henry Forda v Michiganu. Posledica tega bo, da se kongres glede svojega stališča v slučaju »Sus-sex« ne sme prenagliti. Nemški državni zbor. Nemški državni zbor je v ponedeljek svoje zasedenje prekinil, na-daljne seje pričnejo še le po Veliki noči 2. maja. Po govoru vojnega ministra so izjavili govortiiki vseh strank, da se strinjajo s predlogo o kapitaliziranju vojne preskrbnine. Pred glasovanjem je hotel poslanec Liebknecht govoriti k poslovniku. Predsedniki ba mu ni dal besede, češ, dogodku zadnjih tednov so pokazali, da zloJ Rablja Liebknecht poslovnik, da žal| čast in dostojnost zbornice. Državni zbor je nato odkazai predlogo o znižanju starostne meje za starostno rento od 70 na 65 let posebnemu odseku. Predsednik Kaempf je prosil za pooblaščenje, da Drihodnio sek> sam določi, kar m 84. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. aprila i»it>. Stran 3. ne bo moglo zgoditi pred 2. majem. Poslanec Ledebour je zahteval, opetovano klican k redu, da naj se prihodnja seja vrši že naslednji dan, češ zbornica mora sklepati o tem, kako preprečiti v bodoče nasilja, kakršna so se zgodila v petkovi seji poslancu Liebknechtu. Ledebourjev protipredlog je bil odklonjen, nakar Je predsednik zaključil sejo, želeč poslancem vesele praznike. Asquith o govoru nemškega kanclerja. London, 10. aprila. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Asouith se je Izrazil napram nekemu odposlanstvu francoskih parlamentarcev, ki je dojelo sem, z ozirom na izjave nemškega državnega kanclerja: Nemčija je hotela, da prevzamemo vlogo poraženega sovražnika. Toda, mi nismo poraženi in ne bomo poraženi. Naši mirovni pogoji so isti, za katere smo zagrabili za orožje. Kazne politične vrti. = Japonska in Kitajska. Iz Haa-^a: »Dailv News« poročajo iz Hon-\onga. da se boje angleški trgovski krogi nevarnosti skorajšnje intervencije Japonske na Kitajskem. — Panameriško trgovsko bro-dovje. Iz Pariza poročajo: Glasom poročila »Tempsa« iz Rio de Janei-ra se je izjavil ameriški zakladni tajnik Mac Adoo na panameriškem kongresu za čim hitrejšo ustanovitev nanameriškega trgovskega brodov-ja, da se garantira varnost plovstva in gospodarski interes ameriških držav. Vesli iz priurci dežel. Namestnik v Gorici. (Kor. urad.) Namestnik baron Fries je 9. t. m. prispel v Gorico, kjer je najprej posetil vojaške in civilne oblasti. Namestnik si ie dal na to poročati o aprovizacij-skih razmerah, pri čemur je mogel ?nova ugotoviti, da so te razmere r^radi dalekosežne uslužnosti vojaških poveliništev in njihove skrbi za civilno prebivalstvo v neposrednem vojnem okrožju i v mestu samem i v •sem goriškem okraju trajno popolnoma zadovoljive. Tudi za obdelava-nje polja so vojaške oblasti vedno v bporazumu s politično upravo poskrbele za dovoljne delovne moči in prego, so polja povsod obdelana ar najbolje, tako da je upati žetve, i bo vsekakor enaka normalni leti-i. Zdravstveno stanje je izborno. Razpoloženje prebivalstva, ki težka bremena vojne prenaša z največjo požrtvovalnostjo in s polnim zaupa-jem pričakuje končne zmage na-ega orožja, je slejkoprej najboljše. Ko je namestnik še obiskal bolnišnico usmiljenih bratov, ki so od začetka vojne zvesto vztrajali v Qo-ici. se je zvečer vrnil v Trst. Odlikovanje. Odlikovan je s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno zvestega službovanja pred sovražnikom ognjičar Miroslav Hočevar 4. trd. art. polka. Odlikovani goriški zdravnik. Cesar je podelil v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom v rezervni bolnici Rdečega križa v Oorici delujočemu praktičnemu zdravniku dr. W. W e i n 1 e c h n e r-u vitežki križec Fran Josipovega reda na traku vojaškozaslužnega križca. Goriški okrajni šolski svet je sklenil, da se dovoli goriškemu uči-teljstvu tudi za leto 1916. draginjska doklada in sicer po približno enakem ključu kakor leta 1915. Otvori se *ola v Prvačini in Dombergu. Deželni kmetijski urad v Ajdovščini. Goriški deželni odbor je otvo-ril v Ajdovščini kmetijski urad, katerega vodi deželni inženir Anton Podgornrk. Uradi so v Jochmanovi hiši. V ruskem vjetništvu se nahajajo poleg seznamov Izgub: Anton C u 1 o t, kadet, v Kazalinsku. guber-nija Dovjinska, Ljudevit Sinko-v i č. kadeta, v Kirzanovn, gubemija Tambor,, oba iz Gorice, Rudolf T r u š n o v e c, kadet, Narovšat. gu-hernlja Pensa, iz Zagraja, Josip Frankovič. kadet, Rvlsk, guber-nija Kursk, iz Gorice. Povišanje podpor beguncem. Goriški deželni odbor je storil korake, da bi dosegel povišanje podpor za begunce na sploh in tedensko do-klado onim, ki po barakah dobivajo to podporo »in natura^. Deželni gla^ var je bil te dni v tej stvari pri finančnem ministru Lethu, ki mu Je obljubil, da se bo oziralo na izraženo željo. Begunci z Juga so dobili na Češkem obilo dobrih duš. Tako poroča »Hrvatski List« iz Svete gore pri Pribramu, da gospa odvetnikova Marta Wirt hodi od hiše do hiše, kjer stanujejo istrski begunci in vsakega obdaruje z darovi, ki jej jih izroča požrtvovalno društvo »Lumir Do-bromila« (po 100 ali 200 kron). Be gunci so zadovoljni in Čehi jih imajo radi, ker se vedejo mirno in prikup-Ijivo. O delovanju goriških ognjegas- cev posnemamo še iz poročila nekega tržaškega četovodje, odobrenega v tiskovni skupini c. in kr. armadne-ga poveljstva: Začetkom januarja smo prišli v jako nevaren položaj in še danes se mi zdi čudež, da nikdo ni izgubil življenja ali zdravih udov. Naznanjen je bil požar v neki tovarni. Obenem so se vršili iako ljuti boji ob mostišču in italijanski izstrelki, ki so segli previsoko, so padali v velikem številu na tovarno. Tam je bival ves čas stari vratar. Svoje bivališče si je obcrradil s težkimi zavoji debelega papirja. Velika granata pa je treščila ravno v ta okop, k sreči je bil stari mož v dragem prostoru. Takoj je signaliziral požar. Prišli snn v polnem teku med ognjem šrapnelov in granat. Niti pet minut še nismo delali, že je treščila granata v našo r kupino in eksplodirala. Eden tovorišev ie sfnT, to moremo podpričati vsi. komaj štiri korake v strani in ni bil nič poškodovan. Pač pa ga je plinov pritisk vrgel več korakov nazaj. Jaz sem priletel na kandehber in oblegal nezavesten, oči so mi skoro hotele izreči in nekaj ur mi je bilo strašno slabo, tako me ie zdelal eksplozijski pritisk. Naša brizgalnica je bila vsled zračnega pritiska 50 metrov do nasproti stoječe hišne stene pomaknjena. Ranjen k sreči ni bil nihče. Dunajska ol'čna nedelM. Dunaj-ska korespondenca »Information ■ priobčuje poseben člančič o dunajski oljčni nedelji, v katerem razlaga razlike med avstrijskimi Italijani in onimi iz kraljevine. V čbnčlču pravi »Information <, da je dunajska otj-Cfta nedelja namenjena italijanskim beguncem z juga m pravi, da bodo Dunajčani oljčae vejice s posebnim veseljem kapovafi, ker bodo s tem pomagali »našim bratom z juga, našim Italijanom«. smo. ca je \ exz korespondence »L«, da se bo pobiralo Te za italijanske begunce, naravnost izmišljena. Dunajčani vedo ravno tako dobro, kakor vsa ostala monarhija, da nosijo glavno breme vojne na j"gu slovenski lil fi i in Dunajčani bodo za slovenske begunce z juga gotovo ravno tako radi daroval, kakor za niibove italijanske sotrpine. Kdo kaj ve? Franc C o 1 j a, doma iz Gornjega Cerova, občina St. Florijan pri Gorici, je odšel s 27. peš-polkom leta 1914. v Galicijo. Kdor bi kaj vedel o njem, naj bo tako prijazen in naj to sporoči na naslov. Leopold P r i n č i č, k. k. Landst. Inft. - B. Nr. 30, 2. Komp., Feldpost 6. — Andrej G r e b e n j a k. rojen L 1896. v Kostanjevici nad Kanalom, ki je študiral v Gorici in je bil pred letom pri 53. polku na Štajerskern. se od tedaj ni oglasil. Kdor o njen kaj ve, naj to blagohotno sporoči na naslov: Anton Grebenjak, 2 ov-nica št. 23, Gorenjsko. Damski komite za vojno po noč v Pulju je poslal vojnemu ministrstvu, oskrbovalni urad na Dun^ za vdove in sirote padlih skupne oborožene sile vsoto 3(584 K 96 vin., za oslepele vejake 1862 K 89 vin., ostalo za junake ob Soči in invalide, skupno 5621 K 85 vin. Umestna odredba. Zdravstveni urad v Pulju je dal v zadnjem času pregledati vse gostilne in je našel, da se ne pazi povsod dovolj na či-stost.Ker pa se bliža topleja letna doba in s tem večja nevarnost po nekaterih boleznih, poživlja c. kr. trd-najvski komisar, naj se lokali naj-skrbneje čistijo. Kjer ne bi zadoščali temu pozivu, se lokali zapro do odprave nedostatkov. Deželne oblasti dalmatinske, ki se nahajajo v Kninu fn Drnišu, se presele nazaj v Zader in Split. V Splitu kupujejo hiše. Mnogi računajo, da vrednost hiš poskoči v kratkem času in z ozirom na skorajšnjo železniško zvezo Splita z monarhijo jih kupujejo v spekulativne svrhe. Cene so jako poskočile. Na periferiji mesta se zahteva za kvadratni meter 100 kron. V Šibenik je došlo te dni več ruskih vjetnikov. katere se porazdeli med privatnike za poljska dela. Pet tisoč velikih sardel je bilo 7. aprila na trgu v Zadru. Prodajali so jih po 60 vinarjev kilogram. Ribe so, ali olja ni. Nekateri jih pečejo na maslu, drugi se potolažijo s tem, da so ribe že same na sebi dovolj mastne. Olje v Dalmaciji. Namestnistvo Je izdalo naredbo, po kateri se določa cena olia v, Zadru, Šibeniku. Solitu. Dubrovniku in Kotoru na 6 kron. Za olje iz inozemstva je slobodna določitev cene, samo dokazati se mora inozemska provenijenca. Iz morja Pri Visu so potegnili pred par dnevi zopet neko truplo. Bilo je vse že izjedeno in brez glave; po raznih znakih je vtopljenec Srb. Oklic gozdnim posestnikom na Kranjskem. Vsled obstoječih nenavadnih razmer je potrebno vsa krmila, s katerimi razpolagamo, čim najbolj izrabiti, da se zasigura neomejeni obstoj živine na Kranjskem, kar je iz gospodarskih ozirov in glede na preživljanje posebnega pomena. Z vporabo vseh vrst žita za prehrambo prebivalstva se odtegne živinoreji precejšen del živil, ki so se v normalnih časih rabile kot močna krmila. Neobhodno potrebno je tedaj, da si v okrepitev našega gospodarskega položaja, ki je za zmagoslavno \ ojevanje potrebna, preskrbimo nadomestitve 7a krmila, ki jih pogrešamo. To nadomestitev nam nudi intenzivna pašnja. ki se je dotlej izva-i. la ponajveč le po pašnikih in planinah. Treba pa je najti tudi sredstev, ki nam omogočijo, p a š n j o č i m b o 1 j c razširiti. Najboljšo priložnost v to nam dajejo gozdi, ki obsegajo na Kranjskem skoro pol milijona hektarjev. PaŠnja in izkoriščanje trave po gozdih — v kolikor to ni prekvarljivo gozdoreji in se iz gozdnopolicijskih ozirov sme dopustiti — more prebivalstvu olajšati vzdrževanje živine za več mesecev v letu. Da se ta olajšava doseže, obrača se c. kr. deželna vlada na vse gozdne posestnike na Kranjskem ter jih nujno poživlja, da posvetijo svofo največjo po-rornost na go;:dao pašnjo in izrabo trave po gozdih in kar najbolj pospešujejo to gospodarsko važno stvar. Gozdni posestniki naj po gozdih, kjer se more pasti, ne pašo le svoje lastne živine, ampak naj, v kolikor bi bilo tam dovoli pašnje za večje Število glav, velikodušno dovobjo. da se pase tudi še živina dragih posestnikov, ako ne brezplačno, pa vsaj proti primernemu plačilu. Nadalje naj gozdni posestniki pripuste, da se pridobiva vsa po gozdih rastoča trav? za klajo ter ista nakaže revnim ljudem, ki imajo kako živino, a ne dovolj zemljišč. Ta poziv velja še posebno gozdnim veleposestvom na Kranjskem, ki so sicer vedno pripravljena pomagati; ta posestva namreč obsegajo obšime gozdnate ploskve katere se več:noma le malo ah* sploh nič ne izkoriščajo za pašnjo ali pridobivanje trave. Začasna dopustitev reizkorišče-ne naŠnje in dobave zeljišč po gozdih, ne da bi se s tem kratile lastne pravice ali koristi, daje gozdnim posestnikom na Kranjskem priložnost, udeležiti se te po c. kr. deželni vladi priporočene akcije, ki je obenem pa-trioti^no delo v dobrobit Kranjski in njenemu prebivalstva, kojega večji del se da!eč od domače grude požrtvovalno m slavno bojuie za čast. moč in velikost n^še domovine za zmneo nad našimi sovražniki. V Ljubljani. 4. aprila 1916. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. C. kr. deželni predsednik: S c h w a r z. Dnevne vesti. — Oljčni dan v območju soške armade. Po izpodbudi poveljstva soške armade, se priredi cvetno nedeljo v devetih mestih v območju ar-madnega ooveljstva po vzgledu cvetličnih dni oljčni dan v prid zakladu, ki ga je osnovalo 5. armadno poveljstvo v preskrbo vdov in sirot bojevnikov na soški fronti. — Tudi v Ljubljani bo v soboto, dne 15. aprila popoldne in cvetno nedeljo ta oljčni dan. V ta namen se je sestavil iz vojaških in civilnih krogov pod predsedstvom gospoda c. in kr. ravnatelja armadne pošte Kornelija 1)1. Koz-mutza odbor, ki je že vse pripravil. Dame iz vseh slojev deželnega stolnega mesta so se posvetile plemenitemu početju ter bodo pod njih vodstvom ljubljanske deklice oba dneva prodajale oljčne vejice. Uverjeni smo, da se bo domoljubna dobrodelnost ljubljanskega prebivalstva, ki se je že tolikokrat izkazala ž njo, tudi ob tej priliki sijajno izpričala tei vdovskemu in sirotinskemu zakladu 5. armade donesla znaten prispevek, tem bolj, ko nam se Je Junaškim braniteljem naše Jugo - zapadne fronte hvaležno oddolžiti. — Vojaška pisma* Vtem Skrven-cem in Slovenkam noBHemo t go» mlajene Adrije najlepše pozdrave za Veliko noč. Izidor, Franc in Jožef Bukovec, S. M. S. Prinz Eugen, Marine Feldpostamt Pola L — Vsem čitateljem »Slovenskega Naroda« voščijo »Slovenci-ranjenci, ki se nahajajo v bolnici v Gradcu vesele velikonočne praznike. Enol. prost, deset. Franc S t a -r i č, Mokronog; deset. Luka J u -tašek, Kamnik; pešci: Joško M a r k e 1, Mirna Peč, Anton Gruden, Sodražica, Anton Lovka, Sodražica, Pavel K 1 e š n i k, Ljubljana, vsi pri 17. p^Špolku. — »Glasbena Matica«. V soboto, dne 15. in v nedeljo, dne 16. aprila se vršita v veliki dvorani hotela »Union« dve javni produkciji gojencev glasbene šole. Vstopnice: sedeži po 1 K, 60 vin. in 40 vin. ter stojišča po 20 vin., se dobivajo kot običajno v trafiki gospodične J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in zvečer pri blagajni. — Promet za privatne vojno-poštne zavoje. Živila, ki se ne spridijo kmalu, kakor kava, sladkor in sladkarije, čokolada. Čaj, konserve in med, vso tako zaprto, da se ne more nič scediti. se morejo zopet pošiljati v vojnonoštnih zavojih. — Pojasnilo 2'cde oddaja surovega masla po mestni aprovizac"* Mestna aprovizacija oddaja suro\ i maslo samo na debelo. Dobe ga lahko vsi domači trgovci In obrtniki v originalnih zabojih, vloženih s per-gamentnim oapirjem, a 51 kg. Stranke morejo kupiti maslo v nadrobni prodaji pri trgovcih. Prodajale ga. bodo tudi masiarice na Vodnikovem ttgu ter mestna vojna prodajalna v Gosposki ulici. Došlo surovo maslo je prvovrstno, nekoliko osoljeno, dansko čajno maslo, ki se drži v hladilnici tudi tri mesece dolgo ne-izprc^ienieno dobro. Mestna aprovizacija ga ima vloženega v hladilnici pivovarne »Union«. Vsled spoš-nega in velikega pomanjkanja masti, je surovo maslo prav važen nadomestek za njo. Poskušnja blaga je pokazala, da je došlo surovo ma.sIo boljše kot domače, sicer pa rabljivo kot to. — Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Letošnji redni občni zbor se vrši v četrtek, dne 27. t. m., ob 6. zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora in sicer: a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev odbora. 5. Volitev dveh računskih preglednikov. 6. Samostojni predlogi Članov. — Delavskega oraznika 1. mate tudi letos ne bo. Socijalno - demokratično strankino zastopstvo in tovarniška komisija sta izdala oklic, v katerem se naznanja, da se tudi letos prostovoljno opusti delavni počitek in običajne demonstrativne obhode 1. maja. Proslava 1. maja se omeji na zborovanja zvečer istega dne. — Nagla smrt. SOletni vpokojeni železniški čuvaj Pavel Z a 1 a r je padel v bližini glavnega kolodvora na tla in se je poškodoval na glavi tako. da je umrl med potjo, ko so ga peljali v bolnišnico. — Kar mu je prijalo, je pobral, drugo ie pupstil. Šivilja Terezija Gospodaric iz Dola pri Trebnjem je prišla te dni v Ljubljano nakupit razne reči, na poti z dolenjskega kolodvora v bolnišnico pa je izgubila ročno torbico z denarjem okoli 100 kron, damsko uro, prstan, ruto in dve legitimaciji. Dva dni pozneje je našla torbico neka deklica pod Golovcem, visečo na grmovju. Denarja, prstana in ure ni bilo več v torbici. Nepošten najditelj je pobral, kar mu je prijalo, drugo je pa pustil. Neznan tat. Pri Ogorelcu na Skofeljci je delal dva dni mlad fant, star kakih 16 do 20 let. srednje velikosti, močnega telesa, okroglega obraza, brez brk in oblečen v sivo vojaško bluzo. Na glavi je nosil rdečo trensko čepico, govoril dalmatinsko-hrvatsko narečje. Ta fant je ukradel z nekega trenskega voza vojaški revolver z municijo. kavalerijsko sablo, par škorenj, bluzo in torbo, v kateri se je nahajal prekajeni špeh in kruh. Krenil je proti Ljubljani. Sneha pretepla taščo. V Podsta-nežičah se je neka tamošnja posest-niča sporekla s svojo taščo, jo vrgla ob tla. potem pa jo Jela obdelavati s pestjo. Starka pravi, da jo je sneha zato napadla, ker ji ni prinesla domu žganja. Skrajna malomarnost Cibrov 21U leta stari bik na Dobravi je zelo hudomušna in nevarna žival. Mesto da bi ga imel lastnik na vrvi, ga brez vsake varnosti spušča na svoje odprto dvorišče. To prostost Je uporabil bik, . 84. stev * Umrl je 14. oktobra 1915 v Jagodini v Srbiji Josip Podhradskv, 94 let star. Podhradskv je bil svoj Čas nreclnik slovaških »Narodnih No-v n , ki so izhajale v TurČanskem Sv. Martinu, pa se je pozneje preselil v Srbijo, kjer je živel skoraj 50 let. Vest o njegovi smrti so prejeli sorodniki še le sedaj. * Vlom v Zagrebu. Te dni je med 8. in 10. uro dopoldne, torej pri belem dnevu, vlomil doslej še neznan zločinec v stanovanje trgovke Marije Žabic. Odprl je vse omare, razinetal in pobil, kar mu je prišlo pod roko ter odnesel dragocenosti za 2000 kron ter dve zavarovalni polici in več dokumentov. * Najdeno orožje v Srbiji. »Beogradske Novine« javljajo, da je policija v nekem privatnem stanovanju v Belgradu razkrila celo zbirko orožja. Prostor, v katerem je bilo >krito orožje, je bil zazidan. Razen 34 meterskih stotov nove medi je policija dobila ČS2 revolverjev, 1600 ilaubert-patron in še vsakovrstnih municijskih potrebščin. * Bančni dobički. Poslanec dr. Stemv*endcr je pred kratkim obelodanil članek o bančnih dobičkih. Ce bi bil v A\ striji vpeljan davek na vojne dobičke, tak} kakor je na Nemškem, bi izmed velikih dunajskih ' LČala ta davek le Boden-kreditanstaH in še ta le 105.459 K, »Kreditanstaltc, »Bankverein« in T nionbank« pa na podlagi njihovih r^anc nič. * V nerriikem državnem zboru se jc poslanec Stadthagen pritožil, da se po vojaškem kazenskem zakonu časih malenkostni prestopki silno ostro kaznujejo. V enakem zmislu se je izrekel tudi govornik katoliške stranke. Državni zbor je na to sprejel predlog, ki so ga podpisali libe-rrlci, svobodomiselci, socijalnode-mokratični in katoliški po>!anci, naj se se med sedanjo vojno ublaže kazni za male prestopke. * Italijanski admiral grof Bet-telo je nmrJ dne 7. aprila, kakor se poroča preko Lugana. Star je bil 70 let. Bettolo je bi! mornariški minister v kabinetih Pelloux, Zanardelli in Sonnino, potem' je bil šef admiral-neea š'aba italijanske mornarice, leta 1911. je izstopil iz službe, ker je dosegel predpisano starostno mejo. On je bil eden na;od!ičnejših mornariških vesčakov. Za časa nevtral-nosme krize je bil odločen pristaš vojne proti Avstriji. Upor vodnih vjetnikev ra otoku Msn. London. 11. aprila. (Koresp. urad.) Reuter javlja: Mada poroča, da je naišlo dne 6. aprila med vojnimi vietniki na otoku Man do nemirov. Enega vjetnikov je napadlo nekaj sovjetnflunr, da je iskal pomoči pri s;raz:. Stoječi pri vratih. Drugi vjet-n: ,J so ga še nadalje nadlegovali in pehali proti vratom, nakar je straža zahtevaki, da naj se razidejo. Ker niso poslušali ukaza, je straža ustrelila. Trije nemški vjetniki so ranjeni. * Poskusen umor. Žena posestnika Vincencija rfartnerja iz Hauzendorfa na Gornjem Štajer-skem je pred nekaj dnevi poskusila 8 . ojega moža umoriti. Ustrelila je nanj štirikrat iz zasede, a ga ni zadela. Mož je seveda bežal, a še slutil ni. da je nanj streljala lastna žena. Povedal je svoj doživljaj drugim in ti so obvestili žandarmerijo, ki je pa takoj zaslutila, da ie žena poskusila moža umoriti. Žena je namreč imela ljubezensko razmerje z nekim hlapcem. Ta »vrla« žena in njen ljub-bimec sta se pri zaslišanju sama izdala in sta seveda že v rokah sodišča. * Priora ve za gospodarsko vojno. Angleška bi rada imela, da bi sedanji vojni z orožjem sledila gospodarska vojna. Angleške trgovske zbornice kujejo že načrte za tako vojno. Pred vsem hoče Nemčiji in 'Avstro - Ogrski onemogočiti dovoz surovin, poleg tega pa dogovorno s svojimi zaveznicami na podlagi medsebojnih znižanih carin zgraditi proti centralnima državama nekak carinski zid, ki naj onemogoči, da b? Nemčija in Avstro-Ogrska mogfi kaj izvažati v četveroETvezne države. Stvar je gotovo resna, a Ce se bodo Angleški njeni načrti posrečili, je drugo vprašanje. Ekonomične potrebe so zmerom močnejše od političnih stremljenj. * Domači zajec. Sedanje pomanjkanje mesa je povod, da po listih zopet priporočajo gojenje domaČega zajca. V Ljubljani imamo zdaj pod Rožnikom tik strelišča zavod, kjer goje domače zajce, ni nam pa znano, če so namenjeni samo za vojaštvo ali tudi za civilno prebivalstvo. V listih, priporočujočih domačega zajca, se posebno opozarja na to. kako vlogo igra zajčie meso v inozemstvu, zlasti na Francoskem. To nas spominja na polemiko, ki se je pred kratkim vnela med »Pester Llovdom« in med pariškm listom P;garo<. Bndimpešt nski list je namreč rekel, da ie domačega zajca me^o tako. da ga na Odrskem sploh ne marajo jesti. »Figaro* pa je pisal, da na Ogrskem nloh ne znajo doma-čcea zajca nrirediti in da j?m zato ne ugaja, da pa je po francoskem oM-čaj« prirejen domači zaiec prvovrstna delikatesa. * Čuden požar. V berlinskih listih čitamo sledečo veselo dogodbi-co: V berlinskem VVestend stanuje bogata, nekoliko priletna, pa zelo korpulentna in robustna gospodična Sch.. ki si ga rada že na tešče nekoliko privošči. Tudi v ponedeljek se je dopoldne okrepčala s konjakom, nato pa se je v precej razdraženem stanju umaknila v svojo kopalnico, kjer ji je služkinja pripravila prav toplo kope!j. Konjak in topla voda pa se oči vidno sovražita — skratka, gospodična Sch. se je v kadi onesvestila in sobarica ter kuharica je nista mogli spraviti k sebi, pa tudi ne iz kadi. V svoji razburjenosti sta telefonirali mesto na rešilno postajo — na gasilsko stražnico. V nekaj minutah sta pridrveli pred hišo gospodične Sch. dve brizgalnici in mogočen voz z raznim gasilskim orodjem. Gasilci so napeljali cevi in drveli v stanovanje gospodične Sch. Lahko si prestavljamo prizor, ki se je tam odigral. Popolnoma zaman pa spoštovani požarniki le niso prišli, štirje krepki možje so se podali v kopalnico ter spravili gospodično Sch. na varno. Priklicani zdravnik jc nato pogasil konjakove duhove. Na- ic temu se bo gospodična Sch. selila . . . * Novi davki na Nemškem. Nemški državni zber je dovolil celo vrsto novih davkov, ki bodo občinstvo hudo obremenili. Za izgled, kako breme bodo ti davki, naj navedemo le en slučaj: Davek na c i g a r e-t e je povišan in bo nesel nad S7 milijonov mark več kakor do -j. Da bi pušilci ne delali cigaret 1 mi, je naložen na 1000 listkov cigaretnega papirja, oziroma na toliko ovojk davek 6 mark. To je tako visok iavek, da v prihodnje pač ne bo nihče več sam delal cigaret, ker si bo vsakdo premislil plačati 60 pfenigov davka za 100 ovojk, ki veljajo 20 do 30 pfenigov. 100 listkov najboljšega cigaretnega papirja velja sedaj 10 pfenigov, zdaj pa bo treba z davkom vred zanje plačati 60 pfenigov. Zelo hudo breme bodo tudi nove poštne pristojbine. Posledica tega davka bo, bo nazadovalo razpošiljanje razglednic in da v kupčijskem prometu ne bodo več pisali pisem, ampak raje dopisnice. Od dopisnice bo plačati namreč 7 pfenigov, od pisma pa 15. Že zdaj poročajo nemški strokovni listi, da bodo izginili pisalni stroji z velikim črkami in stopili na njih mesto stroji z malimi črkami, s katerimi bo lahko na dopisnice mnogo zapisati. Darila. Rdeči križ. Meseca marca 1916 so dospela centralnemu skladišču Rdečega križa naslednja darila: Občina Sv. Gregor pri Velikih Laščah 2 vreči suhega sadja; ga. višjega štabnega zdravnika Marija Bock Vigams je naredila iz sukna (podarjenega od g. Andreja Gassner iz Tržiča) 3 srajce, 3 hlače, 3 telovnike, 2 ponočni suknji, 6 trikotnih robcev; gdčna. Marija Kosler 2 šala, 1 snežno havbico, 2 para nogavic, 1 par žilogrelcev; ga. Greta Steinmetz 5 vreč; markeza Sofija pl. Gozani 5 proteznih obvez; ga. Elsa pl. Mal-lasz 6 parov nogavic; gdčna. Marija Predovnik 3 pare hlač; lekarnar Ga-briel Piccoli 100 steklenic železnate-ga vina. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: Fran Drobnič, narednik iz bojišča, 1 K, in Andrej Kolar na N. V. ladji »Admiral Spann« iz Pulja 41 K (darovali: K. Krizman, V. Sterlekar, T. Turk, A. Valenčič, L Lubec, A. P-ščanc. K. Sancin, K. Valentič in V. Škof). Skupaj 42 kron. Za vdove in sirote padlih junakov vojvodin je Kranjske: Alojzij Skrem, računski podčastnik, rez. brz. odd. št. 45, voi^a pošta 83, zbral 54 kron pri moštvu nadomestnega brzojavnega stavbnega oddelka št. 45 z nabiralno polo. Srčna hvala! Mm se oli icdsi io m\m m idji potrefi! Umrli so v Uubliani: Dne 9. aprila: Gašper Hrastnik, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 10. aprila: Teodor Kowal-cznik, pesec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Pavel Zalar, ezniški čuvaj v pok.. 81 let. Sv. Martina cesta 2, med potjo v deželno bolnico. — Tc;nacij Prosen, reje-- j. 2 meseca. Streliška ulica 15. Dne 11. aprila: Josip in Pavla Anžlovar. dvojčka železniškega delavca. 20 mesecev, Linhartova ulica S. — Matija Vehar, mizarski pomočnik. 52 let. Skofja ulica 13. V deželni bolnišnici: Dne 9. aprila: Uršula Žižek, žena železniškega delavca, 35 let. — Janez Filipič. delavec, 55 let. — Ignacij Rak, bogoslovec. 24 let. — An gel a Vončina. žena vpokojenega k varniškega delovodje, 56 let. Dne 10. aprila: Antonija Peric, posestnikova hči-begunka, 22 let. Da«a?nj list obsega 6 str? ni. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Sanatorij WLflen ar Prosto lahko zadihamo, ako za- slezeno žrelo in vrat z grgranjem s Fellerjevim razkrajajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elzafluid« zopet napravimo gladko in čisto. »Elzafluid« je izboren za iz-plakovanje ust, vratu in žrela, čisti in desinficira, poživi krvni obtok v nežnih sluznicah in jih dela odporne proti prehlajenju. 12 steklenic tega preizkušenega domaČega zdravila pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 238 (Hrvatsko). Ravnotam se naroče tudi Fellerjeve voljno odvajalne ra-barbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice« 6 škatljic 4 K 40 v. franko. (ve) Prodajalka t poštena in spretna, t. daljšo prakso se Sprejme t trgovino mešane stroke jtib. Srampovčan, Vrhnika Najb°ljs V Dve učiteljici iščeta nujno skupno sobo če mogoče v bi zini c. kr. učiteljišča za čas od 1. do 15 maja t. 1. Po možnosti hrano v hiSi. 1190 Ponudbe na Antonijo dr. Sla vik Trat, Kolonija 126. Zeleznato 1090 lekarnarja Piccoli j a v Ljubljani, prekaša vse slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa in ima nesporno medicinično vrednost. Steklenica stane 2*40 K. -sf^ 7 popolnoma novih ^| petrole f Rnii«lHi*e>aiiie!i* s svetlobo 100 sveč, kojih mirov, cena je znašala a K 58.—, je po K 3x— za komad, naprodaj. SvetiljKe so pripravne za delavnice, skladišča itd. Poštni predal 47, — LJubljana. ZŽST -šče se ki bi vodil dobrovpeljano trgovino s premogom. P ača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na naslov : HfCHTEH S So, Liuitifana. P e b E a E O .2 X/5 O o TI O C S a a ■ n S a e a X i L*« .0* 3*P 1 Priporoča osobno obrano ■ ■ novosti y Dunaja. Velika izbora okusnih klobukov za damo in deklico kokor tudi bogata naloga Satnih klobukov* W3fm Stidno blago. Priznano nbko cono. Pooraviia točno in vestno- Monmntm naročila na oba* t obratno pošto. oziroma prodajalka z večletno prakso išče službe gre tudi na deželo. Cenj. ponucbe pod , Za&esl*!va 1205" »a upravo »Slov. Naroda.« 1205 Iftče se prt boljši rodbini z 2 posteljama, brez uporabe kuhinje. Ponudbe pod v,snainost/1201" na uprav. »Slov. Naroda«. 1201 špecerijske in mešane stroke z daljšo prakso želi službe. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda." 104^, Kdor hoče stare umetne spraviti v denar (tudi zlomljeno), naj jih vpošlje takoj kot vzorec brez vrednosti. — Za zob plača 40 v. Denar sledi tako} po poštni na kaznici. Naslov: Stein, Gradec, ldlhofg. 18.—24. Hupi se dobro ohranjen vl e v•v s streho. Kdo pove uprava »Si. Nar.« 1202 Ka prodaj ima za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka Ivan lelačin v Ljubljani. 1 kg praške gnjat?...... (gnjat) kos 4V2 do 7 kg. „ praške salami...... „ poljske salami..... „ krakovskih gnjatnih salami „ mortadela salami • • • • „ pariških salami . . . # . mm debrečinskih salami . . « K 7-60 6- 8 7- 20 7*80 7-80 7-80 760 7-60 6-30 »i „ tirolskih salami . . • . „ bmošviških salami • a razpošilja po povzetju v pošt zavojih d 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane Izvoz praških gnjati, M« KoKfi| 105c Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. 16.1. Slivovka tropinovec brinjevec hruševec Pelinkovac" PBaninc" grenki in sladki rum konjak 99 99 ■n „Vermut vino" v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri M vetoiganjama - sadja Ljubljana —— p«Mul prstfal M. ■ QF 05 84. Stav. .aovemao hakuo; mm 12. aprila ivii. Stran 5« !44 irižla i liilljui Ihitfcit podjetništvo | pisarno so orhitokturo in stavbno-tohoiiho tlolo | tesarstvo in miurstvo s strojnim obratom mm stavbna in fina dolaj opokorno s strojnim obratom w Kosezah in na Viftuj kamnolomi v Podpeči in v stavbna dela vsake vrste. ! Trgovci — Pozor I 10000 kg se še dobi od 10 kg naprej po hi 2-20 kg E. Brandt v Ljubljani, Celovška ctfsfa 82. ioss Išče se spreten trgovski sotrudnlh ali dobra prodajalko knjigovodkinja ▼ veleti goviuo mešanega blaga. Reflektira se le na izvežbane moči. Ponudbe pod „veletrgovina" 1152 na uor. »Slov. Naroda« JV(odni salon fiarborič = Ljubljana, Jl{estm trg štev. ?. = priooroča svojo veliko jalogro duna/sk1^ modelov svilnatih klobukov, slamnikov, klanih :^=: in pralnih oblik, cvetlic, peres i. t. d. Vedno velika izbera talnih klobukov. Proti praha jem, luskinam in izpadanja las deluje najboljše priznan« hm-ctim Mtora katera okrepoufe laslšče, odstran|ul« !uske in preprečuj© Izpadanje las. f sšeStlrEile« u navodom K. 1*2«. Rarpošina se z obratno poŠto ne man] kot dve stekienieu Zcloga vseh pre'zkušenlh zdravil, t-c>cHc. mil, nr»edioHai. vin, &Deo!*ali-tet, na»f*nei&ih parfumov, kirurgi čkih obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež, fgKfirna ffllm leuMa v LJubljani R«*reva resta i! I. pole? novozgrajenega Fran Jožefovega inbl'. mostti. 18 V le' lekarni doblvafo zdravila rndi člani boiniških blagain '-uine železnice, c. r. tobačne tovarne in ofcr. bolniške blagajne v LfnbljanL rivatni uradnik j voiasčine prost, popolnoma zmožen razun materinega slovenskega jezika, popolnoma nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, pre-meni službo lzvežban v lesni stroki in v občinskih poslih, bil več let občinski tajnik Vstop lahko prve dni maja. Naslov v upravništvo .Slovenskega Naroda". piijem i kostanjev les proti gotovini. doba*a april- j uli i Obvezne p nudbe z navedbo postaje za vagon 10.000 kg je vDOslati tvrrflc!' 1175 Sinko Žalec Stssersko pis in nion uhi parfumerija, fotografična manufaktura itd. —1 Mm SO!KlSi!0iaB3 WlM SfiHPOV. • ■■": •... ^ - .* > Ustanovljena Beta 1897. Rt ©H fCC? ?* Lpblisna, % dovska nllca 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpo^go. :: Nafnove'&a izbera :: velikonočnih in drugih razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA £ ubijana Prešernova ulica štev. 7. Krojaškega pomočnika spre'me ta*oj Martin Brici v Trbovljah, Loke 328 1173 ^OK3 fina za vsa peciva tudi, ne da bi bila kai s sladkorjem namešana, se M pri rieii Se vedno brez kart. D'ugače iste primesi k; t »Hafin«. Um do!i!EF U ftai zaloge! Ea zavtek stane K 1.30 torej 14 v. cenejši. Opozarjam, da se bližajo prazniki in ne odlašajte z naročili na zadnje dni. Razpošiljalnica , Šartljeve moke". Ivasi Urek, Lfnb!|ana, Mestni trg« 13. Gonoktein. 4 Namovejše, izkušeno sredstvo oroti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katar;u i t. ri GONOKTEIN je upeljan na £ki klinikt dvor svetnika vseuč prof. dr Janovskega. Na nemški Ulimki vs« u^. prof dr K. Krei-bicba. Toplo ga priporočajo vseuč r>roi dr. J. Bukovsky, vseuč prot. F Samberger, vseuč docent dr. J, Odstrčil i. t. d. V*euči1*Ščni docent dr. ER KLAUSNER, I. asistent nemške dermatologi ske klin ke v Pragi je v svojem predavanju pred zdrav-n ki na univerzi povdarial izvrstno učinkovanje Gonokteina ter ga posebno priporočal kot izborni bal*anvkum, ker ne draži želodca mti ledvic. M U. dr. J. grof ROSS1GOLI, občinski zdravnik v KaStelu starem piše : V mnogih slučajih akutnega kapavca zapisal sem Gonoktein in uvidel sem, da je izvrstni antigonorrhoicum, ker ne kvari želodca in ne ledvic. Dobi se po vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: lekarna Trnk6xcy. Zaereb: Lakarna „Salvator", S. Mit* telbach, Jelaelćev trg. Proizvaja Farmakološko-kemični laboratorij „RESA* Praga-Vrlovtce 552. Dobsvltoll vojnega ntfi Vo'no - vštb vetven ega Iranski »Mik kot prva moč in 1 prodajalka SO sprejmeta v trgovini meŠ. blaga Anton Verbič, trgovec, Sevnica ob Gospodična izurjena v trgovskem delu, dobra v računstvu, s lepo pisavo, 86 spralme takoj za popoldanske ure. Pismene ponudbe na „postili predal 157, Ljubljana". 1182 Lasne kite najbol še kakovosti po 7( 9, 12 in 16 kron; lasne podloge in mrežice vseh vrst; „Neril"« barva za lase in brado od Dr. Drallea po 2 in 4 S. lasne vode in masti; ampoon za nmivan|e las, šminke in puder poulični i-1, d. priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklicanja t voiaško službovanje le lokal odprt samo xa prodajo blaga In sicer vsaki dan samo od 9 do 1 :1 in v nedeljo od 9 do 11 ure dopoldan. Najbolj zanimiv In najbolji! slov. Uu stro vani tednik soc ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi,- povesti, fako zanimiv, lep detekci ski roman, poučne Članke fn črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte ..TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in celo leto K 12'—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošlj te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista »TEDENSKE SLIKE- Ljubljana, FranCttkanaka ulica 10 L Specialni oddelek platno v trgovini A. Šare lastnica Jadviga Šare nndi io priložnost k dobremu In cenemn nakupa srajce odejnih rjuh hlače blazin spalne srajce pernatih blazin „ jopice spodnja krila nogavice «m 793 £uiee.r5ltei uezenina. = PERILO = za gospode se izdeluje po meri. rjuh brisalk brisačev prtov prtičev sifon pernic žepnih nit zefir Ju b I f an s k a kreditna banka v Ljubljani 11 Delniška glavnica 8,000.000 kron. 11 Sftl«itni«iflVn uli**2* 4fc#a*w. 9- Rasami ton« okroolo I.OOO.OOO kron. Stritarjeva ulica *tev. 2. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. I fonal okroglo 1,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici In Celju. a in jih obrestuje po Priporoča nakup srečk za B. razred V. o. kr« avstrijske žrebanje mm te raaaa-a»al ooal IO. snaaHUss afto 8 Cene za posestnike srečk pr o j in jogo rnsroaai Cena aa l/i srečko B 40«—, i/i srečke C te-—, lU Sffiskl B 10-—. >/i Cene za novo vstopiwie Igroloos Vi srećka B 100-, '/> srećke B 100-—, 1/4 srečke 8 SO*—, »/• in na B S4—. Sprejeme vloge na 4 V*0/O Ustih. 1% rsutnitis od vlog na knjižice plafia banka sama. Aa vefnba ijiealkisi v vsak eMavaa, tevrsajefe se točne In nafkalaataeje. našim z gospodinjam z SLOVENSKI NAROD*. «ae 12. apriU 191«. KOLINSKO CIKORIJO 64. Rev. edine tovarne v Ljubljani Tovarna Čevljev Tržie.Goranjsko PETER KOZINA f. Breg. LJUBLJANA s».22£ft PRODAJA NA IN ZAHTEVAJTE CENIKE! Prekupcem priporoča se ubira in nakup na zalogi Moderne oblike! Solidni izdelki ! r MODNI SALON Rozi Fabčič, Rimska cesta 6. Cenjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba točna in solidna. Postrežba točna in solidna. RAZGLEDNICE velikonočne od 2 vin. naprej umetniške „ 6 vin. }Cejt>«eje zalego na I^rcnjjl^em. Prekaša vse specijalne trgovine* M IZBIRO pošilja tudi na deZdo: plaiče, /opice, ostume, halje, pe-L9dne »sred-\, L o ©rtse klobuke insteznike /elo solidna tvrdk■: M. Krištofič - Bučar LJubljana, Stari trg 9. Lastna klaa. Fine otroške oblekce s: in krstne oprave, s: VojnopoStne dopisnice, pisemski papir, papirnati prtički ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče stvari ceneje kot povsod drugod samo pri za pomladansko ta poletenako sezono. Dok er |e kaj zaloge. 1 kupon, 310 m dolg, kompletna obleka za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za salonske obleke, površnike, športne obleke, svilnate in iz kamrama, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot redna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035 SIESEL-IMEOF v Bran. Vzorci vrati« in franke. Korist? privatnih odjemalcev, če naroce tkanine v tovarni sami. naravnost pri tvrdki Siegel-Imhof. so danes večje kot kdaj prej. Ker smo se pravočasno preskrbeli s ttirminaml. smo dane« v položaju, da nudimo svojim P. T. odjemalcem bogato izbiro najbolj cenenih tkanin. Vsa naročila se izvršujejo zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo. Crne detelje, lucerne, krmske pese, razna travna, jesenske repe, korenja, buč, konope I j, jarega lanu, žlahtnih grahov, čebul jčka, vseh vrst zelenjadi in cvetlic priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno Semena: 11S8 Sever & Urbanlč LJUBLJANA. Wolfoua ulica 12. LJUBLJANA, efoan Sričar v -*£ Selenbnrgooa alica šteo. $. Zaloga izgotooljemk oblek za 783 :: gospode in dečke. m 0 0 0 Ljubljana, Židovska ulica štev. 4. Bajec umetni in trgovski vrtnar unnjt ji. 1.1. »Krastu, ti tt Mlaji nJeNt 132 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. poleg Čevljarskega mesto. Mta zaloga sni vencey. zdelovasje tofm. mm, fra^tof iti Zunanja naročila točno. Popolne opreme 274 otroškega perila v zalogi za vsako priporoča znana trgovina s perilom O. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka. ssss JADRANSKA Delniška glavnica: K 8,000.000- PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000*—. SPREJEMA: Vloga aa kajttleo In jih obrestuje p« čistiš 4 V« %. Sloga m loto« ha ttrm racam prati sajagaosejšesia obrestovanju. Dviga se lahko vsak daa brez fffra sa sisra tori). Rentni davek plača banka iz svojega. EUPDJE Df PRODAJA i Devize, valute, vrednostne papirje k* ia srečke c kr. razredne loterije. i Menice, devize, vrednostne papirje iti i Čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta, m blago, ležete v javnih skladiščih. Baročna ia jih izvrsnje najknlantneje. DC 2