MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx ' Številka 5 — Leto V — Junij 1985 Sozd Merx združuje Arto Celje. Avtotelmiku Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte. Gostinsko podjetje Celje. Hoteli —gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje, Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje. Teko C elje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek. Karaten Mttgvar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet. Tilniku llijnš. Minka Bajda. Bojan Delan. Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Malgon in Savo Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon 1063) 31-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx ( e!je oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. 'lisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Nove prodajne površine v blagovnici Tkanina Stil butik Družbeni dogovor o razvoju RTC Golte Ob vključitvi delovne organizacije RTC Golte v sestavljeno organizacijo Mene so poudarili, da je treba zanjo sistemsko urediti dolgoročne vire sredstev za pokrivanje izpada dohodka ter sproti preverjati poslovanje. Na podlagi teh zahtev je iniciativni odbor že dosegel zagotovitev sredstev občinskih telesnokul-tumih in komunalnih skupnosti občin: Mozirje, Titovo Velenje, Žalec in Celje. Pripravil je tudi Družbeni dogovor o delovanju in razvoju RTC Golte, ki opredeljuje način financiranja in oblikuje družbeni svet kot organ, ki bo bdel nad delovanjem centra in izpolnjevanjem dogovora. Družbeni dogovor o delovanju in razvoju RTC Golte so 30. maja že podpisale vse štiri občine, zbornici v regiji, MS SZDL ter delavska sveta RTC Golte in sestavljene organizacije Merx, 30. maja na sedežu družbenopolitičnih organizacij v Celju. Oskrbovalci so znani Nove možnosti za prodajo naših izdelkov Za čimboljšo preskrbo so se po dolgem času v Merxu vendarle dogovorili, kako bodo najbolje oskrbovali trg s IZ VSEBINE: stran Proteinska obogatitev hrane_________________2 Predstavljamo vam...4 Programska usmeritev \ za komuniste__________5 Imenovani koordinacijski odbori 6 Stanovanjsko kreditiranje__________7 Ob otvoritvi je v. d. direktor temeljne organizacije Maloprodaja tovariš SELČAN povedal: »Delavci delovne organizacije Tkanina, temeljne Maloprodaja, smo si v ciljih razvoja do leta 1985 zadali tudi nalogo širjenja maloprodajnih površin v manjših obsegih, pač v okviru trenutne situacije oziroma možnosti, ter specializacijo teh pridobitev. Zavedamo se namreč, da je širjenje maloprodajnih protorov, nova ponudba in stalno prilagajanje povpraševanju potrošnikov osnova za povečanje blagovnega prometa. Ozrli smo se malo okrog naše blagovnice in ugotovili, da se drži blagovnice dokaj primeren in lep prostor, ki je takorekoč tu pri roki — v središču mesta, pa je že več let neizkoriščen. Šlo je za opuščene prostore bivše pekarne v Stanetovi ulici 1. V temeljni organizaciji smo hitro ugotovili, da gre za dragocene prodajne površine v središču mesta ter akcijo za pridobitev teh površin takoj samoupravno verificirali. Ideja, da se adaptirajo prostori bivše pekarne in funkcionalno pripojijo k blagovnici,se je začela realizirati takoj po pridobitvi pravic do uporabe poslovnih prostorov bivše pekarne od samoupravne stanovanjske skup- nosti Celje. Celoten prostor smo z manjšimi gradbenimi deli in drugimi posegi tako pripojili k blagovnici in ga usposobili za potrebe prodaje specializirane ponudbe blaga, ki je v Celju skoraj ni bilo oziroma je je bilo zelo malo. Gre za ponudbo modnih novosti, posebnosti ter modnih dodatkov s poudarkom za mlade. Na ta način smo v blagovnici Tkanina pridobili cca 65 kv. m lepo urejenega prodajnega prostora, ki smo ga imenovali STIL BUTIK. Z imenom poudarjamo, kaj nudimo in kaj bomo nudili v STILU. Gre za ponudbo najnovejših modnih ustvaritev naših najimenitnejših izdelovalcev oblačil in dodatkov tako družbenega kot privatnega sektorja. V butiku STIL bodo kupci našli na enem mestu vse, kar so do sedaj iskali v Celju in izven Celja. Hočemo zadovoljiti vse kupce — mlade in mlade po srcu, ki do sedaj v lepem Celju s ponudbo modnih artiklov niso bili zadovoljni. Glede na stroške usposobitve oziroma adaptacije in na predvidene finančne rezultate, lokacijo in pridobitev novega segmenta kupcev smatramo, da so bila nalaganja v STIL upravičena in dobro naložena, sploh pa v skladu s hotenji današnjega trenutka, da z majhnimi sredstvi ustvarjamo velike učinke. siri, poltrajnimi in trajnimi suhomesnatimi izdelki, da bodo kupci zadovoljni. Nosilec prodaje suhomesnatih trajnih izdelkov in sirov je delovna organizacija Blagovni center, medtem ko sta delovni organizaciji Kmetijska zadruga Laško in Kmetijski kombinat Šentjur nosilca prodaje suhomesnatih poltrajnih in barjenih izdelkov. S to opredelitvijo smo dosegli, da vsi ti izdelki ne bodo šli neposredno v maloprodajo, ampak samo prek omenjenih nosilcev poslov, ki bodo usklajevali asortiment dobaviteljev. Tako se bedo odslej pojavljali na tržišču tudi artikli drugih proizvajalcev in obogatili ponudbo. Seveda pa ne smemo pozabiti na še večjo prodajo svojih izdelkov, predvsem Kmetijskega kombinata Šentjur in Kmetijske zadruge Laško. Marketinški sektor skupaj z delovno organizacijo Blagovni center bosta poskrbela za nove možnosti prodaje teh živil. PIK Jadro iz Splita Dobro poslovno sode- lovanje Merx že nekaj časa precej dobro sodeluje s PIK Jadro iz Splita. Na temelju dolgoročnega samoupravnega sporazuma nas ta delovna organizacija oskrbuje predvsem z zelenjavo: solato, paradižnikom, cvetačo, kumarami. Še posebno nam to prav pride pozimi, ko dobimo solato iz Komiže in večkrat se je že zgodilo, da je bil Merx edini v Sloveniji, ki je imel v najbolj mrzlih dnevih svežo zelenjavo. To se je pokazalo tudi letošnjo zimo. ’ Kljub sporazumu o dolgoročnem sodelovanju se vsako leto posebej dogovarjamo za sprotno nabavo. Tako je bil pred kratkim v Splitu pogovor med našimi in njihovimi najodgovornejšimi delavci o možnostih obojestranskega sodelovanja v letošnjem letu. PIK Jadro bo še naprej oskrboval sozd Merx z različno zelenjavo, pa bi želel prek delovne organizacije Blagovni center, ki naj bi bila tudi nosilec , prodajati na našem območju razne vrste cvetja. V zameno pa bi Merxu prodajali živila — po Dalmaciji, predvsem jabolka, kislo zelje in nekaj vrst mlečnih izdelkov. Pogovor je bil torej ploden, saj je odprl pot za prodajo naših proizvodov, ki se v regiji in celo po Sloveniji že težko prodajajo zaradi prenasiče-nosti trga. Uveljavimo sistem kolektivnega dela Novi predsednik akcijske konference ZK Albert Lebič Na programsko volilni konferenci zveze komunistov sestavljene organizacije Merx je bil za novega predsednika predsedstva akcijske konference izvoljen ALBERT LEBIČ, po poklicu socialni delavec, zaposlen v delovni skupnosti delovne organizacije Blagovni center kot~vodja kadrovskega splošnega sektorja. Do-sedaj je opravljal že vrsto pomembnih dolžnosti. Bil je sekretar OK ZSMS in MS ZSMS ter član raznih komisij na občinski in tudi na republiški ravni. Poleg dolžnosti, sprejete na zadnji konferenci, je Albert Lebič tudi član komiteja in predsedstva OK ZKS Celje ter predsednik kadrovske komisije občinskega komiteja ZKS. Na vprašanje, kako bo vodil delo predsedstva in komunistov v sestavljeni organizaciji Mene pri reševanju tako pomembnih vprašanj, kot je trenutni družbenogospodarski položaj, nam je odgovoril: »Če bomo hoteli v prihodnjem obdobju uveljaviti avant- gardno vlogo zveze komunistov v Merxu, menim, da sta pomembni dve stvari. V sistem dela predsedstva in sekretariata akcijske konference sestavljene organizacije Mera bo treba vpeljati kolektivno delo. To se pravi, da bomo morali v delo vključiti ves kadrovski potencial znanja, ker smo tako veliki in raznoliki v tem sistemu, saj bi vsaka drugačna oblika dela ne dala zaželenih rezultatov. Za večjo povezavo med osnovnimi organizacijami in sekretariatom bodo skrbeli člani sekretariata, ki bodo spremljali delo osnovnih organizacij, spoznali njihove težave in sproti o vsem tem tudi poročali. Drugo, kar se mi zdi tudi izredno pomembno, je, da bomo morali takoj na prvi seji bolj konkretizirati sklepe problemske konference in vsebinsko opredeliti vprašanja skupnega pomena za sozd Mera kot celoto, ki se jih bomo v prihodnje lotili in jih skušali rešiti. Če sklenem: s takšnim načinom dela bi komunisti v sozdu pripomogli k večjim dosežkom.« STRAN 2 MERK VkSTNKK JUNIJ 1985 Andrej Marinc v Merxu Dobra ocena za PPS Hmezad-Merx »Sestavljena organizacija Merx je še mlada; letos bo dopolnila 5. obletnico, a je na celjskem in koroškem območju v osnovni preskrbi z živili uspešno člani kolegijskega poslovodnega organa predstavili Merx Andreju Marincu in nadaljevali: »Po samoupravni in poslovni organiziranosti spadamo med sozde, ki ljali, da je uspešnost pri premagovanju težav odvisna od dobrih in sposobnih kadrov ter trdne samoupravne in poslovne povezanosti agroživilstva na širšem g i Osnovne organizacije Z K že evidentirale možne kandidate za svoja vodstva Priprave na 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ Osnovne organizacije ZK v DO Blagovni center so se v skladu z navodili občinskega komiteja ZKS Celje lotile kadrovskih priprav na volilne konference osnovnih organizacij ZK, konference občinske organizacije ZKS ter na 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. Evidentirale so že možne kandidate za svoja vodstva, sekretariate, predsednike in namestnike komitejev za SLO in DS, člane predsedstva akcijske konference ZK in delegata sveta ZK v krajevni skupnosti, člane OK ZKS, člana aktiva komunistov delegatov neposrednih proizvajalcev, člana tovariškega razsodišča, člana komisije za družbenoekonomske odnose, delegata za kongres ZKS in delegata za kongres ZKJ ter delegate za volilno občinsko konferenco ZKS. Pri evidentiranju so upoštevale predvsem načela in merila delovnih rezultatov, moralnih lastnosti, zaupanja in spoštovanja, idejno poli- tično usposobljenost, pripravljenost za aktivno delovanje in krepitev vloge OO ZK. Junija bodo potekali usklajevalni postopki, septembra pa bodo pripravili kadrovske predloge. Oktobra bodo seminarji za usposabljanje evidentiranih kandidatov, v novembru in decembru pa pro-gramsko-volilne seje OO ZK, kjer bodo tudi že oblikovana stališča do kongresnega gradiva. Zdenka Zimšek Mehanika Avto Celja zmagala Drugo delovno srečanje kovinarjev opravila izpit tudi v času največje krize v preskrbi. Hkrati je z 20-odstotnim deležem kmetijstva v celotnem prihodku sozda, ki bo letos 60 milijard, in 10-odstot-nim deležem gostinstva in turizma pomembno zaznamovala turistični razvoj na zahodnem Pohorju — Kope je izvlekla iz izgub, Golte pa prevzela v izgubah in se uveljavila v zdraviliškem turizmu Dobrne,« tako so jih danes dajejo tudi za zgled. Za celjsko območje, pa tudi za vso Slovenijo pa je pomembno, da sta sozda Merx in Hmezad prek poslovno planske skupnosti vnesla v to regijo nov veter. Andreju Marincu, ki ga je med obiskom v Merxu to vprašanje še posebej zanimalo, so člani kolegijskega poslovodnega organa in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v pogovoru zagotav- območju, tudi čez občinske in republiške plotove, pri čemer pa ne kaže ponavljati slabih izkušenj vsiljenih integracij. Tako na primer plansko poslovna skupnost Hmezad-Merx odpira povsem nove oblike sodelovanja in povezovanja, v katerem je bistveno razumevanje za pametno delitev dela in združevanje programov, načrtov in kadrovskih potencialov. Takšno je bilo samo ime srečanja, v resnici je bilo to delovno tekmovanje kovinarjev celjskega območja, ki ga je 17. in 18. maja pripravil medobčinski sindikalni svet Celje. Na njem so tekmovali predstavniki vseh osmih občin in to v 17 poklicih, bilo jih je več kot 200. * Prvi dan tekmovanja je bil preizkus teoretičnega znanja po posameznih poklicih na Tehniški srednji šoli maršala Tita v Celju. Obsegal je 30 vprašanj iz samouprave, ekonomike, varstva pri delu in strokovna vprašanja iz tekmovalnega poklica. Tekmovalci so pokazali izjemno podkovanost tudi v teoretičnem delu. In zakaj poročamo o tem tekmovanju? Zato, ker so tudi naši delavci sodelovali na njem. Praktični del za avtomehanike — OTTO in DIESEL je bil v PSO Avto Celje — Celje. V Otto programu so tekmovali trije naši de- lavci. Mirko Mlakar je zmagal. V Diesel programu pa sta bila dva naša tekmovalca; Ivan Javornik je osvojil prvo mesto. Glede na močno konkurenco iz drugih DO je prav, da našima zmagovalcema čestitamo in da jima zaželimo veliko uspeha na republiškem tekmovanju kovinarjev za memorial Fran,ca Leskoška-Luke, ki bo v Titovem Velenju od 27. do 29. junija. Ivan Košenina Strokovno predavanje o soji Proteinska obogatitev hrane ,„„A7,,,n.„,y Delovna organizacija Blagovni center je v sodelovanju z Sojaproteinom iz Bečeja pripravila strokovno predavanje in prikaz uporabnosti soje v kulinariki. Ob tem so vabljenim pripravili degustacijo sojinih jedi. Soja se zadnje čase vse bolj uveljavlja pri kupcih in gostincih. In kaj pravi pridelovalec o soji? Dejstvo, da šoja od vseh rastlin vsebuje največjo količino proteina, zmaguje na vseh meridianih — v vseh kuhinjah, ob največji podpori zdravstvenih delavcev in drugih strokovnja-. kov v sodobni in zdravi prehrani. Soja ni več samo eksotična rastlina iz tajinstvene Kitajske in tehnično razvite Japonske, to je hrana današnjosti in prihodnosti, hrana sodobnega človeka. Nekateri mislijo, da je soja zamenjava za meso, vendar to ni res. Soja je živilo v vsakodnevni prehrani ne samo vzhodnih in azijskih dežel, temveč tudi razvitih zahodnih dežel. V njej je: — od 36—53 % proteinov, od 15—23% olja, od 4—7 % celuloze, — od 2,7—12 % ogljikovih hidratov in od 3—6 % mineralnih snovi, ki so še kako potrebni človeškemu organizmu. Z razliko od drugih rastlinskih proteinov so sojini visokokakovostni v biološkem smislu, ker vsebuje nujne in življensko pomembne, aminokisline. Sestava sojinih proteinov pa je precej podobna proteinom živalskega izvora. Manjša prodaja Tovarna v Bečeju je ena od sedmih na svetu, ki izdeluje sojine proteine za prehrano. Iz soje lahko pripravite čevapčiče, pleskavice, sesekljane zrezke, polnjene paprike, sarme v kislem zelju in mnoge druge jedi, za katere ste doslej uporabljali mleto meso. Na embalaži SOJ A-VITE, sojinih proteinov v kosmičih, so recepti za pripravo najrazličnejših jedi. Za kruh in pecivo pa so zmleli sojo v moko SOJA-VITA. Kruh, s posebnim okusom, zdrav in ekonomičen, ter vrsto drugega testa in peciva, boste pripravljali iz SOJE-VITA moke. Ti izdelki so novost na jugoslovanskem tržišču, pripravljamo pa še nove. Dobite jih v samopostrežnih trgovinah, v posebni embalaži, z blagovno znamko SOJA-VITA. Lani smo večkrat pisali o težavah pri nabavi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, o problemih združevanja deviz in podobno, zato nas je zanimalo, kako so se pripravili za letos. O tem je nekaj več povedal Ivan GROBLER, pomočnik direktorja marketin- ga: »Letos še ni primanjkovalo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Nekaj težav so imeli proizvajalci, zato smo marca in aprila uvozili 150 ton kana m 140 ton urea, za kar pa ni bilo treba združevati deviz. Moram pa povedati, Š*’*!*!*! ;vw " j : ■ . i - ' iil a i« v® II da smo pri nekaterih vrstah umetnih gnojil letos zasledili manjšo prodajo, tudi do 15 odstotkov. Vzrok so verjetno visoke cene, zato kmetje iščejo cenejša gnojila, ne glede na to, kakšno razmerje dušika, fosforja in kalija vsebujejo.« Programsko volilna konferenca ZK sozda Merx Delegati 650 članov Zveze komunistov iz 55 osnovnih organizacij ZK v 21 delovnih organizacijah sozda Merx so se v torek, 28. maja 1985, sestali na programsko volilni konferenci. V izredno dobro pripravljenih razpravah so na konferenci predvsem govorili o zahtevnih nalogah, ki čakajo ne samo komuniste, ampak vse delavce Merxa. Seveda niso mogli mimo številnih težav, ki izvirajo iz zapletenega gospodarskega položaja v Jugoslaviji in močno vplivajo tudi na poslovanje vseh delovnih organizacij v sozdu Merx in na izpolnjevanje njihovih nalog. Od desne proti levi sedijo: dr. Emil Rojc, predsednik MS ZKS, Stane Mele, predsednik OK ZKS, Venčeslav Zalezina, direktor DO Blagovni center in Franc Ban, predsednik KPO* sozda Merx. MERK VI-STKSIK JUNIJ 1985 Mladi — kako do stanovanja? Mladi delovne organizacije Tkanina so se zbrali in organizirali okroglo mizo z delovnim naslovom Mladi — kako do stanovanja? Okroglo mizo so vodili Janez Krbavec, Marija Strniša in predstavnica samoupravne stanovanjske skupnosti Celje. Mladi so bili seznanjeni z možnostmi za uvrstitev na prednostno listo za pridobitev druž- ic viza Tito—revolucija—mir, ki ga je organizirala Občinska konferenca ZSMS Celje v prostorih Srednje družboslovne šole v Celju, se je udeležilo osem ekip iz osnovnih šol, srednjih šol in organizacij združenega dela. Najboljši trije so nadaljevali tekmovanje na regijskem, repu- benega stanovanja ali individualne gradnje. Prav tako so se seznanili, po kakšnih kriterijih so uvrščeni mladi na listo in kako se rešujejo? Trend o nakupih družbenih stanovanj se manjša in se zato povečuje možnost nakupov etažnega stanovanja oziroma lastnika. V ta namen so tudi ugodni kreditni pogoji za poten- bliškem in zveznem nivoju. Barve Tkanine so uspešno zastopali trije mladinci Jelka Čuk, Dušan Ekselenski in Bojan Dežan in zadostili pričakovanjem. Ob zaključku so razdelili priznanja in diplome udeležencem. B. D. cialne kandidate, da prispevajo sami le 20% lastnih sredstev, ostalo pa kreditirajo delovne organizacije, to je 40 %, in prav toliko tudi samoupravna stanovanjska skupnost. Ta možnost je zelo ugodna tako za kandidata, kot tudi za delovno organizacijo, saj se sredstva vračajo v delovno sredino, kandidat pa je etažni lastnik stanovanja. Glede na to, da so v današnjem trenutku mladi in njihove družine v težkem socialnem položaju, so spregovorili tudi o solidarnostnih stanovanjih kot tudi finančnem fondu, ki je namenjen mladim družinam in možnosti za olajšave pri plačilu soudeležbe. Poudarili so tudi prednost stanovanjske zadruge pri individualni gradnji. Naj zaključim z dejstvom, da je podlaga reševanja stanovanjskega problema in koriščenja omenjenih ugodnosti samo namensko varčevanje za uspešno rešen problem mladih, ki šele stopajo na pota samostojnosti. Bojan Dežan PO plansko poslovne skupnosti Na zadnji seji plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx so člani obravnavali predlog razdelitve kreditnih sredstev Ljubljanske banke, splošne banke Celje, ki so namenjena za kmetijstvo. Na osnovi programov koordinacijskih odborov, ki so jih na tej seji tudi potrdili, so izdelali predlog programa dela Plansko poslovne skupnosti za leto 1985 za vsa področja medsebojnega sodelovanja. Na koncu pa so zadolžili koordinacijski odbor za gostinstvo in turizem, da se opredeli do predloga sestavljene organizacije Merx za ustanovitev skupne službe za prodajo in propagando gostinsko turističnih uslug in hotelskih kapacitet obeh sestavljenih organizacij. Kaj je novega v sektorju za kadre in splošne zadeve — Prvim skupinam žensk iz DO Hoteli gostinstvo Celje bodo v Zdravilišču Dobrna opravili preventivne ginekološke preglede v mesecu maju. Stroške bodo krile temeljne organizacije, v katerih so ženske zaposlene. — Na splošnem združenju Kaj je novega v sektorju za marketing Kljub dobri ponudbi papirne embalaže so proizvajalci s 1. junijem ponovno dvignili cene in so zelo različne. Istočasno pa napovedujejo tudi za vso ostalo papirno konfekcijo in sicer do 20%. za trgovinsko dejavnost SR Slovenije pripravlja odbor za izobraževanje osnutke programov pripravništva za V. stopnjo strokovne izobrazbe smer aranžerski tehnik in komercialni tehnik. V delovni skupini sodeluje tudi predstavnik SOZD Mera. Zdravstveni center Celje, Dispanzer za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine je po šolah organiziral tekmovanje o čistosti zob. Na zaključni prireditvi in podelitvi nagrad sta se sozd MERX in sozd HMEZAD skupaj predstavila z razstavo zdravih prehrambenih izdelkov in z degustacijo le-teh. MERX je predstavil varovalni kruh in vse vrste nebelih pekarskih izdelkov DO MPI, Blagovni center pa napitke brez sladkorja, sadje in zelenjavo. HMEZAD je prikazal mlečne in mesne izdelke. Razstavo in degustacijo si je z zadovoljstvom ogledalo nekaj šol in predstavniki zobozdravstvenih centrov iz vse Slovenije. Kviz Tito — revolucija — mir Mladi in negovanje revolucijskega izročila Tkanina odprla Stil butik Ni naključje, da je na otvoritvi novega prodajnega prostora delovne organizacije Tkanina, kije namenjen predvsem mladim kupcem, trak prerezala JULIJ A VRBOVŠEK, učenka 2. letnika naravoslovno tehnične usmeritve Srednje tehnične šole Maršala Tita v Celju, zmagovalka regijskega tekmovanja Tito-revolucija-mir. Otvoritev je namreč sovpadla s praznovanjem mladih, ki so na celjskem območju že dolgo pogrešali specializirano prodajalno oblačil. 1. Vse delovne organizacije morajo takoj posredovati KPO sanacijske programe. 2. Delovne organizacije morajo zagotoviti operativno izpolnjevanje sanacijskih programov. Sprejeta stališča AK ZK sozda Sklepi seje strokovnega kolegija direktorjev delovnih organizacij, članic sozda Merx, ki je bila 27. maja in obravnavala oceno gospodarjenja v prvih mesecih letošnjega leta. v nasprotnem primeru ne bodo deležne enotne podpore, ki sc bo takšnim organizacijam zagotavljala znotraj sozda. 3. Delovne organizacije morajo prej ugotoviti možnost notranjega pokrivanja izgub, preden jo iščejo zunaj sozda. 4. Delovne organizacije, ki ne bodo mogle pokriti izgub, morajo poiskati delovne organizacije. ki bodo prevzele vlogo sanatorja. da bi tako preprečili sankcije pri osebnih dohodkih. DO, ki ne bodo zagotovile pokrivanja izgub, morajo pripraviti delavce na predvidene ukrepe zmanjšanja osebnih dohodkov. 5. Kolegijski poslovodni organ bo spremljal izpolnjevanje Poročilo o delovanju Zveze komunistov sestavljene organizacije sanacijskih programov po DO Mera in ocena trenutnega družbeno gospodarskega položaja Meraa, oz- tozdih, zato se bo posebej poki ju je pripravil dosedanji predsednik akcijske konference zveze govarjal s posameznimi delov-komunistov ŽARE FRANČEŠKIN, je bila dobra osnova komisiji za nimi organizacijami. DO naj do-pripravo stališč. ločijo termine za te sestanke. Kdaj nova industrijska pekarna? Za čim boljše obveščanje celjske javnosti, kako poteka zbiranje sredstev celjskega združenega dela za izgradnjo nove industrijske pekarne, smo pred kratkim pripravili kar dve srečanji s sredstvi javnega obveščanja. Prvo je bila oddaja v živo na radio Celje, kjer so predstavniki Meraa Jože Gračnar, Rudi Kajt-nar in Dinko Meštrovič v pogovoru z novinarjem radia Celje Mitjo Umnikom odgovorili na vsa vprašanja, ki so bila postavljena s strani poslušalcev oziroma potrošnikov. Drugo pa je bilo srečanje z novinarji vseh novinarskih hiš, ki imajo sedež v Celju. Na tem srečanju sta podpredsednik Jože Gračnar in direktor temeljne organizacije Dinko Meštrovič seznanila »sedmo silo«, zakaj smo se odločili za izgradnjo industrijske pekarne, zakaj smo se za pomoč obrnili na širšo družbo in na osnovi tega tudi že sprejeli družbeni dogovor o izgradnji industrijske pekarne. Na osnovi tega so že tekli razgovori v združenem delu in pričakujemo, da bodo vsi samoupravni sporazumi podpisani že 15. junija, tako da bi lahko pričeli z združevanjem sredstev že 1. julija in z gradnjo v začetku septembra. Zaradi enostavne gradnje bo pekarna hitreje zgrajena — 1 leto — in sama gradnja bo tudi cenejša. Nova pekarna bo stala poleg Mlina, torej na našem kompleksu na zgornji Hudinji, oprema bo vsa domače izdelave, kapaciteta bo 2400kg na uro. Celjsko združeno delo je na ta način znova dokazalo, da ima posluh za akcije, ki so dobro pripravljene in nujne ter od katerih lahko pričakuje samo dobre rezultate, saj bo za izgradnjo industrijske pekarne namenilo 12 starih milijard. Gostinsko-tu ris tiču a de j a v n ost Do 16. junija je treba pripraviti ukrepe za sanacijo V prizadevanju za boljše poslovne rezultate je kolegijski poslovodni organ sklical vse direktorje temeljnih in delovnih organizacij s področja gostinsko turistične dejavnosti, da bi skupaj ocenili trenutni družbenoekonomski položaj te dejavnosti in se opredelili do nekaterih razvojnih razmišljanj. Na osnovi razprave je bil sprejet zaključek, da morajo vsi direktorji skupaj s podpredsednikom Juretom Toplakom in vodjem sektorja za ekonomiko in organizacijo Žaretom Frančeškinom pripraviti do 16. junija zelo konkretne predloge ukrepov za sanacijo sedanjega stanja gostinsko turistične dejavnosti. V nadaljevanju so se vsi prisotni pozitivno opredelili do koncepta organiziranja prodajne propagandne službe za to dejavnost ter do priprave enotnega koncepta počitnikovanja v sestavljeni organizaciji Mera. Bili so enotnega mnenja, da je potrebno ponovno razpravljati okrog organiziranosti gostinstva v Celju z vidika racionalnosti. Za zaključek so vsi navzoči ugotovili, da so takšni sestanki potrebni, še posebno sedaj, ko je v tej družbeni klimi potrebno včasih takoj začeti r.sevati določene konkretne probleme, ki pa lahko bistveno vplivajo na izboljšanje rezultatov posamezne enote. i Novi predsednik je Ivan Lenko VESTNIK JUNIJ 1985 Sklepi 1. redne seje poslovnega odbora 1. Na predlog delavskega sveta sestavljene organizacije Merx je bil na prvi seji novoizvoljenega poslovnega odbora za predsednika imenovan Ivan Lenko iz delovne organizacije Potrošnik, za njegovega namestnika pa Tilčka Rečnik iz delovne organizacije Kmetijski kombinat Šentjur, 2. Po obravnavi ocene poslovanja za prve tri mesece letos in sprejetih sklepih zadnje seje kolegija direktorjev so delegati poslovnega odbora sprejeli takšna stališča: a) poslovni odbor se je seznanil z oceno poslovanja delovnih organizacij za prve tri mesece in sklepi kolegija direktorjev. Oboje se posreduje delavskemu svetu v sprejem; b) vse delovne organizacije, ki so morale pripraviti sanacijske programe, naj jih takoj dajo kolegijskemu poslovodnemu organu sozda; c) delovne organizacije morajo v svojih sanacijskih programih poimensko opredeliti nosilce posameznih nalog in roke za izpolnitev vsake naloge za ozdravitev razmer. d) Če bodo temeljne organizacije ob polletju poslovale z izgubo, jo morajo najprej pokrivati znotraj delovne organizacije in šele nato v okviru sozda. Tiste delovne organizacije, ki tudi ob polletju ne bodo pokrile izgube, morajo takoj začeti iskati sanatorja, da bi preprečile sankcije na področju osebnih dohodkov; e) Izpolnjevanje sanacijskih programov po temeljnih in delovnih organizacijah bo sproti preverjal kolegijski poslovodni organ, ki se bo predhodno pogovoril z vsemi izgubarji. 3. Po obravnavi gospodarskega načrta sestavljene organizacije za leto 1985 so se delegati strinjali z usmeritvami in opredeljeno politiko, zato so predlagali delavskemu svetu, da ga v celoti sprejme. 4. Po obravnavi finančnega načrta delovne skupnosti in ne- katerih pripombah so delegati sprejeli naslednja stališča za obravnavo na delavskem svetu: a) sprejme se finančni načrt sozda Merx za leto 1985, delavskemu svetu pa se predlaga, da sprejme poleg finančnega plana še programe dela. b) izhodišča za pripravo finančnega načrta delovne skupnosti naj v prihodnje prej obravnava kolegij direktorjev. Ivan LENKO, kot predsednik, Potrošnik Celje Tilčka REČNIK, KK Šentjur Avgust PUNČUH, Dravinjski dom Slovenske Konjice Marija ČONČ, Tkanina Celje Danica DRUŽINIČ, Hoteli —gostinstvo Celje Fanika FORŠTNER, Savinja Mozirje Venčeslav FERLE, Zdravilišče Dobrna Milena VREČAR, Mlinsko predelovalna ind. Celje Anica ŠTUCL, Blagovni center Celje Franc CEHNER, Avto Celje Franc MARKOVIČ, Gostinsko podjetje Celje Predsednik Franc Žgank, namestnik Franc Berdnik Volitve delegatov v organe upravljanja v Blagovnem centru V delovni organizaciji, tozdih ter DS SS so bile volitve delegatov v organe upravljanja. Za predsednika delavskega sveta DO je bil izvoljen Franc Žgank, za njegovega namestnika pa Franc Berdnik. Izvoljena je bila tudi samoupravna delavska kontrola in skupna disciplinska komisija. V tozdih in DS SS so bili izvoljeni delavski sveti in samoupravna delavska kontrola. Delavski sveti so izvolili komisijo za delovna razmerja, komiteje za SLO in DS, komisije za varstvo pri delu in odbore za učinkovitejše gospodarjenje. DS DO je izvolil še komisijo za družbeni standard in komisijo za razvid del in nalog ter analitično ocenitev DO. Že na prvih sejah so delavski sveti konstruktivno razpravljali o rezultatih poslovanja za prvo trimesečje in sprejeli Program ukrepov za izboljšanje poslovanja v delovni organizaciji. Sklep organov upravljanja in vseh družbenopolitičnih organizacij je, da je treba program dosledno izpolnjevati in izboljšati rezultate poslovanja, kar je podlaga za napredek delovne organizacije. Zdenka Zimšek c) PO skupno s komisijo za svobodno menjavo dela predlaga DS sozda, da sprejme sklep, da zaradi racionalnosti obračunavanja obremenitev za 1. polletje članice financirajo DSSS sozda glede na sprejete akontacije, ki so za vse članice za 42 % višje, kot je bila realizacija v letu 1984. Glede na dejansko opravljeno delo sektorjev se za prvo polletje opravi poračun, ki bo upošteval preveč ali premalo plačane akontacije v prvem polletju. 5. Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu, da sprejme ugotovitveni sklep, da so spremembe in dopolnitve pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval sprejete. Sprememba je vsebinska; denarne nagrade se nadomestijo s 7-dnevnim penzionom v zdravilišču. Predstavljamo vam... Sektor za informatiko Kakšna je vloga sektorja pri razvoju obveščanja v sozdu? Verjetno ne bo odveč, če uvodoma skušam predstaviti nekaj osnovnih pojmov s tega področja, da bi v nadaljevanju laže oblikoval jasen odgovor. V praksi največkrat uporabljamo naslednje: — informacijski sistem: je delni sistem poslovnega sistema, katerega osnovna funkcija je pretvarjanje nevtralnih podatkov v informacije ža odločanje; — informacijski proces: ta se odvija znotraj informacijskega sistema in je delni proces poslovnega procesa, katerega osnovne funkcije so zbiranje, zajemanje, prenos, hranjenje, obdelava, posredovanje sporočil in informacij ustreznim uporabnikom; — sistem informiranja: poenostavljeno bi ga lahko označili kot sistem predoče-nja oziroma posredovanja sporočil in informacij in ga ne smemo zamenjevati s pojmom informacijski sistem; — avtomatska obdelava podatkov: informacijski proces je lahko podprt z različnimi tehničnimi sredstvi. Če gre za uporabo računalnika, je to na kratko A OP; — sistemska analiza: je niz aktivnosti in postopkov in se uporabljajo pri projektiranju in izgradnji informacijskih sistemov v organizaciji združenega dela; — sistemski prijem: je uporaba spoznanj kibernetike in splošne teorije sistemov pri reševanju vprašanj družbenih oziroma ekonomskih sistemov; — sistemsko mišljenje: je dojemanje vseh predmetov in pojavov kot sistemov, ki so v neposredni interakciji z okoljem. Sektor za informatiko je opredeljen kot koordinator in aktivni udeleženec izvajanja razvojnih projektov in procesa v njem, ob upoštevanju konkretnih možnosti AOP.To je dolgoročna in strokovno zahtevna naloga, ki zahteva znanje sistemske analize, sposobnost sistemskega razmišljanja ob uporabi sistemskega prijema in projektnega načina dela. Kakšne so možnosti v praksi? Razvoj zahteva čas, jasno opredeljene cilje poslovnega sistema in na tej podlagi ustrezno prilagojeno organizacijo in tehnologijo dela (tudi pisarniškega), ob tem pa izkušene projektante analitike, ki lahko s timskim delom z uporabniki učinkovito in za daljši čas rešijo nastalo vprašanje. Nenazadnje so pomembna tudi sredstva, ki jih bo ža ta namen, kljub vse težjim razmeram, potrebno namenjati bistveno več. V praksi pogrešamo predvsem strokovnjake in pa jasnost in stabilnost potreb bodočih uporabnikov. Oboje pa se precej ujema s splošnimi razmerami v družbi nasploh, saj sta organizacija in informatika še vedno precej nizko na družbeni lestvici prednosti. To je po moje ena težjih zmot. Kako načrtujete razvoj informatike v sozdu in kakšni so cilji v letu 1985? Sodelovanje z Kovinotehno odpira možnosti enotnega reševanja problematike trgovine na debelo in drobno, financ in računovodstva. V teku sta projekta informacijski sistem nabavno-prodajne funkcije za trgovino na debelo in drobno ter informacijski sistem finančne funkcije. Nosilec projektov je Kovinotehna, delno pa se vključuje tudi Zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane, predvsem za potrebe DO Blagovni center. Oba sta nekako na polovici in bo do konca treba še precej truda. Rezultati bodo najprej aplicirani v DO Blagovni center (RPPC) in interni banki sozda. Kljub velikim stroškom in številnim težavam, ki seveda še niso mimo, menim, da sta projekta temeljnega in dolgoročnega značaja za na-daljni razvoj informatike v sozdu. Veliko oviro vidim v poznavanju razvojnega načrta, ki bi kompleksneje opredelil potrebe v sozdu in omogočil, da danes z manj tveganja za jutri postavljamo in izpolnjujemo projektne cilje. Opravljamo še nekaj manjših nalog, poleg rednega vzdrže- vanja obdelav, ki pa v razvojnem smislu nimajo večjega pomena. Katerim vprašanjem bo treba v prihodnje nameniti posebno pozornost? Prav gotovo bo najprej potrebno razmisliti, kako zagotoviti ustrezne možnosti in kadre, saj so dosedanji poskusi le delno uspeli. Tudi od štipendijske politike pričakujemo kaj več. Vendar pa nam manjka kvalitetno jedro 3 do 4 strokovnjakov, ki bi imeli poleg strokovnega znanja in ustreznih izkušenj tudi sposobnost za projektno delo. Le tako bo možno usklajeno usmerjanje razvoja v sozdu, kar je gotovo potrebno in nujno. Vedno večji pritiski-naprednejših organizacij združenega dela v sozdu po celovitejšem razreševanju te problematike so dodaten razlog, da je potrebno pri tem vztrajati. S precejšnjo verjetnostjo lahko trdim, da se ne bomo uspeli izkazati s prav konkurenčnimi 'progo ji pri kadrovanju. Zato nam kot rešitev ostaja daljša in bolj tvegana pot, to je kadrovanje začetnikov. Ker sta organizacija in informatika v tesni soodvisnosti, bo podobno rešitev potrebno iskati tudi v sektorju za organizacijo in ekonomiko. Zaradi pomanjkanja kadra bo tudi v prihodnje protrebno iskati pomoč zunaj. Nekatere možnosti za kmetijstvo vidim tudi v sodelovanju s Hmezadom. Precejšnje težave povzroča tudi nabavljanje ustrezne računalniške opreme. To pa je že problem, na katerega tudi v prihodnje ne bomo imeli več-- j ega vpliva. Vendar pa samo naštevanje težav ob nerešenem omenjenem problemu, nima prave teže. Med takšne spada tudi izdelava koncepta razvoja informacijskega sistema sozda. Kakšen je položaj sozda v primerjavi z drugimi sorodnimi organizacijami združenega dela? Na kratko bi lahko dejal, to je moja ocena, da smo blizu provprečja, pri tem pa preživljamo povsem podobne ali enake težave kot drugod, razen morda večjih računalniških središč, kjer se že poznajo rezultati načrtne politike in jasnih ciljev preteklih desetih let. Pomembnejša od sedanjih razmer pa je razvojna perspektiva, ki lahko položaj bolj ali manj učinkovito spreminja. Nove obresti od 1. junija dalje Na tretji seji poslovnega odbora interne banke naše sestavljene organizacije so delegati na podlagi družbeno opredeljene politike realnih obrestnih mer in skladno z določili Samoupravnega sporazuma o politiki obrestnih mer sprejeli sklep o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov interne banke z veljavnostjo od 1. junija dalje.' 1. AKTIVNE OBRESTI 1.1. Za kredite odobrene v imenu Interne banke za račun članic in sredstev zunanjih kreditodajalcev se zaračunavajo obresti v določenem odstotku nad obrestno mero, po kateri je kredito-dajalec zaračunal obresti 1985 od 1. 6. 1985 do 1. 6. 1985 a) kratkoročni krediti b) dolgoročni krediti 0,5% 1,0% (0,5 %) (1,0%) 1.2. Za kredite odobrene iz združenih sredstev članic in drugih kreditodajalcev a) kratkoročni za likvidnost b) dolgoročni krediti, odobreni iz namensko združenih sredstev 1.3. Menične obresti a) eskont menic iz sredstev združenih v Interno banko b) eskont nečlanicam 1.4. Krediti iz združenih sredstev rezerv za kritje izgube a) kratkoročni krediti 71% (63%) 1% od 1. 6. 1985 do 1. 6. 1985 b) dolgoročni krediti 41% (31%) 1.5. Zamudne obresti (po določilih zakona) 80% (71 %) 2. PASIVNE OBRESTI a) sredstva na vpogled 58% (54%) b) vezani depoziti — nenamenski — od 11 do 30 dni 60% (56%) — id 1 do 3 mesecev 62% (57%) — od 3 do 6 mesecev 64% (58%) — od 6 do 12 mesecev 66% (60 %) 71% 75% 61 % (63 %) (65 %) (51 %) OBRESTI PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU Z DOLOČENIM NAMENOM a) združena sredstva za investicije 62 % (52 %) b) združena sredstva rezerv — za likvidnost 60% (50%) — za pokritje izgub 40 % (30 %) JUNIJ 1985 Problemska konferenca Z K sozda Merx Zapisi iz bogate in plodne razprave EMIL ŠTUKELJ: KOMUNISTI Z DOSEŽENIM NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI S poslovanjem v letu 1984 in v prvih treh mesecih letošnjega leta komunisti ne moremo biti zadovoljni, saj je sestavljena organizacija sposobna doseči boljši poslovni uspeh. Predlaganih in sprejetih ukrepov na ravni sozda za sanacijo nastalih gospodarskih razmer se ne držimo, torej se je ponovila stara praksa. Akcijska konferenca je prav gotovo mesto, kjer moramo komunisti zahtevati, da bomo takoj začeli smemo pozabiti na delavca ustvarjalca. Zato si bomo prizadevali, da se izgube pokrijejo ali vsaj zmanjšajo, da bi delavci vendarle dobili vsaj takšen osebni dohodek, ki jih ne bi uvrščal na zadnje mesto v svoji skupini. Pri tem pa bodo morali komunisti odigrati pomembno vlogo, še zlasti kot spodbujevalci, delavski sveti po temeljnih organizacijah in druge družbenopolitične organizacije pa morajo z vso odgovornostjo spremljati sanacijske programe in dogovore. Delavec iz neposredne proi- nove zmogljivosti in sodobnejša tehnologija. Program ukrepov je bil predmet razprav na samoupravnih organih temeljnih in delovne organizacije ter v družbenopolitičnih organizacijah tudi sprejet. Letošnja poslovna politika sestavljene organizacije Mera nalaga precejšnjo odgovornost komunistom v poslovodnih funkcijah in komercialnih službah, da s svojimi odločitvami zagotavljajo doseganje sprejetih ciljev. Komunisti v Blagovnem centru se zavezujemo, da bomo storili vse, da bo sprejeta poslovna politika v celoti uveljavljena. ANA KOPRIVC: VRSTA NALOG Na področju kadrovanja, ki je v sestavljeni organizaciji Mera ena izmed poslovnih funkcij, je vrsta nalog, ki jih bomo morali že opraviti. Da pa bomo izpolnili vse naloge in še vrsto tistih, ki se bodo sproti pojavljale, se bomo morali zavzemati vsi skupaj, tako delavci v delovni skupnosti sestavljene organizacije Mera kot tudi delavci pri članicah. Še po- sebej pa smo komunisti dolžni bedeti nad razvojem kadrovske dejavnosti. Zavzemati se bomo morali tudi za pridobitev strokovnega kadra, ki bo sposoben opravljati zahtevne naloge na tem področju. BORIS TAMŠE: IŠČEMO NOVE POTI IN MOŽNOSTI ZA IZVOZ Ugotoviti moram, da smo sposobni več izvoziti, seveda to zahteva večjo zavzetost subjektivnih sil. Zato predlagam, da komunisti v vseh okoljih podpremo Emil Štukelj Jože Rajh Boris Tttmše uveljavljati ukrepe za sanacijo ekonomskih razmer in za zagotovitev trajnejšega uspešnega poslovanja. To zahtevo pa moramo delegati prenesti v vsako osnovno organizacijo, ki mora izdelati konkreten program nalog in roke za njihovo izvedbo, ter imena tistih komunistov, ki so najbolj odgovorni za izpolnjevanje le-teh. Komunisti si ne moremo in ne smemo dovoliti da bi se zdajšnja neugodna gospodarska gibanja nadaljevala, mi pa bi jih le opazovali.« JOŽE RAJH: V OCENI PREMALO O KMETIJSTVU Predlagam, da se ocena dopolni s problematiko kmetijstva, da na konferenci sprejmejo ukrepe za sanacijo razmer ter da se poskuša tudi znotraj sistema Mera kaj več narediti za to dejavnost. V delovni organizaciji lahko naredimo sanacijski program s konkretnimi nalogami, toda osebno ne vidim izhoda iz sedanjega položaja, če se razmere ne bodo spremenile v vsej družbi, če družba ne bo spremenila odnosa do te dejavnosti. MARIJA DIMITRIJ E VIČ: GOSPODARSKI POLOŽAJ V MLINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI Delavci v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija se zavedamo pomembnosti lastnega prispevka za izboljšanje gospodarskega položaja, ki bo ob predlaganih ukrepih še dodatno pripomogel k utrditvi položaja dejavnosti. Zato predlagamo, da se komunisti v sestavljeni organizaciji, skupno s poslovodnimi delavci še bolj zavzemamo za odpravljanje parcialnih interesov, ki so še vedno pogosti v odnosih znotraj sestavljene organizacije Mera. Le tako bomo dosegli bistveno večje skupne učinke. ALOJZ FORŠTNER: NE SMEMO POZABITI NA DELA V CA Zaradi vseh težav in ukrepov za njihovo premagovanje pa ne zvodnje naj torej ne bo sam nosilec vsega bremena, še zlasti, če gre za napake iz preteklosti. Za vsakega, ki bo kakorkoli skrivljal dejstva in delal po svoje, v delovni organizaciji Potrošnik ne more biti mesta in ga tudi ne bo. Samo enotni bomo kos težavam, ki so pred nami. TONE PETEK: RAZVOJ POSTAJA NUJNOST DANAŠNJEGA DNE, BREZ ZNANJA NI RAZVOJA Upam si trditi, da imamo znanja dovolj in da rabimo le nekoliko več volje, razumevanja in podpore ter trdnih dogovorov. Zato mora biti naloga vseh delavcev, še posebej pa komunistov, nenehna skrb za lastno in skupno izobraževanje ter izpopolnjevanje. Tudi naša sestavljena organizacija si prizadeva vgrajevati čedalje več znanja v svoje delo. Žal pa se vse prevečkrat srečujemo z zaprtostjo, nepripravljenostjo, ozkostjo posameznikov in tozdov, ki še niso dojeli pravega smisla in vsebine združevanja dela in sredstev. V sozdu smo že lani pripravili in z večino glasov sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje razvojno raziskovalne dejavnosti. Žal je bilo tudi pri tem nekaj pomislekov, čeprav bomo zanjo združevali le približno 3 tisočinke od predvidenih letnih sredstev za obresti. Tisti, ki pravijo, da je znanje drago, ne bodo nikoli dojeli, kako drage so šele posledice neznanja. Naložbe v znanje so razvoj. ALBERT LEBIČ: POSLOVNA POLITIKA BO U VELJA VLJENA Letos nas bodo še dodatno bremenile visoke obresti za odplačilo nedavno dokončanega skladišča osnovne preskrbe. Zavedajoč se težavnosti položaja, smo z vso resnostjo pripravili program ukrepov za izboljšanje poslovanja, da bi čimbolj izrabili vse možnosti, ki nam jih dajejo Programska usmeritev za delovanje komunistov I. NALOGE KOMUNISTOV PRI UVELJAVLJANJU IN UTRJEVANJU SAMOUPRAVNEGA IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA Uveljavljanje in utrjevanje samoupravnega družbenopolitičnega in delegatskega sistema na vseh ravneh je ena izmed pomembnih nalog članov ZK sozda Merx pri nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov. — komunisti sozda Mera bomo uresničevali sklepe 9. kongresa ZKS, sklepe in stališča osnovnih organizacij ZKS in akcijskih konferenc ter usmeritve in naloge občinskih ter medobčinskih organov ZKS. Poseben poudarek pa bomo dali tudi uresničevanju sklepov 13, in 16. seje CK ZKJ. — komunisti sozda Mera bomo krepili razvoj samoupravnega in delegatskega sistema v vseh okoljih z večjo aktivnostjo članov ZK v organih upravljanja in delegacijah. II. DRUŽBENOGOSPODARSKI ODNOSI Uveljavljanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije zahteva njegovo nadaljnjo konkretizacijo in izpolnjevanje programov v vseh okoljih in na vseh ravneh. — komunisti v osnovnih organizacijah ZK bomo v svojih programih dela opredelili temeljne smernice za reševanje gospodarskih vprašanj (povečanje produktivnosti, proizvodnje, storitev, izvoz), — komunisti v osnovnih organizacijah ZK bomo sproti spremljali gmotni in denarni položaj svojih tozdov, DO in sozda, obravnavali srednjeročne planske listine, sledili izpolnjevanju sanacijskih programov ter ukrepali, če se jih kje ne bodo držali, — glede na ugotovitev, da temeljne in delovne organizacije še niso izrabile vseh svojih notranjih rezerv, si bomo komunisti prizadevali za izboljšanje rezultatov gospodarjenja. Komunisti moramo za večjo učinkovitost gospodarjenja: a) dopolniti programe za učinkovitejše gospodarjenje s posebnim poudarkom na stroških; b) preveriti obstoječe proizvodne in razvojne programe, c) zahtevati boljšo organizacijo in učinkovitejše vodenje, d) krepiti inovacijsko dejavnost, e) spremljati in povečevati izvozna prizadevanja — z gospodarskimi ukrepi in z delovanjem subjektivnih dejavnikov je treba spodbujati povezovanje temeljnih in drugih organizacij združenega dela na dohodkovnih načelih, — komunisti se bomo zavzemali za povečanje odgovornosti vseh subjektov, ki s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori vplivajo na oblikovanje in sprejemanje odločitev, pa tudi na uveljavljanje materialnih pravic in obveznosti v družbeni reprodukciji, — s samoupravnim združevanjem in povezovanjem DO je treba ustvariti programe proizvodnje, storitev in izvoza v reprodukcijskih celotah. V zvezi s tem bomo komunisti vodili organizirano in konkretno akcijo v vseh organizacijah združenega dela za izpolnjevanje skupnih razvojnih programov. — komunisti bomo prek akcijskih konferenc DO in sozda opozarjali na morebitne pojave tozdovskega zapiranja, lokali-stičnih interesov, dezintegracij-skih teženj, nespoštovanja v sporazumih dogovorjene politike in podobno. III. KADROVSKA POLITIKA Kadrovska politika je ena izmed pomembnih nalog ZK za doseganje skupnih ciljev — komunisti se bomo zavzemali za pravilno kadrovanje mladih z ustreznim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi. — komunisti se bomo zavzemali tudi za nenehno strokovno izobraževanje in štipendiranje ter za uveljavitev sistema nagrajevanja po rezultatih dela. IV. SLO IN DŠ Z idejno usmerjevalnim, organiziranim in konkretnim političnim delom bomo člani ZK pobudniki in nosilci doslednega uveljavljanja in podružbljanja SLO in DS. V. OBVEŠČANJE Krepili in razvijali bomo informativni sistem v sozdu in prek sredstev javnega obveščanja. vsa izvozna prizadevanja, ki jih predlagajo strokovne službe za izvoz na ravni sestavljene organizacije in v delovnih organizacijah. Le s trajnimi izvoznimi usmeritvami bomo zagotovili nemoteno proizvodnjo in oskrbo. V vsaki delovni organizaciji je potrebno poimensko določiti odgovorne za povečevanje izvoza. Zidaj vsa družba išče oblike za sistemsko rešitev cenovnih in drugih neskladij v izvozu. Da rešitve niso enostavne, vidimo sami, če sledimo nasprotujočim si mnenjem in razpravam ob Albert Lebič osnutku novega deviznega zakona. Toda to ne sme in ne more biti ovira za naše povečevanje izvoza. V Merau oziroma njegovih delovnih organizacijah še imamo izvozne programerki so dovolj hitro uresničljivi in ekonomsko zanimivi. Treba je samo nekaj več poguma. K temu pa lahko in moramo komunisti prispevati svoj delež. Zavedati se namreč moramo, da ni alternative. Samo z izvozom blaga in storitev pridobljena deviza je osnova za izpolnjevanje stabilizacijskega programa v vsaki delovni organizaciji posebej in v vsej družbi. IVAN KONEČNIK: RE- KREACIJSKI CENTRI Več moramo narediti za usklajeno delovanje naših centrov, tako na Kopah, kot na Golte h. Zato predlagam konferenci, da sprejme sklep, ki bo obvezal vse komuniste, da bomo več naredili za razvoj naših rekreacijskih središč. FRANC BAN: NE BREZ VEČ DELA IN ODGOVORNOSTI Programska usmeritev zveze komunistov za naslednje obdobje je dobra, seveda jo je potrebno še dopolniti s sklepi današnje konference in pripraviti konkreten operativni načrt dela za osnovne organizacije ZK, še posebno zdaj, ko smo v obdobju predkongresnega delovanja. Verjetno pa še tako dobro izdelan operativni program ne bo dovolj, če ne bo zveza komunistov med svojimi člani dosegla boljših medsebojnih stikov in tovarištva. Konferenci predlagam dva sklepa in sicer, naj zveza komunistov sozda Mera V naslednjem obdobju prične razpravljati o organiziranosti sestavljene organizacije Mera, upoštevajoč pri tem interese regij in plansko poslovne skupnosti Hmezad Mera. Kot drugo pa bi želel ponovno poudariti, naj preveri razprave v organizacijah zveze komunistov o izgubah v lanskem letu in prvih treh mese- cih letošnjega, sprejetih programih in ukrepih za sanacijo. EMIL ROJC: PONOSNI STE LAHKO NA USPEHE Vsi delavci v sestavljeni organizaciji Mera ste lahko ponosni na uspehe, vendar pa vsi skupaj nismo dosegli tiste ravni, da bi bili lahko zadovoljni, da ne bi jutri in v prihodnje še z večjo zagnanostjo in odgovornostjo slehernega komunista in vseh delavcev še uspešneje reševali vsa vprašanja sedanjih zapletenih gospodarskih razmer. MERK VESTNIK JUNIJ 1985 Pesem nas druži Domača zaščitna maska tudi na tujih trgih Moški pevski zbor Respirator DD 82, Prodajno-servisna organizacija Avto Celje prav gotovo spada med tiste delovne organizacije, kjer so delavci tudi vključeni v najrazličnejše dejavnosti kot so: kultura, planinstvo, šport itd. Nosilec kulturne dejavnosti je moški pevski zbor, ki dela že trinajst let pod vodstvom znanega strokovnjaka prof. Cirila Vertačnika. V zboru pojejo delavci DO Avto Celje različnih poklicev, od proizvodnih do vodilnih delavcev. V tem času smo poleg ubranega petja spoznali tudi tovarištvo, vztrajnost pri delu in enotnost, to pa so vrline, ki nam v vsakdanjem življenju, v službi kot doma, dostikrat koristijo. Prepričan sem, da bo takšen način dela pripomogel tudi k boljšim delovnim uspehom in dobrim odnosom med ljudmi. Pojemo tam, kjer nas želijo slišati. To je največkrat v naši delovni organizaciji, kjer nam radi prisluhnejo na raznih proslavah. Tudi v drugih delovnih kolekti- vih smo že peli in še bomo, če nas bodo povabili. Poleg samostojnih celovečernih koncertov smo že imeli skupni koncert z zborom LI-BELA Celje, tako da se tudi tako povezujemo z drugimi delovnimi organizacijami. Vsako leto se udeležimo revije pevskih zborov delovnih organizacij v Štorah. Že drugič pa smo nastopili na reviji pevskih zborov v Dobrni, kjer smo prav letos dosegli največji uspeh. Med 22 nastopajočimi zbori se nas je 11 uvrstilo na medobčinsko revijo, ki bo novembra v Celju. Zbore je ocenjevala strokovna komisija, ki ji je predsedoval prof. Janez Bole iz Ljubljane. Prepričani smo, da bomo tudi v prihodnje uspešni, še posebno, če nas bodo sodelavci bodrili pri tej lepi kulturni dejavnosti in nam omogočali nemoteno delo. Med vodilnimi delavci imata za našo dejavnost veliko zaslug direktor Ivan Požlep, ki je tudi častni predsednik zbora, in komercialni direktor Vili Kregar, ki je častni član zbora. Ivo Knez protiprašni V tozdu Varnost Dravinjskega doma iz Slovenskih Konjic, ki prodaja kakšnih petsto izdelkov jugoslovanskih proizvajalcev delovnih zaščitnih sredstev, gasilske opreme in. sredstev za civilno zaščito, so s kooperanti izdelali protiprašno zaščitno masko, ki je novost na jugoslovanskem trgu. Maska učinkovito zadržuje vse' vrste prahu, od azbesta, kriolita, ahata in aluminijevega prahu do drobljenega peska in silikatnega prahu. V Domu so-se z Inex Me-talplastom iz Zagreba dogovorili tudi za prvi izvoz tega novega izdelka. V Francijo bodo prodali okoli 50.000 mask in zaslužili 17,5 milijona dinarjev. Dogovarjajo se tudi o izvozu glušnikov v Francijo in na Portugalsko, ki naj bi navrgel blizu 20 milijonov dinarjev. Respirator DD-82 izdelan po standardu JUS. Z. B I 001 — klasa 1. je namenjen za varovanje dihalnih organov pred neagresivnim prahovim dimom in aerosoli. Zakaj? Svet mi smrdi! Življenje smrdi! Zakaj? Na eni strani beli proti rdečemu, na drugi beli proti črnemu, na tretji spet beli proti samemu sebi. Zemlja je okrogla, pa vendar ni. Tu sta dve mali zemljici. Na eni ubogi črnski otrok brez koščka kruha, brez semenke riža. Na drugi industrialec s polno ritjo vsega, s polno glavo sovraštva iz golega dolgočasja. Pa spet dve drugi strani. NATO in Varšava. Zakaj? Mar nismo vsi enaki, mar nismo vsi ljudje? Vsi se rodimo, živimo in umremo. Zakaj različno? Eni v blatu, drugi v zlatu. Atomske bombe, plini, bakterije... Zakaj? Zakaj hočemo uničiti samega sebe? Drugega odgovora ni; # ker smo ljudje! Živali smo, ne pa ljudje. Najnižje živali, ki se obračajo stran od tovarištva, stran od ljubezni. Živali smo, ne pa ljudje. Dada Spoznanje Lepe sanje prihodnosti so se v hipu spremenile v moro resničnosti. Lepi spomini na preteklost pa, kot žoga skačejo pred pekočimi očmi. Sanje so realnost, bolečina prihodnost. Neusmiljena žoga zvestobe in zaupanja pa skače, skače... Skače kot rožnat metulj in izsesava spoznanje iz solznih oči. Poguma ni več, nič več ni vere... Preveč je bridkosti, prebridko je spoznanje sedanjosti... Dada Uspešno zadržuje naslednje vrste prahu: — ahat — aluminijev prah — pepel - — cement — azbest — fluorit — pesek za kalupiranje — granit — grafit — apnenec — kriolit — umetne smole — porcelan — drobljeni pesek — šamot — pasto za poliranje —. silikatni prah — silikagel — talk -- glino Navodilo za vzdrževanje respiratorja: Vzdrževanje respiratorja je zelo enostavno. Ko začutite večje težave pri dihanju ali če dalj časa delate v zaprašenem okolju, zamenjajte filter z novim. Rezervni vložek — filter je izdelan po JUS Z. B. 1,001 klasa I. Respirator izvažamo na tuja tržišča RESPIRATOR »DD-82« ŠČITI VAŠE DIHALNE ORGANE IN ZDRAVJE! Proizvajalec: »Dravinjski dom« 63210 Slovenske Konjice Respirator DD-82 lahko naročite: — Veleprodaja Predstavništvo Ljubljana, Gosposvetska 10-III, tel. (061) 321-037, telex 31371 YU DRAVA — Prodaja uporabnikom Sektor za malo gospodarstvo in kooperacije. Slovenske Konjice, Celjska cesta 9, tel. (063) 751-524 Zaščita Ljubljana, Rakovniška 6, tel. (061) 216-270 Zaščita dela Celje, Breg 2 tel. (063) 22-282 Varnost Maribor, Antonči- CCV3 13 tel. (062) 25-131, 39-831 Preventiva Titovo Velenje, Veljka Vlahoviča 43. tel. (063) 855-144 Predstavništvo Zagreb, Aleja Viktora Bubnja 79 tel. (041) 684-122 Poslovalnica SKALA Slovenske Konjice. Partizanska cesta 2 Še večja skrb za letovanje delavcev Bungalov na Kopah so delavci Blagovnega centra opremili s samoprispevkom. Eno leto so namenjali 0,5 odstotka od neto osebnega dohodka. FOTO: Damijana Brešček Na pobudo sindikalne organizacije Prehrana je bila v delovni organizaciji Blagovni center javna razprava o možnostih razvoja počitniških zmogljivosti. Doslej je delovna organizacija , imela tri prikolice s po štirimi ležišči, dve hišici v Strunjanu s po štirimi ležišči in bungalov na Kopah s štirimi apartmaji s po štirimi ležišči. Regresirano pa je tudi letovanje v Biogradu na rao-ru. To vse ni veliko, zato mnogim prijavam za letovanje nismo mogli ugoditi. Zato je vzklila pobuda, da bi OO ZS tozda in DS SS zbrale svoja sredstva osmih mesečnih članarin in kupile še eno prikolico. Solidarnost je ponovno zmagala. Delavci so se namreč na svojih zborih odločili za to akcijo in prikolica je kupljena. Tako bo na letovanju še novih deset družin, saj je taka oblika najprimernejša in verjetno tudi najcenejša. Vsem želimo prijetno letovanje. Zdenka Zimšek Imenovani koordinacijski odbori Na prvi seji delavskega sveta sestavljene organizacije Merx so v skladu s 34. in 35. členom statuta sozda in na predlog koordinacijskega odbora sindikata delegati imenovali člane za koordinacijske odbore in sicer za gostinstvo in turizem, kmetijsko proizvodnjo, blagovni promet in integralni transport, splošne zadeve in za odbor za plan: Koordinacijski odbor za gostinstvo in turizem Miro Verdnik, predsednik — Hoteli-gostinstvo Celje Marija Deu, namestnik predsednika — Zdravilišče Dobrna Darinka Pečnik — Turist Nazarje Janko Javornik —- Dravinjski dom Slovenske Konjice Boris Mavec — Gostinsko podjetje Celje Eva Cigrovski — Košenjak Dravograd Ivan Konečnik — Hoteli-gostinstvo Celje Maja Mrevlje — kot strokovni tajnik Koordinacijski odbor za kmetijsko proizvodnjo Karel Krašek, predsednik — KZ Laško . Jure Zidanšek, namestnik predsednika KZ Slovenske Konjice Alojz Recko — KK Šentjur Mirko Bevc — KZ Celje Zoran Nikolič — Mlinsko predelovalna indust. Celje Breda Uratarič — Blagovni center Celje Slayo Ostrožnik — KK Šentjur Franc Ogrizek, kot strokovni tajnik Koordinacijski odbor za blagovni promet in integralni transport Albin Naglič, predsednik — Potrošnik Celje Krešo Švencbir. namestnik predsednika — Blagovni center Celje Ivan Košenina — Avto Celje Matjaž Regvat — Tkanina Celje Milan Zajc — Teko Celje Milan Šepec — Savinja Mozirje Franc Janžič — Dravinjski dom Slovenske Konjice Renata Mastnak, kot strokovni tajnik X Koordinacijski odbor za splošne zadeve Albert Lebič, predsednik — Blagovni center Celje Jožica Novak, namestnik predsednika — Gostinsko podjetje Celje Erika Stojan — Teko Celje Margareta Robič — KZ Celje Niko Gorinšek — Potrošnik Celje Krbavec Janez — Tkanina Celje Darinka Oset — Mlinsko predelovalna ind. Celje Marjana Lorger — Hoteli-gostinstvo Celje Pavla Mlinar — Turist Nazarje Danica Dosedla — KK Šentjur Rezika Jančič — KZ Laško Vladimir Delevič — KZ Slovenske Konjice Stanko Prodnik — Savinja Mozirje Franc Hlastec — Dravinjski dom Slovenske Konjice Irena Žagavec — Zdravilišče Dobrna Marjana Sluga — Reklama Celje Marija Jevnišek — Avtotehnika Celje Stanko Leskovšek — Avto Celje Ivan Jančič — Moda Celje Marjana Skornšek — RTC Golte Mozirje Marjana Haložan — Košenjak Dravograd Odbor za plan Irena Žafran, predsednik — Potrošnik Celje Peter Ograjenšek — Mlinsko predelovalna ind. Celje Danica Pirnat — Blagovni center Celje Vlado Veren —- Dravinjski dom Slovenske Konjice Stanislav Vidmar — Turist Nazarje Zinka Dom — Gostinsko podjetje Celje Darinka Flajšman — Hoteli-gostinstvo Celje Betka Arlič — KZ Celje Cvetka Klezin — KZ Laško Tilčka Rečnik — KK Šentjur Bernarda Vrenko — Moda Celje Milan Šepec — Savinja Mozirje Erna Golež — Teko Celje Alenka Uršič — Tkanina Celje Marinka Šanberger — Reklama Celje Jelka Samec — Zdravilišče Dobrna Majda Šelih — Košenjak Dravograd Milan Razboršek —- Avtotehnika Celje Jože Berdnik — KZ Slovenske Konjice Vili Kregar — Avto Celje Vido Kogovšek — RTC Golte Mozirje Mladi v A rtu Celje Proslava ob dnevu mladosti V petek, 24. maja, je predsedstvo ZSMS Avto Celje pripravilo proslavo za 'dan mladosti. Pripravili so krajši kulturni spored, najzaslužnejši mladinci pa so dobili knjižne nagrade. Proslave so se udeležili mladinci in vodilni delavci delovne organizacije. Direktor je v krajšem nago- voru pozval vse mladince k večji samozavesti, ustvarjalnosti in zaupanju, predsedstvu pa zaželel uspešno delo. Čestitkam za dan mladosti sta se pridružila še Stane Leskovšek in Danilo Lesjak. Osnovna organizacija ZSMS STRAN 7 JUNIJ 1985 Stanovanjsko kreditiranje v LB Splošni banki Celje V LB Splošni banki Celje poskušamo z različnimi vrstami kreditiranja pomagati občanom pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Poskušali vam bomo predstaviti najosnovnejše in tudi najbolj želene načine. S praktičnim primerom pri vsakem načinu kreditiranja pa smo vam želeli čimbolj približati in poenostaviti obliko posojila. DEVIZNA PRODAJA — (za novogradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča...) Občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost brezobrestno. Dobi 250% posojila na 15 let odplačilne dobe, po 9-odstotni obrestni meri. Primer: 3000 DM =238.420,00 din — vezava 16 let (brezobrestno) 250% posojila =■ 596.050,00 din — na 15 let po 9-odstotni obrestni meri mesečni obrok = 6.046,00 DINARSKA VEZAVA — (ža novogradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča...) Občan veže dinarje in dobi 220% posojila na 15 let odplačilne dobe po 9 % obr. meri. Primer: veže 100.000,00 din — 16 let (brezobrestno) dobi 220% = 220.000,00 — 15 let po 9 % obr. meri obrok "2.232,00 din KREDITI ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE DEVIZNA PRODAJA: Občan proda devize in veže dinarsko protivrednost za 6 let brezobrestno in dobi 250 % posojila na 5 let po 9 % obr. meri. Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati, znese 200.000. 00 din. Prodati mora *1.007 DM, kar znese 80.000. 00 din, ki jih veže na 6 let. Odplačuje 200.000,00 din 5 let (obrok je 4.150,00 din) DINARSKA VEZAVA: Veže dinarje na 6 let brezobrestno in dobi 220% posojila na 5 let po 9 % obr. meri. Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati, znese 200.000. 00 din. Veze 90.910,00 din (to je 45 % od zneska, ki ga potrebuje) in dobi kredit v višini 220 %, to je 200.000,00 din. Odplačuje 5 let po 9 % obr. meri. Obrok je 4.152,00 din. Banka pokliče občana k sklenitvi pogodbe najkasneje v 30 dneh po predložitvi zahtevka za posojilo in ustrezne dokumentacije. OPOMBA: Dinarska protivrednost deviz se obračuna na dan odkupa deviz. Vse podrobnejše informacije lahko zahtevate v vsaki enoti LB Splošne banke Celje. LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje Z uspehi bomo nagradili zaupanje Sozd Mera pomaga tudi Kegljaškemu klubu Celje Kegljaški klub Celje v letošnjem letu slavi 25-letnico in je naslednik Kegljaškega kluba Kladivar, ki je bil ustanovljen leta 1947 kot prvi slovenski kegljaški klub. V tem času je klub dosegal uspehe v moški in ženski konkurenci. Tako so bili moški enkrat tretji in enkrat 4. na državnem prvenstvu, trikrat so osvojili jugoslovanski in republiški pokal, med posamezniki pa je Stanko Nareks osvojil srebrno medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu. Še večje uspehe pa so v klubu dosegale mladinke in članice, saj je kar 7 državnih članskih reprezentantk in 5 mladinskih, ki so osvojile vrsto odličij, tako 3 zlate, 6 srebrnih in 2 bronasti medalji. Članice so bile po enkrat tretje in četrte na evropskem pokalu, četrte na Donav- skem pokalu, na državnem prvenstvu pa dvakrat prve, štirikrat druge in trikrat tretje. V klubu nenehno skrbijo za pomladitev ekip in tako v ženski konkurenci nastopata v republiški ligi kar dve ekipi, od katerih je ena republiški prvak in se je tako uvrstila na državno prven* stvo. Druga ekipa, v kateri nastopata tudi članici iz sozda Merxa, Biserka Petak in Zdenka Zimšek, pa je bila četrta, kar je za klub nedvomno izreden uspeh. Poleg tega pa v regiji nastopa ekipa mladink. Vsa tekmovanja po Sloveniji precej stanejo, in je tako klubu vsaka finančna pomoč izredno pomembna. Zahvaljujemo se za razumevanje, z uspehi pa bomo to nagradili. Z. Z. ‘ X A ' Znova le športniki Blagovnega centra Sindikalne športne igre in občinska prvenstva" ki jih za delovne organizacije pripravlja ZTKO Celje, gredo h koncu. Športniki Blagovnega centra ugotavljajo, da so bili uspešni. Tako je ženska ekipa v odbojki v I. ligi na zavidljivem drugem mestu, moška ekipa pa prav tako v I. ligi na sedmem mestu, kar pa bodo v jesenskem delu zagotovo popravili in se uvrstili še kakšno mesto višje. Tudi v namiznem tenisu je ženska ekipa v I. ligi, vendar še ni končnih rezultatov, moška ekipa pa tekmuje v II. ligi. Moška ekipa je sodelovala tudi v basketu, to je košarka na 1 koš, kjer je bila v I. ligi 6; tekmovanje v košarki pa še ni končano. Sodelujejo v II. ligi in imajo doslej le en poraz. Šahisti so pristali na petem mestu v II. ligi. Uspešni smo bili tudi z obema ekipama v kegljanju in v borbenih igrah, prav tako v streljanju. Junija bodo še tekmova- 1 P nja v malem nogometu, kjer sodelujeta dve ekipi »BC« in »LEDO«, in rokometu. Prvič letos sodelujejo tekmovalci tudi v tenisu, kjer so doslej zabeležili dve zmagi in en poraz. Sodelovali smo tudi na turnirjih, ki jih je v počastitev L maja organiziral občinski svet ZSS Celje, in to v malem nogometu-in odbojki. Junija bodo vsakoletni interni turnirji v malem nogometu, odbojki in šahu. _ , Zdenka Zimšek Obvestilo Razpis predlogov za podelitev plaket in priznanj sozda Merx v letu 1985 ki bi moral biti objavljen v majski številki Vestnika, bo objavljen v prihodnji številki, ker so spremembe in dopolnitve Pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval še v javni obravnavi. KOMISIJA ZA PODELITEV PLAKET IN PRIZNANJ Športna dejavnost v Dravinjskem domu Ženske druge, fantje tretji V soboto, 18. maja letos je bil v Slovenskih Konjicah pravi športni dan. Športniki iz vseh delovnih organizacij občine so tekmovali v košarki in malem nogometu. Tekmovanje v košarki je štelo za DŠI, mali nogomet pa za prehodni pokal dneva mladosti. Igrale so tudi mlade košarkarice DO Dravinjski dom, ki so odlično zastavile. Na začetku je kazalo, da bodo nepremagljive, vendar pa jim je na koncu zmanjkalo moči in so jih v finalu premagale igralke Cometa. Kljub temu je 2. mesto igralk Dravinjskega doma velik uspeh. Fantje iz OO ZSMS Dravinjski dom so bili organizatorji turnirja v malem nogometu za prehodni pokal dneva mladosti. Doslej so ga osvojili že dvakrat zapored, če bi ga še tretjič, bi ga dobili v trajno last. Razplet je bil vse do zadnjega povsem negotov. Igralci Dravinjskega doma so imeli vse do konca možnosti za to, tako želeno trofejo. Na žalost pa je vroče sonce naredilo svoje. Bili so tretji, pokal pa so dobili igralci Cometa. Vsa tekmovanja so potekala v pravem športnem vzdušju in lahko rečemo, da je okrog sto igralcev in še več navijačev v tem dopoldnevu prišlo na svoj račun. He,rbi Lešnik Obratovalni čas nihalke Zekovec Od 1. maja 1985 do konca letne sezone (31. 10. 1985) je obratovalni čas NIHALKE ŽEKOVEC—GOLTE takšen: PONEDELJEK, TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK nihalka obratuje od 8. do 16. ure vozi vsaki dve polni uri: 8., 10., 12., 14. in 16. uri za skupine nad 20 ljudi obratuje ob vsakem času; za predhodno najavljene skupine obratuje tudi od 16. do 18. ure. SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI nihalka obratuje od 8. do 18. ure vozi vsaki dve polni uri: 8., 10., 12., 14., 16. in 18. uri za skupine nad 20 ljudi obratuje ob vsakem času; za predhodno najavljene skupine obratuje tudi od 18. do 20. ure. VSAKA POSEBEJ NAROČENA SKUPINA ZA VOŽNJO ZUNAJ REDNEGA OBRATOVALNEGA ČASA (zjutraj ali zvečer) PLAČA POLEG REDNE CENE ŠE PRISPEVEK V VIŠINI 2.000 din za prevoz. Cenik prevozov — storitev Od L maja 1985 so cene prevozov — storitev DO RTC GOLTE MOZIRJE naslednje: NIHALKA (gondola) POVRATNA ODRASLI 300 din OTROCI (do 10 let) 200 din NIHALKA (gondola) ENOSMERNA ODRASLI 200 din OTROCI (do 10 let) 150 din SEDEŽNICA MEDVEDJAK — ODRASLI 150 din — OTROCI (do 10 let) 100 din Izobraževanje pripadnikov civilne zaščite V skladu s programskimi usmeritvami komitejev za SLO in DS so v Blagovnem centru namenili usposobiti vse pripadnike civilne zaščite. Zato so se s Centrom za obrambno - varnostno usposabljanje in Delavsko univerzo dogovorili, da z izobraževanjem začnejo že februarja letos. Seminarje so obi- skovali pripadniki splošnih enot in enot RBK. Predavanja so bila izredno zanimiva, saj so poleg teoretičnega dela izvedli tudi praktične vaje, udeleženci pa so videli tudi številne filme, ki so dopolnjevali predavanja. Ob zaključku so slušatelje tudi prei-skusili. Z. Z. Rekreacija v Zdravilišču Dobrna Kot vsa druga zdravilišča ali letovišča tudi pri nas v Dobrni v zadnjem času posvečamo rekreaciji veliko pozornost. Rekreacija, ki se je k nam razširila iz Amerike, vse bolj navdušuje staro in mlado, zavest naših ljudi pa je vse bolj osveščena z mislijo o aktivnem oddihu, tako kot je to v navadi pri naših gostih iz tujine (Finci, Nemci...). Pri nas v Dobrni prično gostje dan z jutranjo gimnastiko. Vse več ljudi se skuša utrditi in svež stopiti v nov dan. V recepciji hotela je vsak dan ena ura posve- čena informacijam o rekreaciji, skratka o vsem, kar je pacientom oziroma gostom na voljo v zvezi z aktivno sprostitvijo. V glavnem prirejamo tečaje plavanja, kegljanja, namiznega tenisa. Na dveh novo zgrajenih teniških igriščih potekajo tedenski tečaji učenja tenisa tako za Najnovejša vest... „ 7. junija je bil v delovni samoupravnega sporazuma, s katerim prevzema sestavljena organizacija Merx pokroviteljstvo nad smučarskim društvom Celje. Sporazum sta podpisala Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx in Zvone Mirt, predsednik smučarskega društva, ki se bo od sedaj naprej imenovalo MERX. skupnosti sestavljene organizacije Merx Slavnostni podpis zdraviliške kot tudi za ostale goste. Glede na še ne popolno zasedenost igrišč, vabimo vse ljubitelje te pri nas v zadnjem času sila priljubljene in atraktivne igre, da se v prijetnem parku naužijejo tenisa. V parku, sredi visokih dreves, je možno v hladovini na dveh betonskih mizah odigrati partijo namiznega tenisa, kegljati na ruskem kegljišču ter zaigrati badminton, mini tenis ali balinati. Vsak teden prirejamo rekreacijska tekmovanja za naše goste v streljanju z zračno puško, kegljanju, metanju pikada... vsak udeleženec pa prejme tudi posebno diplomo glede na dosežen rezultat na skupnem družbenem računu. Ker v zdravilišču Dobrna zdravstvena služba zelo dobro sodeluje z rekreacijsko, je že postala prav nekakšen mah »tabor« vrhunskih športnikov ne glede na specialnost. Pričeli so smučarji, ki so prav po zdravljenju poškodb in po rehabilitaciji v Dobrni doživljali svoje in naše največje uspehe (smo člani SKI-POOLA), pri nas pa se še izmenjujejo po poškodbah atleti (Živko Romeo), smučarski skakalci in tekači (Ulaga, Čerman, Rajšpora), motokrosist Predan, rokometaši in še cela vrsta drugih športnikov. In ravno takšni športniki zelo radi uporabljajo naš sodobno opremljen trim kabinet, kjer je posebna naprava, ki služi različnim vrstam mišičnih skupin. Za goste so organizirani tudi sprehodi v bolj ali manj odda- ljeno okolico. Rekonvalescentom pri okvarah srca je na voljo prijetna »srčkova pot«, najbolj vneti pa gredo tja do vrha Paškega Kozjaka. Pripravljena imamo tudi kolesa za izposojanje. v zdravilišče pa skušamo pritegniti tudi povsem »zdrave« ljudi oz. goste, ki smo jim pripravili poseben »Medicinsko vodeni rekreativni oddih, ki vsebuje — pregled pri zdravniku, specialistu športne medicine in pregled inicialnega stanja psihomotoričnih sposobnosti. Vsak dan so tri ure športnih aktivnosti dopoldan in dve popoldan, sprehodi, izleti, razna tekmovanja, pravilna prehrana in pregled finalnega oz. končnega stanja. Do sedaj so ta program testirali predvsem tuji gostje, Finci in rezultati so bili sila ugodni. Goste tudi redno seznanjamo s predavanji o rekreaciji in zdra- vem načinu življenja, ki so dvakrat mesečno. Večkrat smo tudi organizatorji raznih turnirjev, večinoma v kegljanju in tenisu. Eno takšnih tekmovanj bo že to soboto, 15. junija, ko se bodo med sabo pomerili delavci SOZD »MERK« na 2. športnem srečanju na Dobrni. V prihodnjem letu načrtujemo izvesti člansko republiško prvenstvo v namiznem tenisu, kar bi zelo populariziralo to igro s celuloidno žogico v širšem celjskem območju. Na koncu bi rad poudaril, da se zelo zavzemamo našemu človeku pomagati najti pot k bolj zdravemu načinu življenja, ki se ne da doseči z nikakršnimi medika-menti, temveč zgolj z različnimi telesnimi aktivnostmi in kar bo imelo za posledico izboljšanje počutja, višji nivo zdravja in delovne storilnosti. Te aktivnosti naj bi postale trajne in se negovale naprej v domačem okolju. Zmago Tajnšek REZERVNI DELI - AVTOMOBILI - SERVISI CELJE, LJUBLJANSKA 11 Rešitev nagradne križanke iz 4. številke Vodoravno: SMEROKAZ, DELON, SREŽ; HIŠA MARIJE POMOČNICE, OLAV, NE BODI GA TREBA, LI, ASTA, PETINA, TARA, AJANT, RAKEK, RJ, RTV, SAP, RESA, LAS, EV, EA, TRAMONTANA, APRIL, IDRIJCA, ELMA, LAMELA, KEAN, IVANKA KRAŠEVEC, ARTA, MARIO LANZA, ATI. IZŽREBANI REŠEVALCI 1. nagrada: Zdravko Podko-ritnik, Jenkova 15, 63320 T. Velenje 2. nagrada: Anton Zimšek, Na zelenici 5, 63000 Celje 3. nagrada: Vinko Turk, Jerajeva 4, 63000 Celje 4. nagrada: Nada Gostič, Veljka Vlahoviča 9, 61230 Domžale Nagradni razpis: 1. nagrada 700,00 dinarjev 2. nagrada 500,00 dinarjev 3. nagrada 300,00 dinarjev 4. nagrada 100,00 dinarjev Vse rešitve pošljite na naslov: MERK VESTNIK, 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16, s pripisom Za nagradno križanko. UT/ NEMŠKO m/ / J1 IME mesta Uk//M SLAVKOV PISMENI IZVID O USPEHU, IZKAZ VOJAŠKO j SPREMSTVO ZVEZNO SINDIK. GLASILO HRIB PRI BEOGRADU S TV STOLPOM HEKTAR GR. JUNAK PRED TROJO RODNOST, NARAVNI PRIRASTEK PREBIV. PRIPADNIK AMERIŠKE VERSKE SEKTE IT. FILM. IGRALKA MAGNANI SESTAVIL: R. NOČ IGRALKA GARDNER ZLODEJ, HUDIČ TURČIJA GESLO FR. REVOLUCIJE (EGALITE) JUTRANJA PADAVINA NAŠ NAJV. POLOTOK MOČNA ČUSTVENOST, MOČNO POŽELENJE ITALIJ. VINO V TREBUŠASTI STEKLENICI POKRIVALO IZ AS-TRAHANA j; TISKARSKA ZVEZDICA ERICH TELLER UJV - DAN V TEDNU NAPAD NA POLITIKA OKRASNA CVETICA ENOGLASNO IGRANJE PREMIER TANZANIJE (JULIUS) PESNIK UJEVIČ GL. MESTO ZAMBIJE PLAHA GOZDNA ŽIVAL LETOVIŠČE PRI KOPRU SRBSKI PISATELJ (OSKAR) DANSKI OTOK 6. IN 4. ČRKA ABECEDE DEL TEDNA LESKOVAC ZNAMKA JAPONSKIH AKUSTIČ. APARATOV - NEM. MEŠČ. FILOZOF (GEORG) FR. MESTO VPOKRAJ. ARTOIS KOŠČEVO ORODJE NASE NAJV. PRISTANIŠČE SODOBNIK KELTOV RAJKO LOTRIČ EMIL SMASEK TITAN MALIK DRŽAVNA BLAGAJNA VRSTA ŽITA, KONJSKI ZOB SOVJET. MESTO V UKRAJINI DEL TENIŠKE IGRE FILMSKI ODLOMEK OMERSA NIKOLAJ REŽISERKA ZETTERLING SPIKERKA KOROŠEC SPOD. DEL POSODE SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVIJE VELIKO KANADSKO JEZERO RENU SKEPSA BORIS KIDRIČ OTO PESTNER ARGON FEVDALNI RED. PODLO-ŽNOST KMETA GOSPODI ' ■ BARONOVA HČI ALI ŽENA ZDRAVKO OSTOJIČ MAKEDONSKO kOLO - OTOČEK V PRESPAN-SKEM JEZERU ZNAČAJSKO POZITIVNE LASTNOSTI