ZD2. STBvunU. I Ljubljani, v sobno I. septembra I9ZO. LIH. leto. popoldne, I—a Mltlie in praznik«. In«erati : Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m. K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K . Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlitvo »Slov. Narode« in „Narodne Tiekerae" Knaflovi ulica št. 5, pritlično. — Telefon it 304. Slo tonski Narod1 v Jngoelmrlil: celoletno naprej plačan . K 180-— polletno........, 90 — 3 mesečno ....... 45'— 1 m ........ 15 — valja v Lfnbljaai ln 'po poeti: V lnoeeautro i celoletno ...... K 240*— polletno ....... „120*— 3 mesečno ....... 60*~ .....„ 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. \Tovi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno $ejT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez ooslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slor. Narode11 Kneflora nllca it 5, I. nadstropje, Telefon štev. 34. Doplee sprejema le podpisane in zadostno Iranko v ane. Rokopisov ne vrača. Posameina Številka velia 1 krono, Poitnlna platana v gotovini. Čas beži. Iz raznih vzrokov, ki nam niso ravno v ponos, se je zgodilo, da nismo mogli preprečiti italijanske okupacije našega Primorja. Iz istih razlogov se more dogoditi, da bomo tudi po italijanski aneksiji Primorja zvonili le po toči. Ker Italijani delajo, a mi le zabavljamo in kričimo ogorčeni, razume sovražnik izrabiti svoj položaj. A čas beži. Ali po pravici, ali po krivici, iakt je, da so Italijani beati possidentes našega Primorja in da je njih realna posest stokrat pozitivnejša, ko vse naše sveto pravo, ki vedno bolj bledi v sili italijanske brezobzirnosti. Ob svetlih trenotkih, posebno tedaj, ko poročajo naši listi v plakatni pisavi nova nasilja Italijanov, sicer to izpoznamo, ali le za kratek čas. Redno pa smo brezbrižni in ne-delavni. Na brezštevilne laške nasilne akcije ne odgovarjamo niti z eno pozitivno reakcfjo in zato izgubljamo tal, zato so naši pogoji za boj vedno slabši. Da bi zlomili odpor našega ljudstva, so Italijani pregnali vso našo inteligenco; da bi oplašili narod sam. so ga podvrgli največjemu nasilju, a naše protidelo se omejuje le na sen-začne notice in članke po časopisih. Vsak Italijan, pa naj bo najnizkot-nejši verižnik, se prosto šeta po našf zemlji in uživa red v naši državi. V resnici, sijajno znamo braniti svoje ljudi! V težkem delu, v znoju in potu sta si postavila tržaški kmet in delavec skromne hrame za svoje narodno življenje. Iz dela na trdi kraški skali, v arzenalu in delavnicah so zrasle naše ponosne postojanke v Trstu. Vse te so danes uničene in kup razvalin zaradi brezprimernega vandalizma Italijanov, ki niso poznali niti toliko človeškega usmiljenja, da bi se ozirali na krvavo prislužene prihranke najbednejših. Ali ni sramotno za nas, da ne vemo, kak odgovor smo dali na ta barbarski napad, ali ni Škandal za ves narod, za vso državo, da niti ne poizkusimo kvitirati vnebovpijočo nasilje! Saj mi vendar vemo, zakaj so Italijani z nosrami poteptali vso svojo boljšo zgodovino in uničili tržaškim Slovencem vse njih postojanke. Saj je nam znano, da hočejo Italijani prepoditi naše ljudi z njih rodne grude, da bi mogli vendar enkrat celemu svetu proglasiti čisto italijanski značaj Trsta, Reke in drugih krajev našega Primorja. Saj iz istih vzrokov vlačijo na vso paro v naša primorska mesta renjikole, da bi z njimi ustvarili čisto laško prebivalstvo in z maso prišlecev tidušili odpor našega in onega laškega prebivalstva, ki je nezadovoljno. Iz dobro premišljenih politič. motivov delajo Italijani to, da si utrde vedno bolj svoje pozicije. Mi pa gledamo in smo ogorčeni — a čas beži. Na kraških hrastih so sezidane Benetke, in danes se pripravljajo Italijani, da zgrade še eno mesto na hlodih iz naših gozdov. Premoženje se nam grabi, in pričakovali bi, če že ne iz idealnih, bi vsaj iz gmotnih razlogov imeli toliko sile. da bi nastopili proti temu ropu našega imetja. Nasprotno! Vsa naša pristanišča so polna lesa, ki ga vozimo v Italijo, da tako pomagamo našemu sovražniku, da se izvleče iz krize. Seveda z ozirom na našo valuto! Vsled laškega nasilja je naš človek dostikrat prisiljen, da zapusti dom in vse, da beži iz svoje domovine. Po vsem Primorju se dogaja to dnevno in mi izgubljamo tako dan na dan zemljo in prebivalstvo in Primorje je vedno manj naše. Italijani pritiskajo, mi pa vihtimo po zraku naša papirnata prava in ne pomislimo, kako izgubljajo svojo veljavo. Rešitev jadranskega vprašanja se pa vedno bolj odlaša, četudi vidimo, kako se krhajo naše postojanke. Le malo časa in tudi Wilsona ne bo več, da ščiti naše najsvetejše pravo. Ne zastonj odlašajo Italijani. Med seboj se prepiramo in godrnjamo, a ne vidimo, kako gori na zapadu naš dom. Tako je bilo mogoče, da nam je pred nosom degenerirana soldateska D' Annunzia ugrabila Reko in tako je mogoča tudi nezaslišanost, da se danes že napoveduje dan aneksije Reke, da poznamo že statut anektirane Reke. Nismo znali vr nunzia z Reke, ko je bila Italija proti njemu, da je vsaj oficijano objavila blokado Reke, kaj nam jamči, da se sedaj naenkrat razjasni horizont tako, da se tudi Reka osvobodi svojih tiranov. Čas beži, nevzdržno beži in nikdar se ne povrne. Gorje onemu, ki je zaspal svoj čas, gorje nam, ki spimo, ko bdi in dela sovražnik! P. P. odpad duhovnika od vere imel za posledico odpad njegove občine. Pač pa je naš narod — in v tem naš narod ni osamljen — zelo, zelo sprejemljiv tudi za pametne cerkvene reforme. Naš narod želi obrede v svojem jeziku, kakor jih je imel v mnogih krajih že pred reformacijo, naš narod bo z navdušenjem sprejel vsako tako najmanjšo reformo, tudi je zadovoljen, če vidi zadovoljnega svojega župnika, v ustroj hierarhije, v notranje razmere cerkve pa se ne vtika. Hodil bo za svojimi duševnimi voditelji, Če bodo ti molili brevir ali ne. oklepal se jih bo, kakor se oklepa priprosti nemški narod svojih pastorjev, pravoslavni svojih popov, če bodo tudi oženjeni in bodo imeli kopo o^rok. Da so take reforme potrebne, o tem nas prepričuje dan na dan glasnejše krik med vernim ljudstvom po takem preustroju v cerkvi. Tudi smo videli, da so se veljavni možje cerkvene hierarhije nagi- bali k tem idejam. Gotovo je, da bo napočil tudi dan takim reformam, a te bodo prišle iz vernega ljudstva samega, ne iz krogov brezvercev in svobodomislecev, ki nimajo interesa ne na teh ne na drugih reformah razen med nami edini interes, da v vsakem pogledu svare ljudstvo pred gospodstvom Rima, bodisi materijalnim, političnim ali duševnim. Je svobodomiselstvo bojna organizacija, a ne za narodno cerkev, ne za grško - katoliško cerkev, ne za cenitev duhovnikov, ne proti brevir ju, ne za demokratizacijo cerkve, marveč bojna organizacija za stanje brez nadvlade nad duhom, za svobodo v mišljenju in delovanju. Toliko se mi je zdelo potrebno povedati, ker se zadnja številka revije »Leonove družbe« »Čase tako intenzivno bavi z »narodno cerkvijo« kot izrodkom »framazon-stva« in ker stojimo neposredno pred svetovnim kongresom s svobodne misli« v Pragi. E. V. minister Stojanouič o gospodar skih uprasanjih. narodna cerkev in drugo. 1. septembra 1920. Ravno danes je dvajset let, odkar je bil prestop Rlcmanjcev v grško - katoliško cerkev od avstrijskega ministrstva za bogo-častje odobren. Kljub temu se prestop in končna spojitev z grško-katoliško cerkvijo ni mogel dejansko izvršiti vsled pasivnosti, oziroma celo odpora avstrijskih oblasti, ki niso poskrbele, niti dovolile, da bi se ustanovile samostojne dušo-brižne postaje v Ricmanjih, Klancu in Podgorju. Po ricmanjskem vzgledu smo imeli v prvem desetletju tega stoletja v naši domovini še nekaj podobnih poskusov, ki pa so bili izvedeni v mnogo manjšem obsegu in z manjšo energijo. Med vojno o takem verskem pokretu ni bilo slišati ničesar, sedaj pa, ko se je duh zopet začel več brigati za domače zadeve, so prišla tudi verska vprašanja zopet na površje. In zopet smo videli kot prvobojevnike v tem pokretu može iz Istre, ki so svojemu novemu škofu jasno povedali svoje mnenje in mnenje vsega ljudstva. Nam, ki tičimo v socijalnem preokretu in v socijalni borbi, se zdi verski boj nekaj, kar se je že zdavnaj preživelo, kar ne spada več v moderni čas. Ne tako ljudstvu, zlasti ne priprostemu ljudstvu, ki visi z vsemi svojimi žilami ob cerkvi. Vemo prav dobro, da se cerkveni pokret niti v našem ljudstvu ne bo mogel močno razširiti in to zlasti zato ne, ker trpe najširše plasti našega naroda pod drugimi skrbmi, vsakdanjimi, ma-terijalnirni, ki uduše celo globoko vkoreninjeno versko čustvovanje. Da bi pa versko gibanje izhajalo iz brezverskih, — framazonskih krogov, je vendar ne samo silno smela in smešna trditev, marveč naravnost zlobno podtikanje. Že beseda »brezverstvo« sama izključuje vsako tako stremljenje in »svobodna misel« je označevanje duševnega stanja, ki ne trpi nobenih verig. Or> tovo bomo našli ljudi, ki bodo trdili, da so svobodomisleci, pa bodo iz ne vem kakega vzroka začeli naenkrat dreti v cerkve, grško-katoliške, protestantovske, narodne — a to gotovo niso brezverci, ne svobodomisleci, ker imajo še velik interes za cerkvene zadeve in mnogo časa, s katerim ne vedo kam. Versko gibanje more izhajati samo iz vernega ljudstva in iz vrst voditeljev tega ljudstva v njegovi veri, iz vrst duhovniStva. Pa niti tako daleč še nismo, da bi popolni Konferenca, ki se je vršila zadnje dni avgusta v Beogradu na poziv beogradske borze, se je udeležil drugi dan tudi finančni minister. Oglasil se je k bersedi in v eno uro trajajočem govoru razpravljal o aktualnih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Iz njegovih izvajanj navajamo sledeče: Nekdaj je bilo najtežje financirati vojno, sedaj pa se je zgodilo ravno nasprotno. Za financiranje vojne se je do neverjetnosti uporabljalo tiskanje brezvrednega papirnega denarja. Vsled strogih drugih naredb se ni pokazala brezvrednost krožečega denarja v toliki meri, kakršna je faktično, in je valuta še obdržala nekako kupno silo. Problem valute je internacijonalen, in cela sanacija je odvisna od tega, da se produkcija Čim bolj zviša in nadomesti to, kar je vojna v dolgi vrsti let uničila. Celo gospodarstvo se nahaja danes še vedno v vojnem stanju in nikdo ne ve, kdaj bodo nastopile normalne razmere. Vse predvojne gospodarske teorije so sedaj zastarele, trgovske pogodbe jc treba sklepati na podlagi kontingentov. Pri pogodbi z Avstrijo se ni moglo vpoštevati mnogih ekonomskih, teritorijalnih in drugih vprašanj, ki so v zvezi z mirovno pogodbo. Naš proračun je šestkrat večji nego je bil pred vojno vsled deprecijacije našega denarja. Toda za toliko razvred-nostitev manjka gospodarskega razloga, mnogo je zakrivila špeku- lacija gotovih krogov, ki so interesiram na nizkem tečaju naše valute. Mi se nahajamo, kar se valute tiče v predvojnem stanju. Mnenje, da je dinar slab je psihoza in nervoza nas samih. Vse se osredotoča v trgovini in špekulaciji, ni kreditov za industrijo, ni kreditov za državo. Drugod se denarna inflacija leči s tem, da se denar polagoma odteguje z javnimi posojili prometu, vsega tega pri nas ni nič treba. Toda ker se je cel svet vrgel v špekulacijo, vidimo gibanje valute proti vsem ekonomskim razlogom. Avstrijska valuta si je nekaj pomagala, dasi proti temu govore vsi razlogi. Valute Francije in Italije so sedaj neopravičeno visoke. Tečaj valut ne odgovarja gospodarskim razmeram. Naša država ima v bližini sosede, katere je vojna globoko zadela in ki preživljajo sedaj največje krize. Za sanacijo valute je treba oprostiti trgovino različnih ovir in treba dati trgovcu več sigurnosti in večjo možnost gibanja. On sam je razširil pojem izvozne valute in dovolil, da se prodaja na Češko In v Nemčijo za češke krone oziroma marke. On namerava osnovati še poseben odbor, ki bi naj revidiral carinsko tarifo in kontroliral uvoz in Izvoz blaga po vrednosti. Vrednost letošnjega izvoza znaša po njegovi cenitvi 4 milijarde dinarjev in s tem se bo dalo zboljšati znatno našo valuto. narodno predstaunistuo. LRAMKOM ODVZETA PASIVNA rodnega predstavništva kršil poslov-'VOIAVHJ VMTTIOA nik. Minister za konstituanto izjavlja, da umakne predlog člena 121 volilnega zakona radi tega, ker namerava vlada izdelati zakonski načrt o zborovanju in udruževanju. Podpredsednik dr. Ribar stavi na glasovanje člen 121, ki se sprejme. Nato se čita člen 15. Minister za konstituanto veli, da se govori, da je člen 15 nedemokratičen. Spominja se pa, da tudi v najsvobodnejjih državah ne morejo biti voljeni državni uradniki za poslance. (Medklici: Kaj pa na deškem?) Dr. Markovič odgovori: Češka je mlada država. Določeno je v členu 15, da pride na vsakega četrtega poslanca en kvalificiran poslanec, ki ima fakultetno diplomo. Člen 15 ni naperjen proti inteligenci, ampak ne dovoli, da bi mogel kdo obenem vršiti dvoje poklicev. Minister poživlja skupščino, naj sprejme člen 15, kakor ga je predložila vlada. Posl. Dimitrija Mašie (Ribaroeva skupina) se izjavlja proti čl. 15 in opozarja na to, da bo od 160 članov stare srbske skupščine ostalo na ta način samo 90 članov. Radi tega bo glasoval proti. Dr. Ladislav Polic (Narodni klub) govori proti členu 15 in o zgodovinski Časti bana. Profesor- LDU. Beograd, 1. septembra. Podpredsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Kibar otvori 117 rediti sestanek ob 17.40. Tajnik Pera Jovano-vič čita zapisnik zadnje seje, ki se brez ugovora sprejme. K besedi se oglasi posl. Jasa Prodanovič, ki izvaja: V nasprotju z vsako parlamentar. prakso je, da preide parlament na naslednjo točko, Se predno se je otvorila debata o deklaraciji vlade. Člen 15 se je proti poslovniku vrnil odboru Kakor hitro je člen 15 sprejet, se po poslovnika ne more več vrniti odboru. Poznejši člen ne more razveljaviti prejšnjega člena v enem in istem zakonu. Tako postopanje je nasprotno zakonu ustave. Minister za konstituanto izvaja: Na ugovore poslanca Prodano vica Uja v l jam, da njegovi podatki niso točni. Člen 15 še ni rešen; o njem se je razpravljalo, ne pa glasovalo, ker ni bilo kvoruma. Vlada ima pravico, da razveljavi ves zakonski predlog in potemtakem tudi posamezne člene. Poel. Aleksa Žujović (radikalec) napada v svojem govoru liberalce, ki so se združili z demokrati, in trdi, da se je na zadnji seji na- ški zbor zagreb. vseučilišča se je iz-* javil proti volilnemu zakonu, posebno proti členu 15. Govornik konča z besedami: :> Nikar ne dopustite, da bo člen 15 Vaše delo!c Gavro Mano j loviš (radikalec) govori proti členu 15. Posl. Gjorgjevič (demokrat) naglasa, da se s členom 15 dela velika krivica. Vladimir Radivojevič govori proti. Profesor Milivoj Bašić (Ribarčeva skupina) govori tudi proti. Vstane poslanec Pero Jovanović (radikalec) in izjavi, da minister za konstituanto člooa 15 ne predlaga zato, da bi uradniki no prišli v narodno skupščino kot poslanci, temveč radi tega, ker se obenem ne moreta vršiti dve dolžnosti. Pravi, da so razni govorniki nastopili proti členu 15 največ radi agitacije. Izjavlja, da bo glasoval za člen 15. V prilog členu 15 govori tudi Milan ^'arjanović (demokrat) in dalje An :iović (demokrat), ki pravi, da se mora glasovati za ta člen, da se ognemo zopetni ministrski krizi. Konča s tem, da bi so morala pasivna volilna pravica vzeti onim, ki trgujejo z državo. Ministrski predsednik Vesnić pravi: Dobro se spomnite, da je bil ta člen vzrok ostavke vlade. Velikega pomena je, ali bo ta člen sprejet aH ne. Ta volilni zakon se pripravlja za ustavodajno skupščino, ki ima popolnoma določeno nalogo in morajo vsled tega poslanci te skupščine biti tej nalogi kos. Dalje pripomni, da so se pri diskusiji napravile razne pogreške. Ustavodajni skupščini je treba dati možnost, da pride narodna volja do izraza. Ta volilni zakon je predložila vlada po dolgem pre'resovanju in dogovarjanju. S tem, da se je profe-J sorjem pravnih fakultet, ki bodo po tem členu smeli porabiti svoje teoretično znanje, dala aktivna in pasivna volilna pravica, vlada ne misli delati krivice nobenemu poklicu, najmanj pa uradnikom. Smatra za dolžnost, da prosi narodno predstavništvo, naj sprejme ta člen, kakor ga je predložila vlada, že zaradi situacije, v kateri se nahajamo, ker se s sprejemom tega člena daje vladi tudi zaupnica. Podpredsednik dr. Ribar stavlja člen 15 na glasovanje, kakor ga je predlagal minister za konstituanto in prosi poročevalca, da ga še enkrat prečita. Nato pozove vse one poslance, ki so proti členu 15, naj vstanejo. Vstane manjSina. Podpredsednik dr. Ribar konstatira, da je vstala manjšina in da je predlog sprejet. Poročevalec čita nato člen 16. Posl. Pera Jovanović vstane in predlaga, da naj člani uprave industrijskih in trgovskih podjetij, ki delajo za državo, izgubijo pravico mandata. Ministor za konstituanto pravi nato: Četudi je predlog g. Jovanoviča umesten, ga ne morem sprejeti. Nato stavlja podpredsednik dr. Ribar na glasovanje člen 16 z dodatkom poslanca Pera Jovanoviča. Proti predlogu vstane manjšina. Podpredsednik dr. Ribar konstatira, da je večina za predlog, ki je sprejet. Preide se nato na čitanje člena 17. Ker se nihče no oglasi k besedi, se člen sprejme. Podpredsednik dr. Ribar izjavlja: Volilni zakon se vrača odboru za izdelavo volilnega zakona, da ga na jutrišnji seji predloži v celoti, ker bo jutri zadnje glasovanje za celotni volilni zakon. Podpredsednik dr. Ribar zaključi sejo ob 20.40 in odredi prihodnjo sejo za jutri, četrtek ob osemnajstih z nastopnim dnevnim redom: 1. Glasovanje o volilnem zakonu, 2. poročilo verifikacijskega odseka, 3. mirovna pogodba z Bolgarsko, podpisana v Neu-willu Politične oesti. -= Državni proračun in naši predstavniki. Čitamo, da pride v kratkem drž. proračun pred narodno predstavništvo. Finančni minister ga je s posebno naredbo že uveljavil in smatra mendu torej razprave v našem državnem zboru pač le za golo formalnost. Vsi slovenski listi so tej naredbi energično ugovarjali ter označili čin finan. ministra za absolutizem. V predgovoru k svojemu predlogu drž. proračuna izjavlja g. fin. minister, da smatra valutno vprašanje »za definitivno rešeno«. Solo smo radovedni, kakšno stališče zavzemajo slovenski predstavniki k tej izjavi. Proračunski omnibus pa obsega še celo vrsto določb in novo tari j, ki izzivajo najhujšo kritiko in vseobčen odpor. Narodnogospodarskemu življenju v Sloveniji groze udarci, ki Ha mM £ stran* .SLOVENSKI NAROD«, dne 4. septembra 1920. 202. §tev. predstavniki pad molče ne saldiralo? Državna proračunska debata je za vso državo, posebej pa de za gospodarstvo v Sloveniji največje važnosti. V vsoti parlamentih se pokaza bas v proročanski debati gospodarsko in prosvetno obaorje predstavnikov v najjasnejši loči. Naši poslanci so našli doslej redko priliko, dokazati svoje sposobnosti; zdaj je ru! Mi jih bomo sodili po njih delih in predlogih, davkoplačevalci vo-tilci pa jih že zelo nestrpno pričakujejo. Slovenski narodni predstavniki, na plan za pravico in resnico! = Narodni in Jngoslovenski klub proti vladna deklaraciji. Beograd, 2. septembra. Pri včerajšnjem glasovanja o vladni deklaraciji sta glasovala proti njej Narodni in Jngoslovenski klub. Proti njej je glasoval rudi hrvatski ban dr. TNa-rodna Politika« javlja iz Beograda: Vlada je pod pritiskom strank izpreme-nUa svoj predlog, da ministrski svet izdela začasni poslovnik za konstitu-anto v tem zmislu, da mora poslovnik izdelati ministrski svet v sporazumu s parlamentarnim odborom za volilni za-fam. Dodatek vlade, da se srbski zakon ^> shajanjo. razširi na vse države, se je 'tjfmaknil z dnevnega reda. Vlada je izjavila, da se bo vprašanje shajanja uredilo ali naredbenim potem ali pa potem zakona, in sicer za vso državo. = Razmejitvena komisija in časopisje. Predsedništvo razmejitvene komisije je naprosilo dopisni urad, naj objavi nastopno: Z ozirom na razne v mariborskih in tudi drugih listih pri-ofcčene vesti, ki so v zvezi z potranjim delom razmejitvene komisije, se čuti komisija primorano k izjavi, da ne more in tudi ni voljna spuščati se v razprave s časopisjem ter da tudi nima namena, da bi na tedenciozne ali netočne vesti na kakršenkoli način odgovarjala. = Delo razmejitvene komisije. Dne 1. septembra si je razmejitvena komisija za severne meje ogledala mejne sporne cone med Kokošnjakom in Sv. Ljovrencem. Ustavila se je na Pernicah, na Sv. Urbanu in na neki točki grebena južno-vzhodno od Sv. Urbana. Prisotna je bila od naše strani jugoslovenska delegacija, med njimi vodja poverjeni-nistva za notranje zadeve univ. prof. dr. Pltamic, potem okrajni glavar slovenj graški dr. Ipavic, načelnik* mam-berškega okrajnega zastopa inženir Pahernik, župani občin Sv. Primož nad Muto in Pernice, župnik Trinkaus iz Sv. Jerneja ter mnogo uglednih posestnikov, ki imajo svoja posestva ob meji. Tudi avstrijske oblasti in interesenti so se udeležili ogleda. Komisija je vzela na znanje informacije zastopnikov oblasti ter razne želje interesentov ter jim sporočila, da bo vzela vsa vprašanja nepristransko^v pretres ter v to svrho, v kolikor bo to potrebno, prišla še večkrat na Uce mesta, da se o podrobnosti tudi po katastru orientira natanko. Sprejem komisije od naše strani je bil zelo dostojen in prisrčen: predložene želje naših ljudi so bile popolnoma stvarne, ldu. = Zagrebški komunisti med seboj. Iz Zagreba poročajo: Med tukajšnjimi komunisti je, kakor znano, prišlo do razkola. Desničarji so se polastili lis-sta in strankine blagajne, d očim so levičarji proti temu protestirali in zahtevali, da se jim vrne denar in zlasti gotova vsota v dolarjih", ki so poslali delavci iz Amerike za stavko. Ker se desničarji niso hoteli ukloniti temu pozivu, so levičarji s silo vdrli v uredništvo lista >Nove Istine* in zapečatili blagajno. Pri tem so ugotovili, da v blagajni ni bilo denarja. Z zadevo se sedaj bavi sodišče. Desničarji trdijo, da je denar zasebna lastnina urednika lista, Bornemise, dočim trdijo levičarji, da je to strankin denar. Redarstveno ravnateljstvo je zaplenilo denar, ker smatra to za sporno vprašanje, in je stranko odkazalo na redno sodno pot. Češkoslovaški klerikalni shod v Pragi. V nedeljo se je vršil češkoslovaški klerikalni shod v Pragi, ki je bil razmeroma Še precej dobro obiskan. Bili so obhodi, zborovanja in govori. Vsa prireditev za ljudi, prignane zlasti iz Moravske in Slovaške, je bila prežeta velike udanosti papežu, nunciju, nadškofu in nemškim plemenita-šem. Na prezidenta Masarvka se ni nikdo spomnil, ali znani dr. Hruban je oblastno trdil, da so klerikalci pomagali graditi republiko in da brez njihovega sodelovanja bi ne bilo češkoslovaške republike. Smešno, ker je znano vendar, kako so klerikalci klečeplazili pred habsburškimi tirani in kako so se ogrevali za Avstrijo! = Madžarske fantazije. Madžari se čutijo silno osamljene. Na vsem božjem svetu nimajo nobenega sorodnika in prijatelja. Vsepovsodi okrog sebe pa zro, kako se razvija vseslovansko, pangermansko in panromansko gibanje. In zahotelo se jim Je, da bi tudi oni — Madžari — bili veriga v slfčnem velikem pokretu. V svoji bujni domišljiji so s! izmislili, da Imajo sorodni-fefc aha !& 2e nimajo X EvropJ, pa vsaj g daljni Aziji Proglasili so turantke narode za svoje brate in slovesno izjavili, da vežejo madžarski narod najožje vezi krvi in jezika s — Kitajci. V ĐuđhnpeSU so celo osnovali mransko družbo, ki si je nadela nalogo, da vzpostavi najintimnejše politične in kulturne stike Madžarov s takozva-nlmi turansldmi narodi, predvsem pa s Kitajci. Na čelu te družbe stoji vseučiliškl profesor Evgen Czolnokv. Ta družba je priredila nedavno tega veliko turansko svečanost, na kateri je imel Czolnokv slavnostni govor. V tem slavnostnem govoru Je izjavil med drugim: »Ml Madžari smo prišli x Evropo pred tisoč leti in smo nastopili kot učitelji Evrope. Naši turanskl rasi se ima svet zahvaljevati, da se je iznašla umetnost pisanja. Takozvani Evropejci so se šele kasneje seznanili s črkami. Mi Madžari smo tudi učili svet kruh peči in konje jahati. Ideja vzajemnosti In edin-stva je turanskega izvora Ona je iz madžarske rase ustvarila državotvorni element. Mi Turanci smo nmogostevttnelš! kakor zapadni narodi. Naši kitajski bratje združujejo v svoji mogočni državi 425 milijonov ljudi. Čim bo ta stari kulturni narod posegel po orožju, potem gorje tebi, Evropa I Vsak Turanec bo se potem gopet stopil s svojim konjem Jn liki strelica bo turanska ideja preletela ves svet in zma-gala!< — Svoječasno so se delali dovtipi o Črnogorcih, ki so baje kaj radi s ponosom naglašali, da Je njih in Rusov 150 milijonov, kaj pa naj rečemo o Madžarih, ki jim je vojna razbila njih globus, a se sedaj sklicujejo celo na Kitajce, s katerimi je — Madžarov 430 milijonov! Telefonska In brzofaona poročila. DR. BENEŠ O MALI ENTENTI. LDU Praga, 1. septembra. (Č. TU) V odseku za zunanje zadeve je izjavil minister dr. Beneš glede dogovora med Čeho - Slovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Ta dogovor je politično izvanredno pomenljivo dejstvo, ki ne bo imelo pomena samo za vzdrževanje političnega položaja omenjenih držav, ampak bo večinoma tudi določevalo politiko osrednje Evrope. Temeljne ideje tega dogovora so: 1. Varnost od zunaj je pogoj za red in mir v notranjosti. 2. Edina pot k trajnemu redu je hitra vzpostavitev gospodarskih odnošajev z vsemi sosedi. Miroljubna politika je osnovna ideja takozvane »male entente«. z. Vse tri države so interesirane na tem, da se po Madžarih podpisani triatlonski mir tudi izvede. Potrebno pa je, da si poiščemo pota, kako bi mogli v bodočnosti dospeti do prijateljskih odnošajev. Kot Četrto osnovno misel navaja minister, da moramo nastopati proti vsaki rekonstrukciji stare monarhije in proti vsaki novi federaciji. Nedvomno je, da bi rekonstrukcija podobnega državnega ustroja bila v političnem kakor rudi gospodarskem oziru za omenjeno državo usodepolna. Dejstvo, da se je Osnovala mala ententa, pomeni prvi korak k otvoritvi novega političnega in gospodarskega sistema v osrednji Evropi. Glede pete osnovne smernice se je izjavil minister, dr. Beneš, da je splošna politična situacija v Evropi zelo težavna in da bo v kratkem nastopila izprememba. Ce hočemo osrednjo Evropo obvarovati razpada in zmešnjave, ki jo sedaj občutita Rusija in Poljska, mora mala ententa določiti skupne smernice v interesni sferi ter skupne politične tendence. Naloga zveze je torej, obvarovati skupne potrebe med seboj, ampak jih Čuvati tudi z ozirom na splošne razmere v Evropi. Naši odnošaji do entente so jasni in vsa pogajanja se gibljejo v okviru podpisanih pogodb. Hitro moramo stopiti v gospodarske odno-šaje z Rusijo. Naši odnošaji do Poljske bodo v načelu gotovo odkritosrčni; glede Avstrije pa smo že dcn ločili skupne smernice, da omogočimo Avstriji obstoj in da more Avstrija z nami skupno delovati. — Besedilo pogodbe z Jugoslavijo se objavi. Pogodba ima popolnoma obramben značaj in se je javila tudi Zvezi narodov in zaveznikom. LAŠKI SOCIJALISTI ZA NARODNOSTNE MANJŠINE. Trst, 2. septembra. Na zborovanju socijalistiških političnih, strokovnih in zadružnih organizacij »treh Benečij«, ki se* vrši sedaj v Trstu, se je sprejela soglasno naslednja resolucija: Z ozirom na položaj, ki ga je v Julijski in Tren-tinski Benečiji ustvarila za prebivalstvo slovanske in nemške narodnosti vladna politika nasilja, ki ovira pomirjenje in dobre pdnošaje med narodno različnimi življi, ustvarjajoč ognjišča nevarnih irre-dentizmov, ki pač morejo prihajati v prid nacijonalistom, toda tvore trajno nevarnost za mir: poudarja zbor dolžnost italijanskega proletarijata, da nastopi proti tej politiki in zahteva, da za narodnostne manjšine veljaj načelo: za enake dolžnosti enake pravice, tako da bodo uživale svoboščine enako vsem državljanom brez razlike plemena. Resolucija poudarja nadalje solidarnost proletarijata vseb * narodnosti, zagotavlja dejansko bratsko pomoč nemškim in slovanskem proletarcem in nalaga izvrševalne-mu odboru, da uvede na Tirolskem in v Primorju preiskavo glede vladnega postopanja proti narodnostnim manjšinam in objavi Izid preiskave v listih, na predavanjih in shodih, ter delovni zvezi in socijalistiškf parlamentarni skupini v svrho skupnega postopanja. GRŠKA IN JUGOSLAVIJA PROTI ALBANIJI. Trst, 2. septembra. Iz Rima Boiačaio* da pjiliaiajo iz Kalooz naslednje vesti: Albanska vlada v Tirani ima neizpodbitne dokaze, da se je sklenil med Grki in Jugoslo-veni dogovor za napad na Albanijo in da so za to pripravljene že močne čete. Ker Tirana ni dovolj varna, se je albanska vlada odločila, preseliti v Valono (zakaj ne takoj v Rim?). Albanska komisija je včeraj dospela v Valono. Druge vesti pravijo, da je pričakovati napada od dveh strani: s severa od Jugo-slovenov,^z Juga pa od Grkov. Jugoslavija, poražena (?!) v skadr-skem okolišu, je našla v Grški zaveznico, ki je pripravljena, pomagati ji in obe državi sta se z lahkoto sporazumeli za nastop z orožjem in razdelitev Albanije. Mobilizacija v ta namen je že izvršena in grške in srbske čete se že zbirajo ob albanski meji. Albanci namigujejo, da bi sami težko vzdržali dvojni napad in računajo na škodo, ki bi jo čutila Italija, če bi bilo konec svobodne Albanije in bi jadranska obal od Crne gore pa do Kriškega zaliva prišla v roke Jugoslc-venom in Grkom. — Tu pač ni treba šele ugibati, kam merijo te vesti. Značilno pa je vendarle za Italijo in njeno zavest časti in ugleda, kako se sedaj na vse mogoče načine ponuja prav istim arnavtskim tolovajem, ki so še pred kratkim rezali ušesa in nosove njenim »junakom«, njo samo pa s temeljito klofuto vrgli iz Valone! Gusta und Ohrfeigen sind versehieden! pravijo Nemci, in če kje, velja ta rek v prav posebni meri za Italijane! BOLGARI SE NAM PRIBLIŽUJEJO. LDU Pariz, 3. septembra. (D. KU) Kakor poroča »Temps« iz Sofije, so odpotovali nekateri bolgarski diplomatje in pa generalni tajnik ministrskega predsednika iznova v Beograd, da bi predlagali Srbiji sklep dogovora. Bolgarija je poleg tega storila pri zaveznikih korake, da bi jo pripustili k Zvezi narodov. * OTOK CASTELLORIZZO — ITALIJANSKI. Rim, 1. septembra. Francoska vlada je sporočila italijanski vladi, da je pripravljena takoj izročiti Italiji otok Castellorizzo (ob Mali Aziji), ki so ga med vojno zasedle francoske čete in ki pripada na pocHajri mirovne pogodbe s Turčijo Italiji. PRVA ČEŠKOSLOVAŠKA LADJA »LEGIA« NA POTU V TRST. Trst, 1. septembra. Prva češkoslovaška ladja »Legia« je pod češkoslovaško zastavo 24. pr. m. od-plula iz Vladivostoka proti Trstu. Služila bo za plovbo med Trstom in Dalnjim vzhodom. V Trstu nastopi službo češkoslovaška ladijska posadka. Ladija tehta 9000 ton. SESTANEK V ŽENEVL LDU London« 2. sept. (Brezžično) Sestanek v Ženevi se začne 24. septembra. Razen velesil bosta zastopani tudi Belgija in Grčiia. Tokrat bo posebna pažnja posvečena vprašanju reparacij. Nemška vlada bo morala položiti račune o dosedanji izpolnitvi obveze dobavb'anja premoga in oddaje orožia. STAVKA PROMETNIH USLUŽBENCEV V AMERIKI. New York, 2. septembra. Danes je stopilo v stavko 90 odstotkov prometnih uslužbencev. Sodi se. da je to največja kriza, ki jo preživlja Amerika po vojni. Vse gospodarsko življenje v Ameriki je s to stavko ogroženo. NA UENINOVO POVELJE. LDU Dunaj, 2. sent. Včeraj je sklenila komunistična eksekutiva Avstrije vsled poziva Ljeninovega. da še udeleži volilnega boja z lastno listo. ITALIJANI IN ALBANCI. LDU Rim, 2. sept. Agenzia Štefani dementira. da so se italijanske fifite bojevale ob strani Albancev. Volna proti boljševikom* Moskva, 2. sept. Ruska sovjetska vlada je poslala poljskemu zunanjemu ministru Sapiehl brzojavko, v kateri izjavlja, da je pripravljena pristati na predlog poljske vlade, aa naj se vrše mirovna pogajanja v Ri-gi. Poljska vlada mora zagotoviti ruskim delegatom poleg eksteritorijal-nosti tudi brezpogojno možnost, da se neovirano lahko vrše Dogovori med delegacijo in moskovsko vlado. Varšava. 2. sept. Uradno poljsko poročilo zatrjuje, da so doživeli Rusi v vzhodni Galiciji popoln poraz. Ruska konjenica, ki je pri Zamošču prodrla poljsko fronto in napadla Poljake v hrbtu, je bila popolnoma razpršena. Vzhodno od Lvova so poljske čete pognale sovražnika Dreko Buga. Rusko frontno poročilo priznava velike izgube in tudi dejstvo, da so se morale ruske čete umakniti poiiskl premoči v nove postoianke. Moskva, 2. septembra. Poročila iz južne Rusije zatrjujejo, da so bile čete generala Wrangla poražene in da so Rusi prisilili te čete. da so se umaknili na južni del Krima. Akcijo generala VVrangla je smatrati za popolnoma ponesrečeno. LdU Moskva, 2. sept. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 1. septembra: V odseku Grodno severno od Suwalkov kralni boji. Pri Cholmu je bil sovražnik ki je včeraj pri Opa- linu prekoračil Bug. z velikimi izgu-> bama* potisnjen na levi breg reke. Zapadno od Grubešova se razvija naSe prodiranje ugodna V odseku Lvov smo morali pod pritiskom sovražnika izprazniti več postojank. Zasedli smo nove postoianke severno od železniške proge Lvov — Brodv. Na VVranglovi fronti se razvijajo pri Be-rislavu in Orjehovu boii za nas iako ugodno navzlic trdovratnemu sovražnemu odporu. LDU London. 2. sept. (DKU) »The Westminster Gazette« pripominja k izjavam Pilsudskeca. da ni mogoče, da bi zavezniki trajno prevzeli jamstvo za varnost in nedotakljivost Poljske, ker se Poljska proti željam zaveznikov še vedno igra z nado, da bi razširila svoie meie. LDU Dunaj, 2. sept. Opoldanski listi poročajo po pariških dnevnikih o velikem sunku sovjetskih čet proti Lvovu. V francoskih vojaških krogih menijo, da je Lvov izgubljen. LDU KodanJ, 2. sept. (Woim Tukajšnja protiboljševiška misija je prejela od generala Wranigla naslednjo brzojavko z dne 31. avgusta: Na kubanski fronti smo zasedli ves polotok Teman. Pri Oleinsku smo porazaii eno rdečo divizijo rn zaiell 3000 ujetnikov. Operacije potekajo ugodno. General Kutovgij je prešel v ofenzivo severno Tavrusa. narodno gospodarstoo. Gospodarska organizacija naših obrtnikov. Med našimi obrtniki je začelo tekom letošnjega leta živahno orga-nizatorično gibanje. V raznih obrtnih skupinah je započelo združevanje obrtnikov v gospodarske zadruge. Novo osnovane gospodarske zadruge naših obrtnikov si stavljajo za cilj skupno nabavo potrebščin, surovin, orodja, strojev, pa tudi graditev delavnic in skladišč, skupno prevzemanje naročil ter razpečavanje izdelkov. Tako so si osnovali mesarji in klavci v Ljubljani nakupovalno in razpečevalno zadrugo, ki ima namen nabavljati živino za člane in varčevati stranske produkte. Kovinarji in sorodni obrtniki so si ustanovili nakupovalno in produktivno zadrugo za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Hkratu so si osnovali obrtniki raznih strok, zlasti tisti, ki delajo na stavbah s sedežem v Ljubljani lastno zadružno organizacijo pod imenom »Centralna nakupovalna in prodajalna zadruga za obrtnike v Sloveniji«. Med slovenskim obrtništvom je vobče opažati živahno gibanje. Nedavno so imeli lepo uspeli obrtniški tabor na Koroškem. V nedeljo je pa važno obrtniško zborovanje v Celju. Stanovska zavednost med obrtniki se širi. Osobito je vesel pojav, da so padle meje med pokrajinami. Obrtniki cele Slovenije se zavedajo, da treba skupnega postopanja, če naj si zagotove vpošte- vanje svojih stanovskih zahtev in potreb. Z ustanovitvijo »Obrtne banke« bo ustreženo tudi njihovim kreditnim potrebam. — Carinski dohodki za, drugo če* trtletje 1920. Država je imela v drugem četrtletju tekočega leta te-le carinske dohodke: Od uvoza 21 milijonov 745.776 dinarjev v zlatu in 100.992 dinarjev v srebru; od zivoza: 304 dinarje v zlatu 17 milijonov 732.S23 dinarjev v srebru in 2,921.255 francoskih frankov; vsega skupaj torej 21,746.080 dinarjev v zlatu, 17,833.816 dinarjev v srebru in 2,921.255 francoskih frankov. Sporedne takse so vrjrle 221.731 dinarjev v ziatu in 702 dinarja v srebru; izredni dohodki so donesli 24.256 dinarjev v zlatu in 81.872 dinarjev v srebru. Vsi dohodki v prvem in drugem četrtletju so znašali 155 dinarjev v kovanem zlatu, 16.620 dinarjev v zlatih novčanicah, 65,0S3.427 dinarjev v srebru, 188,639.344 dinarjev v SHS kronah, 2,652.840 francoskih frankov, 370.216 lir, 2S46 dolar* jev, 1428 drahem in 4478 levov. — Sladkorna žetev v Češkoslo-slovaski. Po poročilih čeških listov je stanje sladkorne repe v Češkoslovaški najugodnejše v vsi Evropi Repa vsebuje 14.37% sladkorja in prekaša glede kakovosti ne samo vse druge dežele, marveč rudi desetletno povprečno kakovost žetve na Češkem. Ostanki stare žetve se bodo porabili s sladkornimi dodatki za prebivalstvo v mescu septembru. Od nove žetve je vlada določila 15.000 vagonov za nakup žita v inozemstvu. Kakor so izračunali strokovnjaki, znaša letošnja žetev 700—800.000 ton, kar po men j a toliko, da se je letošnja proizvajalna kvota podvojila. Vf>Jik ppiar u Draulfah. Na premikalnem kolodvoru V Dravljah se začasno nahajajo delavnice državnih železnic za popravo železniških vozov. Te vozovne delavnice so bile nameščene v dveh primitivnih lesenih barakah s primernimi lesenimi skladišči. Delavnice so bile opremljene z motornimi stroji, zlasti s tremi finimi in preciznimi stružnimi stroji. Ves obrat je bil urejen na motorni pogon. Benzinski motor je igonil obrat. V delavnicah pa ie absolutno manjkala vsaka požarnovarnostna naprava, V tem tiči kos velike malomarnosti in neprevidnosti. V delavnicah zaposleno delavstvo je Že večkrat izražalo slutnjo, da »bo enkrat vse šlo«. V delavnicah je bilo zaposlenih okoli 168 de'avcev. večinoma profe-sijonistov, kot mehanikov, strugar-jev, mizarjev itd. V četrtek ob 1. uri 45 minut popoldne je nenadoma nastal požar v oddelku, kjer je bil postavljen gonilni motor. Med delavstvom je nastala panika. Vse je drvelo ven iz delavnic. Na ljubljanskem Gradu ie začelo s stolpa biti plat zvona. Številna množica ljudi je takoi drvela prot! Dravljam. Požarne brambe iz Ljubljane, Spodnje in Zgornje Šiške, Gline. Dravetf, Št Vida. Podutika in Gameljnov so hitele na kraj požara s svojim gasilnim orodje. Nad delavnicami se ie dvigal gost dim. Pravega plamena skoro ni bilo. Tekom dveh ure so bile delavnice z materijalnim skladiščem vred popolnoma upepeljene. Iz pogorišča in pepela so štrleli Še pokončani stroju vsi ožgani in nenorabni. Nal-večja škoda je pri treh modernih stružnih strojih, katerih vsak ie cenjen na pol milijona kron. Ti stroji so sedaj pravjsaa nerabni Kako je nastal katastrofalni požar? To vprašanje doslei še nI z gotovostjo in točnostjo dognana Med delavci zatrjujejo, da se ie vne! benzin v motorju ter z vso silo eksplodiral. Delavec Viktor Špec je imel usodni trenutek posla ori motorni. Vlival je bencin v motor. Pri tem pa je šinila iskra iz motorne sveče v bencin, ki se ie z velikim in silnim vzbuhom vnel. Vsa delavnica je bila takoj v ognju. Delavcem te zgorela vsa obleka. Škoda? Uradno Škoda še ni dognana in ugotovljena. Na lice mesta je takoj došla komisiia kakor tud! polkovnik g. VaŠič. — Poznavalcf razmer in delavci zatrjujejo, da gre škoda v milijone, govore o petih milijonih, drugi celo o 40 milijonih. Da je škoda m51 i jonska, skle/oamo lahko iz dejstva, da so bili v delavnicah montirani taki stroji, katerih sedaj sploh ni nikjer dobiti. Gasilna akcija ie bila zelo otefc-kočena, kajti na tem mestu ni nika-kih vodnih naprav in je med požar-jem primanjkovalo vode. ker so vodo morali dovažati. Tudi v tem se zrcali brezbrižnost nekdanie avstni-ske vojaške uprave, ki ie postavim ta skladišča ter zanemarila vse vai-nostne odredbe in žrtvovala brez vsake preudarnosti mil i ione državnega imetja. Da se zamufeno ni po prevzet ju popravilo, je gotovo tuat velika malomarnost. IteodreSena domovina. — Izseljen iSki vlak iz Trsta v Jugoslavijo se pripravlja za 15. septembra. Informacije se dobivajo v Trstu ulica Torre binnc. 39. Vsi oni, ki se nameravajo izseliti iz Trsta, naj se pravo-tal zgiA&a na gori omenjenem Dnevne uestl. V Ljabliani. 3. septembra 1920. — Požar v Dravijah In minister dr. Korošec. Na drugem mestu poročamo o velikem požaru v Dravijah, ki je uničil stomilijonske vrednosti. Poznavalci razmer zatrjujejo, da znaša škoda več sto milijonov, nekateri celo trde, da je škode okrog pol milijarde. Zgorelo je poleg drugega več dragocenih strojev, ki jih v sedanjih razmerah sploh ni več mogoče dobiti. In kdo je posredni krivec tega požara? Uprava državne železnice in osebno tudi železniški minister dr. Anton Korošec. Znano nam je, da so poklicani faktorji v Ljubljani opetovano opozarjali železniško upravo na nevarnost, ki preti delavnicam v Dravijah, da nastane v njih požar, ter zahtevali, da se nemudoma učmijo vse potrebne varnostne odredbe, kakor Izolacije Itd. Tudi ministra dr. Korošca so osebno na to opozorili in ga rotili, naj kot vrhovni šef železniške uprave ukaže, da se vendar kaj ukrene, da ne bodo delavnice direktno izpostavljene požarnim nevarnostim. Toda vsa ta opozorila in svarila so bila bob ob steno. Ukrenilo se na številne predstavke ni prav ničesar. In tako se je zgodilo to, česar so se bali vsi poznavalci razmer v Dravijah. Za škodo, ki ne znaša samo milijone, marveč se tudi ne da popraviti, je torej odgovorna železniška uprava m osebno tudi železniški minister sam. To se nam zdi potrebno, ugotoviti, da se ne bo iskalo krivcev tam, kjer jih ni. — V Beograd se je vrnil finančni minister Stojanović. ker se njegova prisotnost v parlamentu nujno potrebna. — V trgovinskem ministrstvu so Imenovani pri upravi za zaščito industrijske svojine za inšpektorja I. razreda dr. Janko šuman, za sekretarja I. razreda Fran C i g o i in pri ministrstvu samem za pisarja I. razreda Pavel Pregelj. — Pri našem poslaništvu v Varšavi je imenovan za tajnika V. razreda dr. Ljudevit K o s 6 r. — Naše čete zapuščajo Koroško. Uradno razglašajo: Skladno s členom 51. saintgerrnainske mirovne pogodbe, da se morajo v pasu A in B zameniti okupacijske čete pred plebiscitom s policijskimi četami, rekni ti ranim i na mestu, se je umaknil dne 31. avgusta del naših čet iz bo-roveljskega okrožja in je prišlo to okrožje pod oblast velikovške okupacijske čete. — Razpustila je vlada društvo »Frefwillige Feuerwehr« v Ljutomeru. — Delo razmejitvene komisije. Razmejitvena komisija je včeraj odpotovala na Muto ter odtod Šla na obmejno ozemlje, ki ga je obšla od HOhnerkogla do Sv. Lovrenca. Pri tej priliki je zasliševala tudi zastopnike krajevnih oblasti, kakor tudi posamezne zainteresirane posestnike. Odločitev glede mej na licu mesta ni padla, marveč se bo o tem sklepalo šele po natančnem studiranju krajevnih, občinskih ter gospodarskih interesov, ki so jih izrazili posamezni prizadeti posestniki. — Nemci in razmejitvena komisija. Iz Maribora nam poročajo: V očigled divji gonji, ki se je pričela s strani Nemcev na eni strani in klečeplazenju v celem obmejnem ozemlju ter vprizoritvi neverjetnih incidentov na drugi strani se je virJeio predsedstvo razmejitvene komisije primorano izdati sledečo odredbo: Osebni obiski in ogledi s strani komisije same prenehajo in se poveri ta naloga posebnemu tehničnemu oddelku, ki pa nima nobenih pravic, določati mejo, marveč srne samo za-slišavati stranke, sestavljati zapisnike in jih potem predložiti petčlanski komisiji v presojo, ^osebne želje prebivalstva, kjer so meje že določene, se ne bodo vpoštevale. — Discipliniranje dr. Leskovar-ja. Iz Maribora nam poročajo. Disciplinarna preiskava proti vladnemu komisarju dr. Leskovariu ni prišla nepričakovano, kajri v vseh zaved nih krogih se ie vedelo, da nameravano žaljivo preziranje prihoda dveh ministrov, zastopnikov vlade, in zastopnikov Narodnega predstavništva, ne more ostati brez posledic. Kakor se zatrjuje je šel dr. Lesko-var v svoji sovražnosti proti sokol-skem zletu tako daleč, da je prepovedal uradnikom prid v urad in posebno še gledati z oken — Poročila se je s tukajšnjim Italijanskim delegatom Camellijem hčerka hišnega posestnika, pasarja in klerikalnega občinskega svetnika Ivana Kregarja, ki Je zaposlena kot uradnica v delegatovi pisarni. Potniki, ki iščejo potnih dovoljenj v okupirano ozemlje, zatrjujejo* da le ura delegatova zona Usta, ki dela našim ljudem največ težkoč in jim povzroča vse mogoče neprilike. Je pač še vedno resničen pregovor o poturici. — Proti italijanski delegaciji v Ljubljani, ki izdaja potna dovoljenja v okupirano ozemlje, nam prihajajo v zadnjem času številne pritožbe, da se naše ljudi prav po nepotrebnem šikanira in da morajo posamniki čakati na potna dovoljenja ne samo dneve, marveč tedne, da, ceio mesece. Predvsem se ljudje pritožuje jo proti temu, da delegacija posluje brez ozira na to, da jo vsak dan oblega na stotine ljudi, samo dnevno po par ur, semtertja niti ne dve uri. Nadejamo se, da se bo ta praksa odpravila čim najpreje in da se bo v bodoče poslovalo tako, kakor to zahteva redna in urejena konzularna služba. — Nove baukfj v Ljubljani se ustanove in sicer ».Slovenska banka« z delniško ;iavm .o 30 milijonov. Udeležen bo tudi češki kapital. Socialisti ustanove »Zadružno banko« v Ljubljani. Gospodarska Ivanka se bo nazivala o ftlej Zadružno-ao-spodarska banka. — Naredbe glede omejitve svobodnega prometa s s:i ovimi kožami, usnjem in obutvijo, katere so bile izdane za Slovenijo dne 7 novembra 1919 ter 23. februarja 1920, je celokupna deželni vlada za Slovenijo te dni razveljavila. — Rekvizicija žita v zasedenem ozemlju. 30. avgusta so pričeli Italijani v logaškem pol. okraju z rekvizicijo žita pri posamnih posestnikih, vkljub temu, da so glede živil vse občine tega okraja pasivne. Kakor je razglasil civilni komisarijat, pridejo še vsi drugi pol. okraji na vrsto, puščalo se bo le majhne količine za vsako osebo — Še manjše, kot jih je določala Avstrija v najtežjih časih. — Delniške družbe »Eknnom«, razpečevalnice gospodarskih hi gozdarskih pridelkov in potrebščin ustanovni občni zbor se vrši dne b. septembra ob dveh popoldne v Ljubljani pri »Novem vvetu«. — Razpis službe. Na ženski javni bolnišnici v Novem mestu je oddati mesto primarija z letno temeljno plačo 3200 K, aktiv, doklado 966 K, šestimi petletnicami a 200 K in draginjsko doklado. Prošnje je vlagati do 15. septembra 1920 na zdrav, zastop v Novem mestu. Natančneje glej »Uradni list«. — Za zdravstveno okrožje novomeško je dalje razpisana služba okrožnega zdravnika z vsemi letnimi prejemki 6160 K za samske okrož. zdravnike; za oženjene posebej za ženo in vsa-cega nepreskrbljenega otroka po 90 K mesečne doklade. Prošnje je vlagati do 15. septembra t. I. na zdravstveni odsek v Ljubljani. — Lastniki psov Mestni magistrat ljubljanski, pmovno opozarja vse lastnike psov, da gledajo na to, da imajo psi torbe. Vsai' nrestopek, ki bo naznanjen po policijski straži se bo kaznoval z visoko denarno kaznijo ev. zaporom, in pa z oddajo psa mestnemu konjaču. — Velik roparski naoad v La£-termannovem drevoredu. 2e ponov-nokrat smo kratko poročali, kako nevaren je postal Lattermannov drevored za mirne ljudi, ki morajo sfu-čajno po noči hoditi skozi drevored. Danes ponoči je šel okoli polnoči neki železniški uradnik A. P. skozi temni in neraszvetljeni drevored. V največji temi pristopita k njemu dva človeka, en vojak in en civilfst. S silo mu iztrgata srebrno uro ter denarnico z 1200 K gotovine. Razne dokumente in legitimacije sta mu milostno vrgla nazaj, nakar sta izginna v temi. — Nova specijaliteta tatov. V Ljubljani se je pojavila nova specijaliteta tatov. Kakor znano, so električne žarnice precej drage in si gotovi krogi znajo pomagati na ta način, da kradejo električne žarnice javne ulične razsvetljave. Tako so bile v zadnjih nočeh pokradene žarnice v Študentovski ulici m na Poti na ljubljanski grad. Če bo šlo tako naprej, bo Ljubljana kmalu v temi. — 5000 kron nagrade dobi, kdor navede podatke za izsleditev storilca, ki je 3. avgusta t. 1. požgal parno opekarno v Skrbnivasi pri Pllberkn in obenem odvzel 40 cm širok in 11 mm debel jermen od parnega stroja. radi sleparije. Opeharil ie več kmetskih rodbin, ki so imele svoice v kakem vojnem ujetništvu. Pod raznimi pretvezami je izvabil znamo svote in obleke. — Anton Vehai, tesar na Dovjem, je bil oproščen oa obtožbe, da je na Dovjem iz županovega hleva ukradel dva konja. Šolstvo. Izpred sodliCa. Tatvine. Ljubljanska porota razpravlja le o tatvinah. Dne 2. t m. sta bila obsojena: strojnik Fran Kadunc na eno leto težke Ječe. ker le ponoči odpeljal dva soda hi-neža v vrednosti 15.620 K izorea Rozmanove hiše v Skofli Loki Dalje Jože Čuk na pet let težke ječe za- Prifietek pauka oa mariborskih šolah. Maribor, 2. septembra. Pričetek šolskega leta na mariborskih ljudskih in meščanskih šolah le določen na 20. t. m., vpisovanje pa na 16. in 17 t. m. Na državnih Šolah se prične pouk ali 19. t m. ali pa Sele 4. oktobra. — Profesor za srbohrvaščino. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se odda služba učitelja ali profesorja za srbohrvaščino v zvezi z italijanščino ali z nemščino ali s francoščino ali stenografijo. Prošnje naj se vlože pri poverjemstvu za uk in bogočastje v Ljubljani najkasneje do 10. septembra t. L — Dijaški dom v Kočevju se otvori za učence tamošnje slovenske (v I. inll. razred) gimnazije v prostorih gimnazijskega poslopja. Mesečna plača 250 K; za perilo, kurjavo in luč se plača letno 200 K. Sprejme se samo 30 učencev. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo gimnazije. Kultura. Dramatična Sola v Mariboru. Prihodnje dni se otvori v Mariboru dramatična šola, katero bo vodil g. Milan SkrblnSek. Poučevali bodo poleg g. Skrbinška še gg.: Bratina, prof. Ivanović-Metzger in Jakob Pečnik. Gospodarske uestl. — Maksimalne cene za cement. Iz Splita: Vlada je odredila tukajšnjim t vernicam za cement maksimalne cene. Po teh cenah bo stalo 100 kg cementa 140 K. Borze. LDU. Curih, 2. septembra. Devize: Berlin 12.30, Holandija 194.25, Nevr York 609.50. London 21.69. Pariš 52.25, Milan 2£.90, Bruselj 46t Kodanj 87, Stockholm 122.50, Kristijanija 86.60, Madrid 91, Buenos Aires 230, Praga 10.15, Beograd 21.50, Zagreb 5.40, Budimpešta 2.47, Dunaj 2.80, avstrijske žigosane krone 2.50. LDU. Dunaj, 2. septembra. (OTU.) Devize: Amsterdam 7S50, Berlin 524, Bukarešta 0, Curih 4000, Kristijanija S625,Kodanj 3625. Stockholm 5050. Valute: nemške marke 520, romanski leji 510, bolgarski levi 380, švicarski franki 3975, francoski franki 1725, i talijanske lire 1130, angleški funti 840, ameriški dolarji 240, carski robiji 280. V pro-tem prometu: Zagreb 230—250. Budimpešta, plačilo postne hranilnice 99— 109, plačilo v žigosanih krona h99—109, madžarske žigosane krone 9—109, Praga 417—443, Varšava in Krakov v poljskih markah 97—109, češkoslovaške krone 5000aki 414—440, češkoslovaške krone manjši bankovci 414—440, novi dinarji 940—990. LDU. Praga, 2. septembra. (ČTU.) Devize: Beograd 223, Curih 998.50, Dunaj 22.75, Zagreb 55. Valute: jugo-slovenski dinarji 219, avstrijske krone 21.75. LDU. Zagreb, 2. septembra. (Borza) Devize. (Vezano) Berlin, izplačilo 220—222. nakazilo 200—215, Italija 510—519, New York, nakazilo 105—107 Pariz 750—700, Praga 178—186, Dunaj (nevezano), izplačilo 41.75. Valuto: Ameriški dolarji 102—104.25, avstrijske krone 40.50—41, bolgarski levi 154 do 0, carski rublji 128—130, češkoslovaške krone 160—165, angleški funti 360—380, napoleondori 890—406, nemške marke 205—210, romunski leji 239 do 240. najnovejša poročila* VOLILNI ZAKON ZA KONSTITUANTO SPREJET. Beograd. 2. sentembra. V današnji seji narodnega predstavništva se je vršilo tretje čitanie volilnega zakona za ustavotvorno skupščino. Ko sta govorila posl. Šmitran in Kc-rač, je podpredsed. dr. Ribar odredil glasovanje. Glasovanja se te udeležilo 166 poslancev. Za volilni zakon Je glasovalo 143 poslancev proti pa 23. S tem le bil zakonski predlo« sprejet Zbornica je na to vzela v pretres poročilo verifikaciiskeffa odbora o ostavki posl. Josipa Pete-jana. Odobren je bil predlo«, da vstopi v zbornico mesto Peteiana odvetnik dr. Milan Koron iz Ljubljane. V prihodnji seji se vrši volitev predsednica Id drugega podpredsednika narodnega predstavništva. Dr. Koran Je predlagal, da se stavi na dnevni red prihodnje seje kot prva točka »Debata o vladni deklaraciji. Ministrski predsednik se ie izrekel proti temo naglašajoč, da je treba najpreje razpravljati o proračunu. Koranov predlog je bil odklonjen. SPLOŠNA STAVKA V VSEM ZASEDENEM OZEMLJU, Trst, 3. septembra. Splošna starka, ki Je pred kakim tednom dni izbruhnila v Tržiču in se je od dne do dne razširjala po Furlaniji, je danes zjutraj nenadoma Izbruhnila tudi v Trstu. Delegati socijalno - demokratičnih političnih organizacij so zborovali celo noč in danes zjutraj je objavil »Lavoratore« proglas delovne zbornice in pokrajinske zve-ze mladinskih organizacij, s katerim se proglaša splošna stavka tudi za Trst, oziroma za vse zase deno ozemlje. Kot vzrok stavke navaja proglas vedno se ponavljajoča nasilja fašistov, proti katerim so oblasti popolnoma brez moči, tako da tvore vedno težji jarem, ki ga proletarijat nikakor več ne more prenašati. Proglas poziva delavstvo, da naj danes zjutraj zapusti delo in ostane v stavki toliko Časa, dokler se ne vrnejo v sedanjo vladavino zopet normalne razmere, za katere mora jamčiti vlada. Kakor hitro bi se razmere zopet izprevrgle na slabše, naj delavstvo zopet poseže po edinem sredstvu, stavki. »Lavoratore« utemeljuje sklep delegatov v daljšem članku, v katerem poudarja, da so bile razmere boljše celo pod vojaško vlado in da so postale sedaj takšne, da presegajo že vse meje. List se obrača predvsem proti fašistom in sploh laškim nacijonalcem, a končno tudi proti slovenskim narodnjakom. »Sloven-venski narodnjaki naj se ne smejejo Tudi oni so odgovorni za ta položaj. Tudi na njih leži težka krivda, kajti tudi oni so prispevali k propagandi sovraštva in tlačenja, oni, ki so trgali slovanske delavce od italijanskih, ki so vedno hujskali delavce proti delavcem, ki so vedno opravljali bratomorno delo. Ta stavka je naperjena tudi proti slovanskemu nacijonalizmu, izdajalcu slovanskega proletarijata.« List poudarja, da trajanje stavke ni odvisno od delavstva, temveč edino le od poroštev, ki jih podajo zastopniki vlade, puro-štev, ne pa od besedi In ne od zlaga* nih obljub. Končno poživlja list delavstvo, naj se vede mirno ali na izzivanja naj ne molči. Izvzete od stavke so edinole naslednje kategorije delavstva: uslužbenci v zdravstveni službi, ognjega-sci, uslužbenci mestnega vodovoda, uslužbenci aprovizacijskih institucij, zadrug, trgovin z jestvinami, mle-karen, mesnic, pekaren in prodajal-nic zelenjave (ti lokali pa smejo biti odprti samo od 7.—12.), nadalje peki, poštni, brzojavni in telefonski uslužbenci, državni uradniki, organizirani v zvezi državnih nameščencev, uslužbenci dobrodelnih zavodov in končno uslužbenci pogrebnih zavodov. Posebej se poudarja, da morajo vse druge kategorije delavstva opustiti delo, med njimi posebno še hotelski in gostilniški uslužbenci. Poslovati smejo samo ljudske kuhinje. Stavkati morajo tudi iz-voščki. Danes so še vozili železniški vlaki, a kakor se zatrjuje, stopijo z jutrišnjim dnem tudi železničarji v stavko. (Ta stavka je prišla tako nepričakovano, da danes zjutraj skoro nihče ni vedel zanjo, izvzemši obveščeno delavstvo. Mogoče je, da se izcimijo iz nje najhujše stvari.) BOJ ITALIJANSKIH KOVINARJEV ZA SOCIJALIZACIJO TOVAREN. Trst, 3. septembra. Kovinarsko delavstvo v Italiji je zasedlo že skoro vsa podjetja, v katerih je nameščeno. Včeraj se je to zgodilo tudi v Benetkah. Večinoma se je izvršila zasedba brez hujših dogodkov, edinole v Genovi je prišlo do ostrega spopada med delavstvom in varnostno stražo. V tem spopadu je bil en delavec ustreljen, 7 pa težko ranjenih. V Napolju je ravnotako prišlo do spopadov med kraljevo stražo in delavstvom in je bilo tudi nekaj oseb ranjenih. Sluti se, da so ti dogodki v Italiji v zvezi s sedanjo splošno stavko v zasedenem ozemlju. NAMERAVAN ATENTAT NA LLOYD GEORGEA? LDU Bera, 2. septembra. (DKU) Švicarska brzojavna agentura javlja: Ženevska policija je aretirala nekega Oeuvraya, švicarskega državljana, ki je Lloyd Georgeu brzojavi! v Luzern to - le: »Dajem Vam 24 ur časa, da osvobodite nadžupa-na v Corku, sicer .. .« Oeuvroy trdi, da Je hotel ministra samo prestrašiti. V njegovem stanovanju v Ženevi so zaplenili mnogo pisem. SottDlsfUD. Sokolski zlet v št Vidu nad LJubljano ▼ nedeljo 5. septembra ljubljanskega okrožji Sokolske ivne Ljubil ina L utegne bit) po došlih poročilih in prijavah med najlepšimi sleti ljubljanske okolice v letošnjem po-etju. Nadelati se je, da bo sokolstva naklonjeno občinstvo tudi letos posetilo to slavje In da prireditev ne bo zaostala nad lansko nenavadno dobro završeno prlre-dltvUo Šentviškega Sokola, ki le nudila *U« sti Ljubljančanom v vsakem pogledu telesno in duševno nedeljsko razvedrilo. Telovadne točke In zlasti Vidmarjcve simbo- lično-ritmične proste vaje po Ravnikov! skladbi »Jugoslavija« bo privabilo prav gotovo mnogo gostov tudi iz oddaljenejših krajev. Odhod HubUanskih gostov z godbo dravske divizije le določen na 14. uro Izpred Mestnega doma — Zvečer vozita v Ljubljano dva vlaka, ob 9. in ob 11. uri. Predpriprave na telovadiSču In na vesellč-nem prostoru na Božičevih in Cirmanovih travnikih, tik ob železnici in kolodvoru so v polnem teku in prostor dobiva praznično lice. — Vse se trudi, da bo za udeležnike vse v polni meri poskrbljena V nedeljo torej v Št Vid! k — Sokolski zlet v Št Vidu nad Ljubljano ljubljanskega okrožja sokolske župe Ljubljana I. dne 5. septembra, združen z javno telovadbo in ljudsko veselico. Ljubljanska, in okoliška društva se zbero pred ljubljanskim Mestnim domom ob pol 14. uri. Odhod z godbo kr. dravske divizije točno ob 1L uri. —- Ob 15. uri pozdrav pred Št. Vidom, nato pohod skozi St. Vid na telo-vadišče. Pričetek javne telovadbe ob 16. vri Javna telovadba Sokola na Vrhniki te z ozirom na zlet ljubljanskega okrožja sokolske župe LJubljana I. v St VkL preloži od nedelje na praznik 8. t. m. Pričetek telovadbe točno ob 15 url. Po telovadbi vrtna veselica. Ta dan vozi posebni vlak z Vrhnike v Ljubljano ob 23. uri. Zdravo! k — Sokol v Domžalah priredi s sodelovanjem kamniškega okrožja dne 5. septembra t. 1. v Domžalah javno telovadbo, kjer nastopijo člani, članice, obrtni naraščaj, nroska in ženska deca. Po telovadbi se vrši veselica na vrtu brata Frana Kuharja. Pri telovadbi in veselici sodeluje domžalska godba. K obilni udeležbi vabi odbor. — Sokol v Medvodah obhaja dne 12. septembra proslavo obletnice svoje ustanovitve. Javnost naj blagovoli upoštevati ta dan. Pridite od vseh sirani! Zdravo! — Povodom sokolske prireditve v Litiji dne 5. t. m. je za udeležnike na progi Ljubljana-Litija ugoden vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 14. uri, prihod v Litijo ob 15. uri. Nazaj iz Litije proti Ljubljani ob 21. uri 15 min. Iz Zidanega mostu vlak, ki pride v Litijo ob 14. uri. Za nazaj proti Zidanem mostu dovolila je železniška uprava nekaj osebnih voz k vlaku, ki odhaja ob 24. uri iz Litije. Na progi Ljubljana-Litija je dovoljena za ta dan za udeležnike a izkaznicami polovična vozna cena. Za zletne izkaznice so dovoljene one, ki jih je izdal Savez (kakor za Maribor) in se dobe pri društvih, odnosno Eri Savezu, kakor tudi pri Sokolu ▼ litiji. Društva prosimo, da udeležni-kom take izkaznice izstavijo. Zdravo! Sokol Cerknica. Po šestletnem prisiljenem odmoru ie cerkniški Sokol zopat razpel svoja krila ter neustrašeno stopu v borbo za svoje vzvišene ideje. S trdno voljo in požrtvovalnim delom se Je naraščaj ln članstvo v zelo kratkem času toliko izvežbalo, da že lahko pokaže svoje uspehe na javni telovadbi, ki se vrši dne 5. t m. Po telovadbi ples In prosta zabava. — — Sokol v Šoštanju priredi dne 5. t. m. ob treh popoldne na glavnem trgu v Šoštanju javno telovadbo, po kateri se vrši na vrtu in v prostorih hotela Jugoslavija ljudska veselica. Prosimo vsa društva, ki so nam dolžna vrniti naše mnogobrojne korporativne obiske, da to store v polni meri. Za Šoštanj je treba, da bo nastop Sokolstva časten! Zveza z vlaki je zelo ugodna. _ Turisti lis in sport• — Za dirko. Poverjeništvo za kmetijstvo, ki zelo pospešuje in podpira domačo konjerejo, je podarilo za slovensko dirko častno darilo in 5000 K- Nogometne tekme. Jesensko nogomet-, no sezono otvori S. K. Ilirija v nedeljo, dne 5. septembra s tekmo proti rezervi Ker je to prvič v sezoni, da tekmujeta prvo moštvo in rezerva med seboj, obeta biti tekma jako zanimiva. Začetek bo ob 18. url Blagajna se odpre ob 17. uri. Vstopnina: sedeži po 10 K, stojišča brez Izjeme 4 K. —' V sredo in četrtek na prostoru Ilirije ma-brucker Sportverein - Ilirija L k — Planinska koča nad Jepo je bi*a vslod slabega vremena zaprla. Se prU hajajoči planinci, ki pridejo s koroško strani, dobe ključ v gostilni Abnič % Ovčini. DrnSroene uestl In prireditve. — Gasilno društvo Zalog - Spodnji Kašelj priredi v nedeljo, 5. t m. vrtno veselico v gostilni >Plevnik€ v Spodnjem Kašlju, h kateri vabi bratska društva in prijatelje gasilcev. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 6. septembra ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4. k — Klub »Soča« poroča opetovano svojim Članom iz zasedenega ozemlja ter vsem prijateljem kluba, da se vrše redni prijateljski sestanki vsako soboto zvečer v Plzenski restavraciji, Gradišče št 2, tik nunskega samostana. Opozarja se občinstvo iz zasedenega ozemlja sploh, da je zgoraj imenovana restavracija lokal vsakdanjega zbirališča Odbor kluba se opozarja, da se vrši istotam seja v torek, 7. t m. ob 8. uri rvečer in ne v sredo, 8. t. m. Prosi &e polnoštevilne udebžbe. Odbor. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik; Božidar. Xodfifc 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 4. septembra 1920. frrAfta e« dobro ohranjen plerJIni flUV4 stroj in otroSka postelji- ca iz trdega lesa. Naslov pove uprava. 6647 Kopi m „JCemSko pravno 2BA&AvitfA1' KnJ'2e ali skripta. Na-AjjUUOrlJn/ . slov v upravi, 5646 Prva specijalna trgovina z ;:: rokavicami in parfumi ::; Po kratki, pa mučni bolezni je umrla naša preljuba 6702 O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. v nežni starosti osmih mesecev. Radovljica, 1. sept. 1920. Josipina in Ljudevit Ba-tista. stariši. — Sonja Batista, sestra. Učenec Šelenburgova ulica 6 poštenih starišev se sprejme takoj. — Zlatar A. Fuohs, 6644 T?r0f)a €9 par skorai novir> mo-f I UUfl 3g dernih damskih čevljev štev. 39, par črnih št. 40 in žalni klobuk s pajčolanom. lstotam par moških čevljev št. 41. Naslov pove uprava lista. 6654 £epo posestvo v Savinjski dolini v bližini mesta Celja, tik državne ceste in Železnice, obstoječe iz 8 oralov njiv in travnikov, 3 oralov gozda, hiše z udobnim stanovanjem in novim gospodarskim poslopjem se proda. Poizve se pri Antonu Vodenlk, Pe rovče. 6634 išče se kompanjon mlad trezen in razborit za večjo trgovino špecerije, z dežel pridelki lesom itd. za že obstoječo trgovino na Gorenjskem. Ponudbe pod J. K. poštnole'e Ljubljana. 6491 la apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Ava, tovar. Laško. Brei posebnega obvestila. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pre-žalostno vest, da je naša preli ubijena mati, vdova mm posestnka in gostilničarka v Kosezah š!.13 včeraj zvečer ob 1/212. uri v 67. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v soboto 4. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti k Sv. Roku v Dravlje na ondotno pokopališče. Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah. V Kosezah, dne 3. septembra 1920. Ivan, Dr. med. Franc, Mihael in Vincenc, sinovi. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega srcnoljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta in strica, gospoda Edvarda Voltmanna izrekamo tem potoni našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njega i zadnji poti. ▼ Ljubljani, dne 2. septembra 1920. Žalujoča rodbina Voltmann. JCntn se vila aH hiša z vrtom v Ijubljani ali najbližji ftlfnfiri Ponudbe pod »Dom/6643» UftVIllh na Upravo lista. 6643 EMENT Vila v Kolezfjiki ulici 36 z 2 stanovanjema se proda. Ponudbe s pogoji ali navedbo cene pod „Vila 6696" na upr. lista. išče miren gospod. Ponudbe na upravo Usta pod .Opremljena soba 6670\ Pohištvo popolnoma novo. se radi selitve proda. Poizve se v pekariji Žvagen, Rožna dolina. 6675 Kabinet eventuelno s hrano se odda. Naslov se izve v upravi lista. 6672 za večjo tovarno kovinske stroke v bližini Ljubljane se išče. Prosto stanovanje, plača po dogovoru Samo pismene ponudbe z referencami na Slov. eskomptno banko v Ljubljani. 6682 Roman PorUand dobavlja ,AVA' Laško. obenem prodajalka, izvežhana v manufakturni stroki, dobra starejša moč se sprejme. Ponudbe pod .Blagajničarka' 6697" na urravo lista. 6697 sobo s hrano ev. brez postrežbe išče banrna uradnica. Ponudbe pod »Čistoča/6691« na upravo lista. 6691 Iščem sobo za 5 tednov, za 2 osebi. Ponudbe na upravo lista pod .Hitro 6669". 6669 Pianist Zahvala. O priliki smrti na5e nepozabne nčerke, sestre in svakinje gospodične Ane Pleškove učiteljice na Vrhniki došlo nam je obilo dokazov iskrenega sočutja, za kar se srčno zahvaljujemo. Osobito izrekamo zahvalo vsem darovateljem krasnih vencev In šopkov, za dejansko pomoč o priliki bolezni in pogreba cen j. rodbinama LenarčiČevi ter Kržanovi, si. učiieljstvu. preč. duhovščini in končno vsem, ki so ranjko spremili k večnemu počitku. Na Vrhniki, 1. septembra 1920. Rodbini Mm in Pajničeva. '. . ..*•>.. ^ — ■ - '*. ■ %____. _■_____ffi začetnike glasovir. Reflektanti naj pišejo na upravo lista pod »Marljiva B-mol skala 6684«. 6684 ozir. uradnik, dobro izurjen se i š če. Notar Bratkovič, Phtf. 6693 za prodajo sadja in nov stojnik se proda. Ogleda se Vegova nI. 10, pritličje. 6686 Več moške in ženske obleke železen štedilnik, otročja postelj, mala miza in več različnega pohištva se proda. Poizve se: Krakovski nasip št. 10, pritličje, levo. 6683 Mizarski pomočniki pod Rožnikom na zelo prikladnem prostoru v izmeri 864 m- se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. večja količina ammoniaksode 98%. Roba se mora nahajati v tuzemstvu. Najnižje ponudbe je poslati na naslov : Tvornica koža Ani Jakil d d. Karlovac. 6685 Zobni atelije Leopold Ufeiss zopet odprt, | Kupi se dobro ohranjen težak dvoupr. (dira) in enovprežen tovorni voz, lahke konstrukcije. Ponudbe na upravo lista pod »Težak voz 6677«. 6677 Prešernova sllba, mala okrogla miza, male lestvice, škat-lja gumastih štampiljk, stojalo za viši-nomer, 4 okvirji s sipami vred, 2 sto-res, 1 odeja (fino ročno delo), 2 fotelja se proda. Bleivveisova c. l/III., vrata 7. trgovskega tečaja želi mesta praktikan-tinje, najraje v kaki trgovini z električnimi potrebščinami. — Ponudbe na upravo lista pod „Absolventinja 6671". se sprejmejo v trajno delo. — Josio Slelko, miz. mojster. Zg. Šiška št. 82. lian Kralj Miniia Kralj roj. Černe poročena 2. septembra 19tO. L obijana. 6681 Gospodična iz boljše rodbine in z zadostno pred-izobrazbo, ki ima veselje do kemije, se sprejme v kemično podjetje kot praktikantima. Lastnoročno pisane ponudbe, Če mogoče s sliko naj se pošljejo pod „Kemija 6692" na upravo lista. 6692 Blagovna tovarna pohištva, Sv. Jarij ob južni železnici. Slovenija, 50°/;, ceneje, kakor sploh more katerokoli podjetje v SHS izgotavljati vsakovrstna mizarska deta. Celotna pohišt va, notranja ureditev za hotele, letovi šča, okvirji za okna itd. itd. 6655 Salonsko garnituro se proda. Ljubljana, Kongresni trg 3, II. nadstropje. 6688 Tretje za strope izdeluje in predaja na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročil ofetobra. lstotam se proda več lesenih zabojev različne velikosti. 3AZPIS Na novo ustanovljena ..Slovenska banka" v Ljubljani razpisuje mesto BHnCnEGH RHVNHTELJH kakor tudi več mest BHHČI1IH URHDfllKOlf IN nHSTHVUEIKEV Reflektanti naj pošljejo ponudbe s priloženim currculum vitae in pogoji do 15. septembra t. 1. na naslov konzorcij ustanoviteljev „Slov. Banke" v Ljub Ijani, na Anončno ekspedicijo, Al. Mateiič Ljubjlana. 6673 la Mavec GiDS Havec dobavlja vsako množino na debelo iz svoje zaloge Ljubljana Osijek Zemun Košta Novaković, Ljubljana, Tabor 5. 6581 LJUBU EDITHfl BANKA V LJUBLJANI — Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. — Delniška glavnica 50,000.000— kron. Stritarjeva ulica Štev. 2. Rezervni aafcladl 45,000*000*— Itron. Tsleioaska številka 261 in 413. Glavnica z rezervami 95,000.000-— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Izvršuje vse bančne posle najlculantrieje. Sprejema "VI l Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut vloge na knjižice in tekoči račun proti usodnemu obrestovanju in dovoljuje vsakovrstne KREDITE ta tisk »Narodne tiskarne* Za Snseratni del odgovoren Valentin Kooita* BBBBBBB ■ BSSSSSI BSSflafl 1993 3 59 95 437581 80 7992