Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren Hahn Izidor v M. Soboti Prilega Novin. Cena Številki 1 Dinar. Leto XXVII.' 8. oktobra 1931. Številka 10. MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA - Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8 na spOmin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski listSlovencora Slovenske Krajine do rok dani. Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. pošmine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje 10 komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga 2 prilogov „Priprava na srečno smrt." Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačajo naprej ke-liko le morejo Smejo pa naročnino plačiivati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar. Na posamezni naslov je cena Marijinoga Usta v državi 15 Din. na leto. 2a to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela m ročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej. II. Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo „Priprava na . srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dvadinara, zadnji mesec tri dinare. Cena Marijinoga lista za države Evrope z NovinamI vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8-50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. III. Za države zvfin Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tiidi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. KI ma z Marijinim Ustom naročene tudi Novine, plača za oboje naletodvado-lara aH 112 Din. v državaj zvfin Evrope. Ta naročnina je mora dokonča januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. Za naročnike M. Lista se služI letno več jezer sv. meš v Linzi v „Se-raphinskom društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene. V vrednlštvi M Lista v Crensovcih. se dobijo kupiti : 1. Živlenje sv. Martina Diišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3 skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov t 4. knižica: ^Priprava za srečno smrt" 2-50 Din. Dari. 1. Na sirotiSnico „Dom sv. Frančiška v Crensovcih so darOvali v dinaraj sledeči: Žabot Marija, D. Bistrica v zahvalo za blagoslov i prosi za nadaljnoga 15, A. A. Beltinci v zahvalo, ka stvar srečno skotila 5, N. N. črensovci 50, Otrosa Bara nabrala na G. Bistrici na čast Škap. D. Mariji 10, Vučko Ana G. Bistrica 10, Zelko Mihael V. Polana 30, f Kelenc Mihael D. Bistrica 10, Krajčič Marija G. Bistrica prosi za zdravje pri stvari 10, Rous Andrej Beltinci 7, N. Beltinci 10, Škafar Marija <3. Bistrica 2, Tkalec Martin i žena Belje 10, Graj Marija Ba-kovci nabrala 100. Darfivali so : Cajgar Alojz 10, po 4 Din : Štiblar Janoš, Novak Treza, Husar Marija, Vrečič Marija, Brat-kovič Trezika, Prkič Lena, Magdič Anton, Rantoša Jula, Kopiin Ana, Benko Janoš, Bagari Franc, Nemec Franc, Malačič Janoš, Lukač Ana, Podnevar Ana, Horvat Lujza 10, Vohar Jožef 10, Šeruga Treza 5, N. 5, N. N. Gančani 10, Vrečič Roza Prosečka ves 10, Faflik Joža M. Sobota 20, Horvat Šomen Bara Chicago doplačala črep 92, Plej Marija i Nerad Marija nabrale v Črensovcih 186, Romarje z G. Bistrice na Sladke Gore 10, Sobočan Štefan Trnje prosi za stanovitnost svoje hčeri v samostani 10, Neimenlivani Brezovica v zahvalo, ka je dečak ozdravo 100, Neimeniivani Hotiza v zahvalo za prejete dobrote 20, Magyar Janoš Hotiza na čast sv. Antoni 10, Magyar Marija Hotiza na čast BI. D. Mariji, ar je dete ozdravilo 10, Horvat Ivan Ren-kovci na čast sv. Antoni 20, Kreslin Ana Odranci prosi blagoslov 10, Koren Jula Turnišče 10, Kolencova drOžina Gomilica 10, N. N. 4, Horvat Verona Mostje 10, Rirtlop Martin Širine prosi za blagoslov pri stvari 20, pri dekliškem tabori v Črensovcih ostalo čistoga 33-40, Plej Bara G. Bistrica prosi po sv. Antoni za zdravje stvari 10, Horvat Vilma Čakovec .100, Recek Alojz Vadarci 30, Franko Anton Mostje 10, Žerdin Treza Žižki v zahvalo sv. Družini za ozdravljenje oči 10, Godina Ignacij kaplan Črensovci 2, Kavaš Magda Odranci za odvrnitev kaštige 10, N. N. M. Polana na čast sv. Frančiška naj bi jo občuvao smrtnoga greha 100, Na gostuvanji pri Horvat S. Ignaciji na G. Bistrici nabrali 66, Kolenko Verona Črensovci 10, Hozjan Bara V. Polana prosi za blagoslov pri stvari 10, Kuhar Franc Teille-fontaine 40.10, Kuhar Štefan Vuattebled 40.10, Koštric Jožef Žižki 100, čisti dobiček od dečinskoga dneva v Črensovcih 1000, Topolovec Mihael Trbegovci pri Sv. Jurji ob Ščavnici 10, Pavel Elizabeta Šoštanj 100, Škaper Marija Dolič 1, Bakan Štefan Dolič 1, Bakan Marija Dolič 1, Bakan Štefan Dolič 10, Leznec Štefan Dolič 2, Lenarčič Karol Dolič 2, Levašič Martin D. Lendava 10, Gaber Franc Srdica 18, Žižek Mihael Ižekovci v zahvalo sv. Antoni za zdravje pri stvari 10, Žižek Štefan Mar-tinušovec v zahvalo za ozdravljenje 20, Plej Kata i Žižek Kata nabrale v Črensovcih na senji 142.75, Halas Marija najšla v gjjBfljspvcfo n^^oš^g^ Ub5 B0 lonieia her: OčailrtitpobrnttisimobUmiOdbor. itq ^jvfiibs bs t8oiq fialthtiS ,0 sfiisM 5>5[Bi>i ,ut Eoateif? .d BjhsM utsjiŽ ,0i ianilbS .Vi Ji- ioniMsfl jaibnA zuc$ ,0! \TSvte Na Marijin fond so dariivali v dinaraj slede« Cigan Ivan Črensovfci clflj Bojnec Franc Buenos Aires 1 peso, LevašičCatiteanabr41a v D. Lendavi 18, dr. Ivan Tomaž i č Maribor 10/ Gaber Franc Srdi ca 6;, Činč Jožefa žena 12, Tir Anton 7, Rogaw iMatija 5, Bokanič Franc 7, Biiček Frančiška 3, Biiček Alojz 3-, Benko Mihal 3, Gaber Peter 3, Frčko Ema 2, Gaber Kristina 2, Rogan Peter 2, Biiček Peter 2, Felkar Jožef 2, Gaber Lida 2, Godar Mihal 5, Turza Franc 1, Jug Mihal 1, Jug Janez 1, Horvat Jožef 1, SkledarJanez 1, MohapFraftc 1, Kampl Frideriki, Benko Jožef i, Horvat Jožef 1, Škaper Treza nabrala vCDottifeMtse v hsŠd 3<<>v? 3?onJivonisP. es »,-oiq mtoe Marija povrni vsem 1 VREDN1K. Tretjerednikom! Razposlali smo Vam blagoslovljene podobice sv. Antona brezplačno. Oprosili smo vas, da dobite vsaki po deset darov-nikov, ki bi vam vsaki mesec daii eden dinar za siromaško hišo> Prosimo vas, da te dar sprejmete i ka je v vaših močeh včinite. Ka kde dobite, odneste tistomi, ki vam je dao podobice, te pošlje dobleni dar odbori za zidanje sirotišnice „Doma sv. Frančiška". Tretjeredniki Črensovske fare se opominajo, da v domačoj fari nikaj ne pobirajo, ar tfi mamo itak že več let stalne nabiratele. Naj pri svojih poznancaj zviin fare si prizadevajo kaj dobit1. Vodstvo tretjega reda v Črensovcih. Širitelom Marijinoga Lista! Toplo vas vabimo, vse širitele i širitelice Marijinoga Lista 18. okt. v Soboto v Martinišče, kde bo za vas sv. mešajob pol edenajstih, predga, izročitev darov i naročnine, pogovori za širjenje naših listov, obed i večernice ob 3. Pridite vsi 1 Uprava M. Lista v Črensovcih«. — 1 — I 1 s n Ma// moja, venec pletem, venec rož za tvoj oltar: belih, rdečih, žarno zlatih zvijem venec tebi v dar. O Marija, bele rože Najčistejša, tvoj so znak; daj, da čistost nekaljena me krasi trenutek vsak. Rdeče rože, žalna Mati, znak so tvojih bolečin; prosim vtisni jih globoko, sveta Mati v moj spomin. Zlate rože, o Marija, v tvoji kroni se žare; hrepenenja po nebesih, Mati, v mo\e vli\ srce. O Marija, Mati moja, tebe išče vzdih globok ko ti vije v solz dolini rožni venec tvo\ otrok. M. Elizabeta. I S 1 S Mca presuetop rožnoga venca. Zgodovina roZnoga venca. Bilo je okoli 1208 leta . . . Žalostna i krvava zorja trinaj-stoga stoletja ! Či bi v tistom časi šli od Pirenejov pa do Italije, to se pravi po južnoj Franciji, mislim, ka bi bilo jako dosta, či bi najšli samo eden varaš, edno ves, ali celo edno grfido zemle, ki ne bi bila poškroplena s krvjov. Bio je to zaistino jako strašen i jako žalosten čas v zgodovini človečanstva. Kriva vera Albižanov je divjala kak močen viher. Vsešerom so zvonovje žalostno klenkali na poderajočih se tUrmaj i so naznanjali nesmileno klanje besno podivjanih še-regov, ki so se klatili po okolici, štera je nigda bila lepa kak pun-grad i so mrcvarili i klali. Cerkvi so bile oropane, samostani razrušeni, križi spodrejti, tabernakli gorispotrgani i duhovniki razmrcvarjeni. Pehar trplenja i žalosti je bio napunjeni i samo te glas se je ponavlao po vsoj Franciji: „Vstani, o Bog i raztepi svoje neprijatele 1" Bog je poslUno prošnjo. Stano je. Ravno v tistom časi je prišeo k vratam varaša Toloze španski romar. Med lUdmi se je razneso glas, ka je bio mož plemenite krvi. Odpovedao se je prej sveti i romao je z obritov glavov i oblečen kak najbole priprosti duhovnik tistoga časa. Zvali so ga Domenik Guzman. On je bio izvoljeni vojvoda, ki bi naj iztrebo i uničo krivo vero. Marija sama ga je posvetila v svojega viteškoga kapitana. Sama ga je opasala z zmagovitim mečom sv. Rožnoga venca. I on je s tem orožjom premagao neprijatele i si osvojo zgtible-ne kraje. Ešče menje kak v šestih mesecaj je spreobrno 100 jezero Albižanov. Mer je prišeo v razburkano deželo - kriva vera se je razpršila kak pepeo vrženi v vetrovje — jakosti so znova začnole cvesti — bože hiže so bile nazaj postavlene i šče lepše kak prle. Na kratko: Bog je zmagao povsod po močnom orožji sv. Rožnoga venca. Od tistoga časa je že minolo 600 let. Albižanov se šče samo zgodovina spomina. Oni so preminoli. Ne premine pa kriva vera, ne mine zablodnost. A bože orožje, ki more ostanoti v sv. Cerkvi je pa sv. Rožni venec, oster meč, šteri je šče vsig-dar zmagoviti^v rokaj Marijinih vojakov. Svetek svetoga RoZnoga venca. Tristo let kesnej je krščanstvo bilo v nevarnosti pred Torki. Ali Paša je vodo proti krščanskomi sveti več nego 200 vel-kih oboroženih ladij. Pij V. so prosili pomoč pri krščanskih po-glavaraj. Beneške i španske ladje pod vodstvom Ivana iz Aus-trije so se napotile proti neprijatelom. Tevi dve protivni si vojski sta se srečali ravno tisti den, gda je bratovščina sv. Rožnoga venca obslUžavala svoj svetek i po čelom sveti prosila Marijino pomoč. Ivan iz Austrije je šo od ladje do ladje i kazao zastavo, na šteroj je bila namalana lepa podoba Jezuša Kristu-ša. Na dano znamenje so vsi glasno zezvali ime sv. Trojstva na pomoč i so šče pozdravili Marijo. Potem so se vojskuvali kak pravi junaki. Ali-Paša je bio vmorjeni i njegova glava je bila zapičena na sulico i je tak postanola znamenje popune zmage. To je nagnolo Pija V-ga, ka je zapovedao celoj Cerkvi svetek na čest Mariji Zmagovalki. Dve leti po tistom je pa sv. Oča Gregor XIII. te svetek spremeno v svetek Naše Gospe rožnovenske. Sv. Roinivenec reilteo Cloveltva. To ka je sv. Rožnivenec bio inda, v preteklosti, je lehko tiidi^dnesden. Ka je bilo vu Franciji v trinajsetom stoletji? Krivavera Al-bižanov je Francijo vrgla v ogen i v morje krvi. Ka so bili i so šteli biti Torki za Europo ? A što jo je rešo ? Sv. Rožnivenec. Sledkar pridejo valovje nesramnoga i besnoga Protestantizma. Marija med rožami. Što nam reši vero ? Sv. Rožnivenec. *Či je inda mogeo rešiti vero — je pravila Marija svojemi sliižbeniki Alani iz Roša — jo reši tiidi dnesden." Ka pa zdaj v našem dvajsetom stoletji? Dnes je krivovera hiiša kak nigda, ogenj bole žgeči, nevarnosti bole nevarne. Što nas reši? Tiidi dnes bo sv. Rožni venec naš rešiteo. Poglejte Marijo lursko, ka drži v rokaj? Sv. Rožni venec. I sv. Oča Leon XIII, ka priporoča krščanskomi sveti ? Molitev Rožnoga venca. Sv. OČa Pij XI. nam tiidi priporočajo molitev v naših strašnih časaj. Sv. Rožnivec nam reši svet od nove krivovere, kak ga je rešojstare. Po Rožnom venci Marija stere glave vsem neprijatelom. Nikak bo pravo, ka je preveč misliti na rešitev cejloga svej-ta, či je že rešitev samoga sebe komaj mogoča. Od edne strani ma prav, a vseedno je vreden pomiluvanja zavolo toga ka ne vidi prek svojega plota. Lepo je moliti za sebe a nigdar se nesmimo pogroziti v to liibezen cio samoga sebe, gda vidimo kak greh poplavla celi svet i ga spreobrača v edno velko Kalvarijo, gde Jezuš krvavi i mira na jezero i jezero križaj. O mi se nesmimo zapreti v lešnjekovo lupinjo, nego zdignoti se moremo kak orl! i obleteti z liibeznostjov celi svet, vse nesrečne duše, ki potrebujejo lUbezni naših molitev. Ne bodimo tisti-, ki samo to pravijo: „Jaz se ščem zveličati 1" nego bodimo apoštoli, ki pravijo: „Jaz pa ščem rešiti celi sveti" Moi je v združenji. Društva, organizacije so dnesden vsakšemi znane. Glas Proroka: »Združimo se !" (Isa. 50, 8) je vsakšemi znan. Brez-veren svet tudi pozna te glas i nastavla drUštva z vsefele lepimi farbami, da bi samo ludi zmešao. Je vabi, je sili v svojo velko masonsko, ali peklensko apoteko, gde njim da smrtnono-sen čemer v maloj ali pa v vekšoj meri, kak je pač pripravi društvo v štero so vlovleni. Cio je te edini: odtrgati je od Cerkvi i od Boga. Mi postavimo društvo proti društvi! Proti Šatanovomi, peklenskomi društvi s svojimi filijalkami postavimo Driištvo Marijino. To društvo, ali či ščete ta bratovčina je ne nova. Stara je že več kak šesto let. Ime njeno? Vam je znano. ImenUje se bratovčina »Sv. Rožnoga venca". Dužnosti njene: vsaki den zmotiti nikelko »Zdravih Marij" Rožnoga venca i premišlavati kak-šo skrivnost. Bratovčina je jako bogata i ma vnogo odpustkov. Či ste ne zapisani v to bratovčino, dajte se zapisat. Naj bo to bratovčina Marijinih junakov, ki bodo premagali šereg Šatanove framasomerije z vsemi, ki k njoj spadajo. O či bi v vsakšem mesti, v vsakšoj fari, v vsakšoj vesi cvela ta bratovčina I Či bi vsakši brat i sestra zmolo i zmolila tistih deset »Zdravih Marij" dnevno, potem bi pa Cerkev vkrotila te zverine, ki so njoj nasprotne i stemi rožnimi venci bi je podjarmila, privezala v voz svoje slave. To bi bila zmaga Marijina. To zmago nam ona obečavle. Težave. Pravijo: edna Zdrava Marija je mala reč. To je istina. Ka-plica v morji je tudi mala reč, pa je morje denok iz kaplic. Zrno pesika je tudi mala reč, a čakajte, ka valovje na morji vam prinese par takših zrnic vsakšikrat i to tjedne, mesece, leta i stoletja i vidili bote edno velko steno, ali dugo gorovje pesika, ki bo pravilo morji: »Morje, ti pa ne boš šlo naprej 1" I ka je ta stena, to gorovje, ki se postavla morji ? Zrnica pesika. Tak je v bratovčini sv. Rožnoga venca. Tam je tudi gorovje „Zdra-vih Marij" iz jagod Rožnoga venca. Gda te jagode pridejo iz celoga sveta vkUper, v neizmerno velkom števili i se zdrtižijo, sprijmejo v nerazrUšlivo božo steno, te lehko divja morje greha, lehko se zaganjajo valovje šatanskih zamazanih vod, boža, rožnovenska, močna stena bo njim odgovarjala : „Sterte se valovje, naprej ne bote šli 1" Pa što postavi te skrivnosten zid ? Nišče drugi, kak neštete dUše, kotrige Rožnoga venca. „Pa rožnivenec je za stare mamice" pravijo ništerni dečki i moški. Za nje je ravnotak dober, hasnoviten i šče bole potreben. Da bi ga li vsi znali moliti! Ščete praviti, ka vas je sram ? Možje i dečki I Rožnivenec Vas nigdar ne bo ponižao. Keliko velkih, znamenitih ludi ga je molilo. Montmorency ga je molo na bojnom poli. Maršal Saint-Arnaud (Sen-Arno) ga je vsakši den i tudi večkrat na den molo. Znameniti Recamier (Rekamičr) ga je molo gda je šo obiskat betežnike, štere je vračo. Velkoga znanstvenika Ampčra so večkrat vidili klečati z Rožnim vencom v rokah. Rožni venec ne poniža nego poviša človeka i vsakši, ki ga moli bo lehko pcstao, ali ostao velki vučenjak i znameniti človek. Mejmo ga vsigdar pri sebi zmolimo ga po možnosti vsakši den (tiidi med delom, ali med potjov) i bomo postali Marijini venci tu na zemli, Marijini venci ali korone v nebesaj. Rožnivenec junaških Ircov. V krasnom živlenji Danijela O' Connela, rešitela Irske, pra-voga očo svojega naroda občudujemo razne dogodke, ki so se vršili, gda je on organizirao svoj narod i ga spodbUjao na boj za pravico i sveto slobodo. Včasih ga je prišlo 5 do 6 vesnic poslušat. Pod milim nebom je vnožina lUstva poslušala svojega velkoga voditela. V začetki je stopo na sto. Vnožina ga je navdušeno pozdravila. Po pozdravi je vsklikno: »Pokleknite I" Vnožina je pokleknola. Začnoli so moliti sv. Rožnivenec. Molitev lačnoga, zatiranoga, klačenoga lUstva se je zdigavala k Bogi trpečih i slabih. Po molitvi je lUstvo stanolo močnejše. Danijel O' Connel njim je gučao navdušeno i med drugim njim je pravo: . »Prisegnete, ka bote branili vero vaših očov i pravice pa slobodo naše domovine, Irske?" Roke so se zdignole proti njemi i slovesen glas se je raz-legao v okolici: ..Prisegamo 1" Na teh shodaj je začetek rešitve i goristanenja Ircov. * * * Med nami bo molitev sv. Rožnoga venca tudi varvala i branila vero naših očakov, kak jo je obvarvala med preganjeni-mi Irci, šterim so Angleži šteli strgati krščansko vero. Sv. Rožni venec bo obvarvao lepo krščansko, jakostno živlenje v naših hižaj i lubezen, pošttivaiije do starišov. Po njem bodo cvele v naših hišaj tiste družinske jakosti, ki napravijo tak prijetno živlenje. Sveti Prt* (Priredila za Marijin list Antolin in Duh.) ,.Sveti Prt" je on srečen prt, v šterom je bilo povito sveto Jezušovo telo skoro tri dni, gda so je vzeli s križa i v grob položili. „Sveti prt" se je vnogo dotikao tela Jezuša Krisfuša i je v sebe potegno zadnje kaple Njegove krvi i je na sebe vzeo Njegov sveti kep. Od „Sv. Prta" gučijo Evangelistje, šteri pripo-vidavlejo, kak je Jožef z Arimateje, dober človik i Jezušov vu-čenec, stopo pred Pilatuša i ga zaproso za Jezušovo mrtvo telo. Kda njemi je Pilatuš to dovolo, je kupo prt, potom je šo na Kavarijo, gde je vzeo z križa Jezušovo telo i je teda z Nikode-mušom zasuVao v beli prt i je položo v novi grob, kak je bila navada v onom vremeni. Židovje so meli to navado, da so njihove mrtvece povili v eden prt, šteri je bio dvakrat dugši, kak telo mrtvoga. Mrtveca so potom položili na spodnji del prta; prt pa so viignoli na glavo i na celo sprednjo stran tela: potom so ga zasukali šče v druge prte i ga povezali. Na takši način so zasiikali tiidi Jezušovo telo i je tak v grob položili. Po Jezušovcm goristajenji nam Evangelistje pa pripovidav-lejo od prta, rekoč, ka je bio najdeni v nedelo zajtra v praznom grobi, Jezuš je pa od mrtvih stano. Na ednom kraji groba so ležali prti, v štere je bio Jezuš poviti, na driigom pa robec, šteri Njemi je glavo pokrivao. Kak se vidi, prtov je bilo več i so se razločevali od robca, v šteroga je bila povita glava. Te robec se zdaj nahaja v Chahors (Šaor) v Franciji; eden prt se je častio v Besanzoni i eden driigi v Comp'egne (Kompjenj), pa obadva sta preminola za časa strašne francoske revoJucije. Od tistoga vremena se ne-ve od njiva nikaj več. Zdaj je šče eden prt v cerkvi Caidiuma v škc fiji Perigneux (Perigo), da pa nema v sebi kepa ali podobe Gospoda Jezuša Kristuša. Prt, šteri ma na sebi Jezušov kep, je v Turini. S toga se pa spozna, ka je te prt bio prvi, to je: ka se je dotikao Sve-toga Tela, ka je ravno oni, šteroga je ktipo Jožtf z Arimateje, šteroga je namazao Nikodem z dišavami i na šteroga je bilo položeno Jezušovo Telo. Na te Prt so boža krv i dišave vtis-nole kep Krala vsega sveta; na tom Prti se vidijo rane nog i rok; se vidijo rane trnjave korone, brada i dugi vlasovje. Te Prt je samo z ednoga falata lenovoga platna : zdaj je obrobleni z ednim sivim pantlikom, šteroga je Amedej II. dao gor zašiti. Na tom Prti se vidi ka je Jezuš Krisfuš bio velki , * Dragoceni „Sveti Prt" je bio letos izpostavleni vornikom. To je za iiidi jako redka sreča, ka bi meli priliko viditi to vellso relikvijo, ki se je dotikala presvetoga Jezušovoga tejla. Zato je pa prišlo od bluzi i od daleč več sto jezer liidi, da so na svoje oči vidile to čiido. Novine i knige so vnogo pisale od „Svetoga Prta" zato sta pa našiva rojaka, salezijanski-va novinca priredila te članek za Marijin list, ka bi naj naše liistvo tudi nekaj znalo od teh svetih ostankov. 1,77 m. Prt je z jako finoga lenovoga platna i pretkani z rožami. On je dugi 4,46 m. i široki 1,10 m., z robom 1,25 m. To je zagviišno oni Prt, v šteroga je bilo povito Jezušovo telo v grobi, i to je najdragši sv ostanek. Ne dvojimo, ka so Križ, na šterom je vmro Bog, cveki in sulica, dragi ostanki, da pa med vsemi temi te Prt ma prvo mesto i to za volo dva vzroka: 1.) Ar je šče celi. Drugi sv. ostanki, šteri so se dotikali Jezušovoga Tela, so pa že razdeljeni na vnogo delov. 2) Ar se v tom Prti nahaja vtisnjena šče dnesden istinska Jezušova krv. Zato sta v sv. Prti dva sv. ostanka: eden je prt posvečeni z dotika-njom Tela božega; dragi pa, dosta dragši, je Njegova sv. Krv. Zato je pa pravo vučeni piišpek s Pinerola monsignor Rossi, ka, či bi bili v Turini vsi sv. ostanki, največ vreden bi bio sv. Prt. (Dale.) Velki uspeh devetdnevnice. Goreči misijonar, velečastiti O. Pierpnt (Pirpon) iz Družbe Jezušove pripovedavle sledeče: „Dugo časa sem se trtido, ka bi pridobo ednoga zamorskoga poglavara za Kristušovo vero, pa zobston. Nikak je ne šteo dopflstiti, ka bi naš katehist včio njegove podložnike v svetoj veri. Ednok mi pa pride na miseo, ka bi proso nekšo karmeličanko, štera mi je bila dobro poznana, ka bi naj ona primolila spreobrnenje toga poglavara i njegovih podložnikov. Naednok si seden k stoli i napišem č. sestri pismo, v šteroj jo prosim za pomoč Za nekaj časa pridem na svojem misijonskom potiivanji v bližino tistega kraja. Či ravno sem ne meo dosta vtipanja, ka se mi posreči to, ka sem želo, denok sem si mislo, ka ponii-cam to zadnjo priliko, ki jo mam. Pa što bi mogeo popisati moje velko začudenje, gda sem zapazo, ka mi je sam poglavar prišeo proti i me je ponižno proso naj pošlem katehista ki bo včio njegove lGdi, v skrivnostih svefe vere. Z veseljom sem njemi obečao, ka spunim njegovo želenje i sem si zapisao den toga izvenrednoga dogodka. Gda sem se povrno v svoje prebivališče sem dobo pismo v šterom mi je č s. karmeličanka nazvestila, ka je opravila po mojoj želi devetdnevnico združujoč molitev s trplenjom i z žrtvami. Dokončala jo je prvi petek tistoga meseca. Poglednovši v svoj notes zapazim, ka je ravno tisti den poglavar proso, ka naj pošlem katehista njegovomi lUstvi. Ka sem ne mogeo dosegnoti s svojimi ponovnimi i gorečimi prošnjami, to je dosegnola mala, skrita redovnica s svojimi molitvami i s svojim trplenjom, štero je z molitvami vred Bogi daruvala. (Iz lista Die Einkehr). Te lepi zgled (pelda) more navdati z vfipanjom najbole potrto dušo. — Morebiti bo pa što pravo, ka je že opravo telko i telko devetdnevnic, pa brezi vidnoga sadiij, Te si naj dobro diišnovest spitavle i bo vido, ka je falilo njegovim prošnjam. Pobožen i vučeni O. Saurez pravi, ka molitev zagvišno rodi svoj sad: 1) či prihaja iz srca, štero je dragomi Bogi jako dopadli-vo; 2) či tisti, ki moli, moli jako goreče, z velkim zavfipanjom i neprenehoma- Ka pa včini naše srce Bogi prijetno, ali dopladlivo ? Sv. evangelij od farizeuša i publikanuša nam da očivesen odgovor na to pitanje. Vsa farizeušova dobra dela (molitev, post, alrnoš-tvo ali miloščina) odvaga publikanušova ponižnost. To se pravi: več je vredna pred Bogom njegova ponižnost, kak farizeu-šova molitev, post i miloščina. »Edno malo zrno ponižnosti je več vredno pri Bogi kak cela gora dobrih del", pravt sv. Margeta Zofija Barat. Liibi Zveličiteo je tfldi povedao sr. Benigni KonzOlati te jako pomembne reči: „Edna sama ponižna diiša more razorožiti božo Pravico v vekšoj meri, nego bi jo moglo razsrditi jezero grešnikov." Jeli vam je potrebno šče več svedočb ža to, ka vidimo, štera jakost nam je najbole potrebna? Či bi šče što dvojio v tom, naj globoko premišlavle reči sv. Pismo: „Bog se prevzetnim proti postavla, ponižnim pa deli svojo miloščo." Včasih pa liibi Bog tiidi proba našo potrplivost i nas po-slune ešče v vekšoj meri. Mamo lepo priliko v sv. Moniki, štera je molila za spreobrnenje svojega sina Auguština. Nepretrgano je molila i dariivala svoje vroče skuze celih 19 let i nazadnje je priborila sv. Cerkvi slavnoga vučenika sv. Auguština. Zato molimo brezi nehanja s ponižnim srcom i z velkim zaviipanjom. Poleg toga pa darujmo trplenje, male i goste žrtve, štere so labomi Bogi tak dopadlive — i potrplivo čakajmo, ka se spuni ta oblUba Gospodova: »Prosite i bote dobili!" On najbole zna gda i kak nas naj poslUne. (Betežna vučitelica). Mama Margeta. Modra mati i pobožna deca. »Meni, meni!" — so kričala deca. „Potrpte, — je pravila Margeta — prle bomo malo računa meli." Deca so z odpretimi vustami čakala na materna pitanja. »Ti, — je pravila ednomi iz med njih si polagao živini i si prineso to ka sem ti velela?" DrUgoga je pa to pitala: „Ka pa ti si ne pozabo povedati sosidi to, ka sem ti naročila?" Potem se je pa obrnola proti vsem i jih je pitala: „Ka pa mamica (babica, stara mati) so vas kaj nOcali? Ste jih včasi bogali, ali se njim je pa trbelo čemeriti na vas?" »Sosidova deca so bila kaj tu? Ka ste si pa gučali z njimi? O poudne ste zmolili Angeo Gospodnov?" Takši račun so deca mogla dati Margeti od celoga dneva od vsakšega dela. Margeta je pa spoznala njihova najbole skrita mišlenja. Deca so odkritosrčno razodela materi vse skrivnos- ti i vse okolščine v šterih so bila med dnevom. Mama Marge-ta njim je pa nad tem obračunom z veseljom davala zlate opomine i lepe navuke, šteri so njim potem služili za celo živlenje. „To je dobro, to je jako dobro" — je pravila ednomi. »Malo bole potrplivi i liiden moreš biti" — je pravila drilgomi; — „pa pazlivi moreš biti pri vsakšem deli" — je pripomnila. Vsem pa to: „Laži se morete posebno varvati, ar je ta preveč odurna pred Itibim Bogom." Tak je delala mama Margeta. Deco je stalno opominala na zapovedi bože, kak na pravo pot, po šteroj morejo hoditi. Tak je obvarvala deco vnogih neprilik i faling i je navadilo to nedužno dečico kak so mogli bogati i poštuvati stariše i naprej posta vlene. „Morete bogati staro mater (mamico) i jo vsigdar poštii-vati, či ščete, ka vas Bog blagoslovi." Na zadnje, gda je zvedila i se je zagviišala, ka so deca dobra bila i gda je vsakšega pohvalila, njemi dala materinske opomine itd., je razdelila med deco lepi beli kriih, šteroga njim je prinesla, kak dar. Deca so se lepo prekrižila i vsakši je po-trošo svoj tao. Takši račun je ona štela meti od svoje dece ne samo te, gda je dugo bila z doma, liki tiidi te, gda je za kratek čas odišla. Po njenoj sodbi je bio zadosta velki zrok za te račun, či je edno ali dve vori bila z doma. Te je že skrbno spitavala, kak so se kaj njena deca oponašala. Konec toga spitavanja je bio dober tanač za živlenje. Deca so pa takorekoč brezi težave postala merna, ponižna, liidna i postrežliva. Či je pa šteri iz med njih vseedno kaj nepremiš-lenoga včino, se je paščo materi povedati i obečati, ka de v prihodnje bole pazo. (Dale.) Našim dragim malim. Draga deca 1 Za vas se je palik začno Čas skrbi i dela. Hodite v šolo, gde se dosta lepoga i dobrega navčite. Ravno zdaj pa mate, draga deca tudi priliko, ka pokažete liibezen do svoje Nebeške Matere, ki gleda na vsakši vaš stopaj, na vsakše vaše delo. Gleda vas na cesti, ali se obnašate, kak se krščansko} deci spodobi, ali ne. Gleda vas, či zbrano molite svojo jutrašnjo molitev; kak stojite i držite roke, gda v šoli pred poukom molite i či mislite na tisto, gda gučite s svojov Nebes-kov Materjov. Da, draga deca, na vse to gleda Marija z^nebes. I kelko prilike mate, da njoj dokažete svojo liibezen. Že zajtra, gda trbej stanoti iz tople postele (ka je vnogokrat teško za vasi), se premagati, hitro skočiti z mesta z mislijo: „Za tebe, moja Nebeška mati." Ali pa či idete iz šole domo, da se ne kregate, ne mečete kamenja, nego lepo idete, spoštljivo pozdravite, če koga srečate. Tak lehko skoz celi teden naberete krasen šopek premagovanj, šteroga te v nedelo položite pred oltar naše dobre Nebeške Matere s temi rečmi: „Pogledni Marija, moja Mati, ka sem ti prineso v dokaz moje lubezni. Ohrani me, prosim, šče v naprej v svetom Srci, da bom cstao pod tvojim varstvom še naprej priden in ti delao veselje." Če bote takša deca, bo mela Marija velko veselje z vami i vam bo tiidi to lubezen poplačala. Da te pa vidili, kak labi Bog i Marija poplačata takšo lii-bezen vam ščem povedati zgodbo maloga dečka, šteri je bio ešče mlajši kak vi, pa je že nad vse liibo svojo Nebeško Kra-lico i kak je tiidi pokazao svojo lubezen. Mali Gvido častilec Matere Bože. Bio je to mali Gvido. Doma je bio na Francoskom, — mogoče je že šteri od vas čiio to ime ali ma celo brata ali sestro tam. Te mali Gvido je bio sin bogatih, dobrih i bogaboječih Blaženi Ivan Bosko — prijateo malih. starišov. Že da je na svet prišo, so ga daruvali Nebeskoj Kra-lici, štera ga je tiidi vzela v svoje varstvo. Gvido je tiidi jako, jako liibo svojo Nebeško Mater. Nig-dar njoj je ne inači pravo kak „moja nebeška Mama" i prva molitev štero je znao je bila ,.Zdrava Marija". Gda je'bio Gvido star 6 let je dobo svojo sobo. V svojem velkom veselji je v toj priliki mislo na Marijo. Pravo je svojoj materi: „Prosim mama, v moji sobi naj bodo le beie i modre farbe, da bom meo povsod samo barve svoje nebeške Mame. I tisto stensko viiro mi, prosim, daj, na šteroj je naslikana njena podoba." Ma- rijin kep je bio v njegovoj sobi na odličnom mesti. Mali Gvido ne nigdar bio brezi rožnoga venca; okoli šinjeka pa je vsigdar meo svetinjice. Če so pisali v šoli kakšo nalogo, je vsigdar naj-prle napiso Marijino ime. Gda je šo večer Gvido spat, je večkrat slišala njegova mama, da guči. Ednok ga je pitala: „Ka pa delaš Gvido, da ne spiš?" On pa je odgovoro; „Mama, pogovarjam se." S kern pa, ve si sam ?" „0 ne, mama, nisem sam; saj veš gu-čim z malim Jezušom." To velko liibezen je Marija tiidi poplačala. Mali Gvido se je pelao s svojimi stariši v Lurd. Gotovo ste že kaj čflli od čudodelne lurdske Matere bože, štera se je prikazala mali pastirici Bernardki i štera je že toliko čud napravila. Ta je prišeo tiidi Gvido. Dostakrdt je šo v cerkev, a naj-raj je bio v votlini, gde stoji Marijina podoba i tam je molo. Gda je ednok tam molo, je čtio mili glas, ki njemi pravi: „Moj mali Gvido, prišla bom kmalu po tebe. Neko soboto po dnevi te bom vzela ?z naročja tvoje mame i te popeljala naravnost v nebesa." Lehko si mislite, liiba deca, kak je bilo pri srci malo-mi Gvidoni. Bio je veseo pa tGdi žalosten, ka je moral zapustiti svojo zemelsko mamo. Nikomi ne povedao te svoje skrivnosti. Ne dugo za tem je postao betežen Stariši so poslali po dok-tore, pa nieden ne mogo pomagati. Te je Gvido znao, ka je prišla njegova zadnja vora. Povedao je tiidi svojoj mami, ka de prišla Marija po njega i ga nesla v nebesa. Sirota njegova mama ! Kelko je jokala i trpela, gda je vidila svojega sina v takših mokaj i znala, ka ga zgflbi. V soboto 24. januara pa pita Gvido svojo mamo: „Mama prosim šteri den je gnes?" »Sobota, dragi moj Gvido." „0, sobota! . .. Gnes pride Marija po mene i me bo nesla v nebesa." Vsigdar slabše i slabše je bilo malomi Gvidoni. Proso je mamo, naj njemi da malo lurške vode piti, pa ne več mogo. Te je proso za spovednika. Za par minut je prišo duhovnik ka bi njemi dao slednje mazanje. Gvido-nove oči so postale steklene, ne mogo več gučati. Okoli pcste-le pa so klečali domači i molili. Gda njemi je gosgod dao slednje mazanje, se je naednok zdigno v posteli pa tiho šepetao: »Jezuš, jaz te mam rad!" i kak da bi vido Nebeško Mater je ešče zaklicao komaj slišno »Mama ..." i ne ga bilo več. Njegova Nebeška Mama ga je odnesla v nebesa. Dečinski den v Črensovcšh. Na Malo mešo je bilo. Megle so pokrivale nebo i tak se je vidilo, kak da bi se ta srdila na zemlo. Po noči je celo šlo, močno dežiivalo. Tema je bila šče pod velkov božov sltižbov. Ali v toj temi je v detinskih diišaj bila velika rvetloba, tak velika, ka je pregnala vse oblake z nebe i nam je pokazala liib-leno toplo sunčece. Dečica se je vfipala i z vtipanjom molila. I ta svetloba vupanja je zmagala. Pregnala je oblake i odprla je roko tis- toj Gospej, štere detinstvo smo prvikrat šteli z posebnov po-božnostjov posvetiti: Mariji. Marija je zavoio svojega najsvetejšega detinstva, štero smo šteli počastiti po nedužnoj dečici prav slovesno, odprla svoje roke i je blagoslovila tak prvi dečinski den, ka nišče ne mogeo niti senjati, ka tak lepo bo izpadno. Vremen se je zjasnilo, sunce se je smejalo, ptičice so veselo žvrgolele, rožice krasno dišale i sprevajale trijezero dece v Crensovce k Marijiki, ka bi se njej tU posvetila. Vtipamo se, ka je na prošnjo dece dala Marijika tak lepo vreme, tak obilen obisk dece, tak lepe dare i teliko nevidnih milošč, da se niti popisati ne more. Ka smo šteli z dečinskim dnevom ? Iz nesrečne Rusije se kota blaten val po celoj zemlji, šteri se zove: „brezboštvo". Društvo se je v toj nesrečnoj zemlji osnavla, šteroga glavni namen je širiti novo vero: „ka nega Boga" Kotrige toga društva se zovejo „brezbožniki", ar Boga ne poznajo i brezi njega ščejo živeti i vmreti. To driištvo ma že milijone kotrig i z posebnov gorečnostjov se je vrglo na nedužno dečico. Stojezero i stojezero dece se že vzgaja v tom driištvi. Tista nedužna viista, štera so vajena, da izgovarjajo tak milo i pobožno, kak niedna driiga, te najlepše reči sveta: „ jezuš, Marija, Bogecta viista izgovarjajo z peklenskov jalnostjov zapelane reči, „nega Boga." Strašno je to, ali istinsko. Zato, naj dobroga Boga pomirimo, naj našo najbolšo mater Marijo potolažimo za te strašne grehote i od nje po nedužnoj dečici sprosimo miloščo, ka se društvo brezbožnikov ne širi, nego povrne, ka se nedužna deca reši te strašne nesreče, smo organizirali dečinski den na Malo mešo. I ka smo šteli, smo dosegnoli. Od daleč i blUzi je privrelo 3000 dece vkup, ki vsi so prišli v cerkev, kde so pozdravili Jezušeka v Oltarskom Svestvi skritoga i se zročili po Njem deteti Marijiki. Predgo za deco so meli g. dekan Jerič, ki so deci razložili, kak je Marijika živela, ka morejo i oni živeti, predvsem kak je bila Marijika smilena, ka do oni tudi tak smi[eni. Po navuki so se začele popevati lauretanske Iitanije. Med pope-vanjom teh se je dečinski šereg zbrao v procesijo i med spe-vanjom i molitvjjov sv. čisla sprevajalo krasno okinčano podobo deteta Marijike v procesiji. To je nekaj tak lepoga bilo, da brez skuz ne se je moglo gledati. Vsako dete je melo v roki rožico i sprevajalo Marijiko. štero je v same vence ovito neslo 24 nedužnih deklic 1 Ki je globše pogledno v dUšo svojo, je ovaro tam svojega angela čuvara kak se je veselio tomi šeregi, šteri se je samo teliko lo-čo od angelskoga, ka je bio na zemli i ne v nebi. Angelci so šli v procesiji, angelci v človečem teli i prosili Marijiko, naj vsikdar angelci ostanejo. Po procesiji se je v cerkvi izpostavilo Najsvetejše. Pred Jezušekom so g. dekan z krasnimi molitvami Cerkve blagoslovili velikanski dečinski šereg. Po blagoslovitvi se je dečica izročila glasno Jezušeki, ga prosila za svoje stariše, brate, sestre, dobrotnike, vučitele, duhovnike i potem vsako dete vrglo svojo rožico pred Marijino podobo z rečmi: wMarijika čuvaj me, ka rožica ostanem." Rožica naj bo dečica, rožica Marijikina, toga najsvetejšega deteta vrstnica, ne pa brezbožna, kak ščejo dosegnoti boži sovražniki. Pa ka takša bo ta dečica nam je porok tisto Detece, šteromi na spomin smo te lepi svetek obhajali, porok nam je Marijika. Nišče ne se je Bogi tak dopadno kak to detece, štero si je poznej zvolo za mater. Zato prošnje toga svetoga deteta, štero je pri rojstvi bilo svetejše, kak so sveti vsi nebeški an-gelje i svetniki, Bog bo poslOhno i rešo našo dečico brezboštva. Po cerkvenoj službi se je razdelilo med deco okoli 3000 darov, štere njim je preskrbo odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih. Čisti dohodek od darov je obrnjen na prvo sirotišnico Slov. Krajine, štera bi se v Soboti mogla postaviti i bi v njej dobila štreno deca siromaška brez oče i matere. Jako genljivo je bilo viditi med dečinskim šeregom neš-terno gospodičino vučitelico, štera je pazila na nje i ka se je tak lepo število duhovščine zbralo. Poleg g. dekana so se vde-ležili dečinske slovesnosti gg.: Čačič Jožef plebanoš, Bakan Jožef, prefekt Martinišča iz Sobote, Kolenc Franc kaplan iz Sobote, Godina Ignac kaplan i Klekl Jožef vp. plebanoš. Naj nam Marijika da dosegnoti ka namenimo, ka bo deca rožica i ka siromaška deca dobi streho v sirotišnici 1 Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. Konec. Gda so nas leta 1923. okolščine prisilile, ka te vrste v javnost damo, smo mislili, ka to ne prestopi praga naše domače hiže i ka enih sto knižic ravno dojde za naše redovne hiže. Ne bomo omenjali prevodov v drUge jezike. ZvUn teh je v šestih mesecaj šlo 10 jezero knižic. Knige naročajo naprej i naprej. Tretja izdaja je bila tiskana v 30 jezero izvodaj. Mi smo nficali peto izdajo, ki je 1925. leta dosegnola 60 jezero izvodov. Hvalo dajmo liibomi Bogi za to nepričakUvano i naglo razširjenje I To je najmre znamenje, ka je Bog šteo blagosloviti delo, štero se je doprineslo za pobožnost svetih ran i ka ta mala knižica, ki vodi k vretini milošče, je zadovolila vnogo srčnih žel. I zaistino pride vnogo zahval iz vseh krajov sveta. Zahvaljujejo se pobožne dUše, štere so po pobožnosti do svetih ran postale bole goreče i velkodUšne. ZahvalUjejo se bojazlive dUše, ki trdijo, ka tak da bi čutile samoga trpečega Jezuša, ki je poleg njih i je batriva, miri, tolaži, gda čtejo to knižico. ZahvalUjejo se duhovniške dflše, ki se veselijo na tem, ka na takši način pridejo do Njega, „ki de po povišanji na križi vsakoga k sebi potegno." * * * Ešče edno dejstvo moremo pribiti. Spunjavle se najmre obliiba, štere je Jezuš včino na grešnike gledoč. Vnogo pisem to dokazQje. Naj objavimo samo dve pismi, šterivi sta od vnogih posvedočeni. Gospod N. je nevarno zbetežao. Nikoga ne bilo na sveti, ki bi ga mogeo zvračiti te teške bolezni. Dobri sosidje so k častitim sestram bolničarkam šli prosit za pomoč. Samo ka so tam vse bile preobteršene z delom. Vseedno se je pa edna iz med njih ponudila, da ide k betežniki. Že prvo noč je spoznala skrajno nevaren beteg . . . spoznala je pa tudi žalosten duševni stan betežnika. Gospod N. je že dugo časa ne opravlao nikše verske dužnosti. Njegov sin, ki je dobro poznao mišlenje svojega očo, je na opomine sestre bolničarke etak odgovoro: »Duhovnika k njim pozvati mi je nemogoče. Ve že je itak bio tu i so ga oča lepo sprijali, a spovedati so se pa ne šteli. „Srca rad dopustim, ka me cerkveno pokopate, od drugoga mi pa zaman pripovedavlete 1 ... Na to vas pa posebno opomi-nam, ka mi popa ne bote več se vlačili 1" . . . Tri dni mine. Strašni so bili tej dnevi! Požrtvovalna sestra se odloči, ka vse včini samo da reši betežnikovo dttšo. Vsako najmenše želenje njemi spuni, vse na sveti njemi včini, med tem pa neprenehoma ponavla: „0 moj Jezuš, po zasliiženji tvojih presvetih ran — odpusti nam, smiluj se nam" je pravo. Po tej treh dnevaj je sin na prošnjo sestre bolničarke znova probao pozvati duhovnika ... Od tistoga časa mao se je betežnik popunoma spremejno. Gospod N. ki je do tistoga mao bio tihi i zamišleni je s ses-trov ponavlao pobožne vzdihlaje. Po svojoj staroj navadi šče je včasih stvarjao, zlasti či ga je kaj močno zabolelo. A sestra ga je lepo opominala rekoč: „Zdaj več nesmite tak preklinjati. Či vas jako boli raj tak pravite: „0 moj Jezuš odpusti mi i smiluj se mi." I betežnik sam, gda je zapazo, ka preklinja, je sam etak zdihavao: „0 zdaj toga več nesmim praviti! O moj Jezuš po zasliiženji tvojih svetih ran nam odpusti i nam bojdi smileni," Včasih se je pa obrno k č. sestri bolničarki i njoj je pravo : »Sestra molte za mene, ar jaz mam vnogo-vnogo dugov." I sam je neprenehoma molo. Prišla je smrt, a smrt, ki odpre nebeška vrata. „Za takšo