gospodarske, obertiii v * iiaro » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr pošilj po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr y pol leta 2 fl. 10 kr y za y za 90 kr 1 fl kr. nov. dn V Ljubljani v sredo 2Ï. marca 1861. Vojska zoper kerte ! Gotovo je, da se bo kmali spet začenjalo preganjanje kertov, češ, da kert nam je škodljiva žival. Al pač lahko po kteri drugi reči, so že „Novice" prinesle svojim bravcom y Naj tudi jez popisem malo ta kraj, ki dosti posebnost ima ki jih drugod ni, ali vsaj ne združenih tako. Ložki potok leži tri ure od Ribnice (kjer je tudi rečemo, da gospodarji, kteri kerta preganjajo, sami ne kanton), dve od Soderšice, dve od Loža in dve uri od vejo y kaj delajo. Škoda , da se je že toliko pisalo y škoda, da toliko se je učilo, kako dobrotljiva nam je ta živalica; že tako na drobno popisovala kertova natora in dokazalo, da se kert nobene koreninice ne dotakne, ker nima želodca zato! Al kaj pomaga, Prezida na Hervaškem. Ime Loški potok je le fari, ki šteje vasi: Travnik, Srednja vas, Šegova vas, Hrib, Retje in in cetert ure široka dolina veže Mali log. Dobro uro dolga ce gospodarji vsi ne beró „Novic" m drugih podučnih bukev. Ce kak podučen gospodar svojim sosedom tudi kaj takega pové, se smejajo ter pra- ki bolj deleč in v stran leži. _• Î ^ . 1 ^ ____^ J ^ 1 — ____Li ». ! A r^ VIA l 1 r\ Î7D A « • I V •• vasi; sredi doline se vzdiguje holmec, na kterega verhu se vidi lepa bela cerkev, farna hiša in sola, in ga Tabor irnenujejo. Od tod se pregledajo vse vasi lahko razun Ma- . ki obda- Hribje » to gospoda le v bukvah pise, pa ni res , in vse jaj0 80 £e nekoliko goli, in od tu se začenja tista golina, ki gré čez Obloke dalje naprej in na Krasu naj-višjo stopnjo doseže; vendar imajo ljudje dosti derv in pomanjkanja se jim ni treba bati, ker na strani proti Kočevju vijo: vraže ostanejo pri starem. Pa tudi pametnim gospodarjem ki bi imeli dober izgled svojim sosedom biti in ki sicer radi po novih skušnjah popravljajo svoje kmetije, ni dosti mar za take majhne reči. Tudi kmetijske družbe, ki so sicer že dosti dobrega storile za kmetijstvo, niso še toliko, kakor bi treba bilo, se potegnile za nedolžnega kerta. in Cebru so še veliki gojzdi, kamor ljudje le na polhov lov pridejo. Zemlja v dolini je bolj rodovitna, kot kje drug ej Pomislimo le, koliko dnarja se leto in dan potroši za po grićih in na lazih ; seje se malo pšenice in precej ječ mena kertarje, da jih lové, milijonov červov, ki pomislimo, koliko milijonov in w -t^í .yj» so jih kebri zaplodili, iu koliko bramorjev se v škodo polju in senožetim pri življenji ohrani, ker kerte lovimo, ki ta škodljivi merčes jejo in krompir je poglavitni živež tega kraja, ki se najbolj tli in najbolj obrodí, ker ne občuti tako mraza in ozeb-Ijine; med krompir se sadí grah in bob, ki pa tudi še na ujivah posebej raste. Ajde, prosá malo vidiš, zela je dosti, pokončujejo in spoznali bi, da bi postave treba bilo y ki bi prepovedovala kerte loviti. Dr. G loger pravi: „Kerte ■^ÉfeÉ ■ ÉlHHÉÉIÉÍfeAÉÉÉiABMÉiHMÉIÍHMÉHÉÉIfe^ v repe malo. Koruza ne zori, akoravno so turšicni zraven krompirja najpervi živež. zga nci pokončavati se pravi skerbeti za pomnozenje škodljivih cervov Dasiravno so hribje krog doline, vendar je le malo in mergolincov; zato ni nič bolj neumnega in bolj napcnega V0(j0 jma studencuv. Le eden v Šegovi vaši ne vsahne nikdar in dobro ne more kmetovavec storiti, kakor je to, da še ljudi placa, y o suhih letih morajo ljudje po uro hodá in še dalje ki mu najboljega dobrotnika s senožet in vertov polové. « Tedaj pustite nedolžnega kerta vendar enkrat pri miru y od tù vodo domu voziti za kuho in pijaco; sploh je tù voda bolj častěna in jo varujejo dobro, da se je kaj ne pogubi. Pri vélikem studencu v Travniku še veči izvira pri „Nadskem V vi pametni gospodarji in ve kmetijske družbe, potegnite se mlinu" in kedar itna dosti vode, tudi tri ali štiri žage gooi za prijatla svojega, da bo konec vojske zoper njega! Kar jn se pol|ej kot inajheu potoček med travniki in njivami vam je kert zril spomladi, bodite mu hvaležni za to, da vjje in v zemljo zgubi, kakor vsa druga voda te doline. vam je spravil dobro zemljo na verh; namesto da plačujete Ti požiravniki se vijejo daleč pod zemljo, in čudo daleč kertarje, ki jih lové, plaćajte raji delavca, da kertíne razmoče po senožeti, in će vam je ob košnji nekoliko nad- iežen„ pomislite, da je dobiček veliko veliko veči y ki ga vam stori, kakor ta škoda. Ce bomo pokončavali kerte in davili koristne tiče, ni čuda, da nas snedó ćervi, bramorji in gosence. Tako stoji zapisano ne v naši glavi, ampak v kme- vodo spet izbljujejo; tako je eden, kterega voda iz Ložkega potoka pod zemljo do Ribnice pride in tam spet izvira, česar so se ljudje že večerat prepričali. Kadar delj časa silno dezuje, se odpió neiu.doma novi studenci, ki s silnim šumenjem in bobnjenjem vodo kot vodometi y brizgajo in valijo tijskem časniku reči po svetu. „Frauend. BI.", ki ne prodajajo praznih iz droba gorá, da se daleć sliši njih grozno veršenje; tako sta predlanskem v jeseni dva studenca vasi Travnik, Srednjo in Segovo vas z vodo dobro oskerbela, da jim ni bilo treba daleč hoditi po-njo, ker po veži in po sobah je je bilo dosti r Gospodarske skušnje. iu ljudje so se mogli na izbe spraviti in V se ljubo živinico (Da mleko po repi ne diši), raztopi toliko soli tarja v vodi, kolikor se S a, postavimo, v kozarcu vode raztopiti dá, in te solitarjeve vode vlij v žehtar, v kterega dekla molze, toliko, da na vsak bokal mleka se šteje majhna žlica solitarjeve vode. gori v varnost djati; pa tù so sobe najmanj poldrug seženj nad zemljo, spodaj so hlevi in kleti. In to je voda lani v eni noči storila in samo dva studenca; zato ljudje zmiraj prerokujejo, da bo kdaj včs Ložki potok jezero postal in se ljudje po jezeru na plavih in v čolnih vozili. Ta kraj znači tudi to, da se na lazih in v gojzdih dobijo Ložki potok globoke in siroke jame. Verzi kamen noter, boš slišal čez čas pok na kako skalo, čez čas spet, in spet čez čas kaj tacega; tako kake pětkrát in dalje se ne sliši več na verh Popisov mnogo krajev zanimivih ali po lepoti ali čudo- zemlje. Tudi te jame so v zvezi z daljnimi kraji ; vergel in običajev stanovavcov, ali pa je kmet na lazu v tako jamo svojega psićka , ki mu je delnosti uatore. ali radi seg nadležen postal, in čez tri dni pride spet domu; pri Oblokah Opoldne grésta od doma eden ali dva; vzameta nekaj neki je iz zemlje priromal. Večidel je v jamah, ki niso tako krompirja sabo. Tak gojzd je se pervoten, silne bukve in silo globoke, voda, kar se spozná lahko po kamnu, ki se visoke smreke v nebo kipijo; na tleh leže drevesa ali od noter verže, in sliši se, da na zadnje v vodo cmokne. Iu starosti trohnele, ali pa od burje in siluih viharjev raz-takih jam ni malo, jih je sila dosti, na lazih jih posebno metane, v divjem neredu; kjer je poleti raznopisani metulj ljudje poznajo, v gojzdih pa niso tako poznané iu veliko po dišečih gojzdnih cveticah letal in iz piskercov sladki je neznanih. med serkal, kjer je serna škakljala zraven hladnega stu Kakošne rastline na lazih, po gojzdih ali na travnikih deuca, ki je šumljal skoz mahovite skalině, kjer je vetrič rastejo, ne morem popisati, ker nisem rastlinoslovee. Le to lahno pihljal skoz zelene veje stoletnih bukev: tam ne vem, da kaj dobre «•obe rastejo, © neke so „přesnice u y in vidiš jesenske dní ne ferfljati lahkega metulja ne brencati neke druge „mavrahi". Posebno perve so kaj dobre; sirove okornega kebra; kjer je nedolžna serna se v visoki travi se lahko jedó in imajo tudi jako prijeten duh; so bele in veselila, zdaj njene obeljene kosti zagledaš, bistro oko in rastejo v velikem širokém risu polokro cr » gosto ena za ojstri krempelj mogočnesra © orla ali ponoćnega vjera so se drugo; zemlja krog njih je sila černa, kot bi jo kdo dobro va-njo zasadili; mesto sladkosmejoče^a studenca se divji pognojil, in se dobé le v deževui pomladi; ko bi jih kdo neurnik v dolino valí in v Ljubljano na prodaj prinesel, vem, da jih sila po drago gromi, da se razlega deleč , mesto milujočega vetriča ojstra merzla sapa v obraze brije, rudeče in rujavo listje bukev prenaša sèm ter tjè in lesu spečá, ker na Kranjskem jih drugej ni. V tem kraji in v gojzdih blizo njega tudi veliko div- lomi vihár veje košatih bukev in visoke verhe smrek in hoj jačine živí; toda pred kakimi 50 leti se je je veliko več vije iu poka na dvoje. Kako blizo je tù združeuo tisučletno še tù klatilo, Volk je bil skoraj kot domaća žival, v jeseni življenje in vsakletna smert. Lovec na herbtu prinese v so prišli in nagajali Ijudem celo zimo, ki ni ravno kratka; gojzd svoj živež V • ponoći so samogoltue mogli vsacega V " in samojsterne, iu si poise pripraven kraj, pišeta zapreti, ako ne, bi bilo rop kjer misli, da bo najbolji lov, kjer se bukev in smreka živali. Ce so kake noči , ko je prijazna luna bratite in blizo skupaj rastete. Še podnevi vzame sekirico ivje po drevju trošila, le preveč lajali iu tulili v vasi pred in orodje za lov, ter gré po gojzdu; s sekirico si pot delà. kako hišo, se je usmilil kdo, natolkel puško in kakega da ne zgreši, na vsako drevo zaporedoma mahne z njo, da zvernil in mu za zmirom zavezal veselje, luni tako neslano se bela lisa pozná. Kjer dobi skupaj bukev in srnreko, nagodbo napravljati. Odkar je bilo pa oznanjeno plačilo za stavi eden do dva sežnja visoko iu tako gre na okroff kako ubite zveri, so se nekteri jako skazali in volkov postreljali uro, da vse samojsterne razstavi. Ko nazaj pride, je že a noč svoje krila prosterla čez visoke verhe gojzdne. Zbere ukreše ogenj in svitli visoci tako da je bilo sila. Neki mlinar je posebno veselje imel, drago si strel plaćati; neko noč ustane, in luna je lepo skupaj listja in suhih vej y skoz trideset jesensko meglo svite razpošiljala ; volkov je bilo čez hiše in tulili so, da je bilo veselje; vzame krog plamen svigne hega kviško k nebu v gosto zeleno smrečje ? su sarja si veliko nabere, da ima v tmini noćni dosti tedaj puško in posije enemu kroglo v bučo, da se je precej kurjave in svetila. Potlej začne en sežeuj dolge bakle de zvernil. Ko drugi to vidijo, tako strašno zatulijo, da so se lati in jih suši pri svigajocem plemenu sedeć; podzemljice mliuarju hlače začele tresti; razserdeni volkovi jamejo pra- v zerjavico zarine, da si utolaži upitje in klicanje v no- skati po zemlji in hišo spodkopavati, in do jutra so neznano tranjem predalu. In ako sta dva skupaj, si pripovedujeta, veliko jamo naredili in nekaj hiše spodkopali. Pa to moža kolikrát je bil na lovu, kako dobro ali slabo se je sponesel; ni ostražilo, in še bolj jih je smodil, dokler je imel kaj tudi si vošita, da bi jima sova in noćni vjer ne prepodila srnoditi. polhov, kjer zlo se bojé polhi strahovitega petja sovražnih Medvedov je bilo tudi v prejšnih časih veliko, pa tudi sov. Ali se menita od gojzdov hervatskih in zaslužka ondod, sedaj se jih ne manjka. Skoraj vsako leto kteremu pot iz kako silno terpljenje je tamkaj pri mrazu hraste klati in veselita se te tega sveta pokazejo; predlanskem je masinist parne pol zage derva delati ; pa zaslužek spet unema in ure od vasi Travniške sam rujavkastega medveda zime. In res, pozna se tem mozem na ogorelem obrazu. ustřelil ; šel je namreč na lov po svoji navadi in psa mu da so navajeni letnega solnea, ki jim v lice gori in pot priženeta medveda. Lani je pa gojzdnar osemnajst lovcov izbuja iz terdih gibčnih udov, in so se pobratili z zimskim se vé da kmetov, ker ti so najbolji streljavci) zbral in šli ledom in severno burjo, ki jim berke osivi iu oledeni, da so ne deleč od kraja na lov; vedili so ze pred za med- so terde ko hrast, ki ga sekajo. Kako jima visoki plamen veda. medvedko iu dva mlada. Kar psi medveda priženó obličje žari, in kako se svetijo terrine očí ko dve lahke in ravno nasproti najboljšemu lovcu ko ga medved za- iskri, ko dve nebesne zvezdi! Zdaj tiho poslušata y kjer cr leda. zarujoví na vso moč in čeljusti pokaže; ta pa meni sta ćutila, kako polhi po dva in dva iz polšin začnejo lesti. nič tebi krogla • V nic hladnokervno pomeli in v gerlo kroglo spusti; kako na drevesa plezajo, kako zdaj tù zdaj tam samojstern gré skoz gerlo in serce, in v pljučah ostane ; medved klopotne in snedeža se pokonci postavi, kot bi lovca objeti hotel, pa od druge prikaže, sova sicer zagrabi, šine časi Noč je temna, luna se ne krog glave strani krogla v sence přiletí in precej se zverne; strašna sapa čuti, pa ne dá slišati gro z ne ira cr lahno, da se komaj lasti, še vetrič po- zver je bila; bil je jako velike rasti in černe barve iu noćni le tiho šumlja skozi jesensko listje bukev: lov bo tehtal čez tri cente. Veliko povest in dogodjajev vedó ljudje bogat. Lovec vzame nekaj dolzih bakel saboj in eno zapali o med vedili, ki so jih doživeli sami in so res zanimivi. in se podá po poti, ki jo bele lise na drevesih kažejo; Razun teh divjih zverí se tudi lesic in kun ne manjka; terdno stopa skoz V V goscavo in cez dolge šibke bervi f ki jih zajcov je čez silo in sem pobijejo vsako leto tudi precej. je skerbna narava napela nad temne sterme prepade ali čez znači Toda neke živalice še nisem onienil, ki ta kraj posebno in se malokje tako pogosto dobi kot tukaj. Polh je globoke jame; vse zaraščeno je sicer ne vidi v nocni svitlobi nevarnosti, ker z beršlinom in listjem natřeseno; al pri ta živalica, podobna na velikosti podgani, pa bolj kosmato dnevni luči bi si za vès svet ne upal cez iti, ker drevo dlako ima; vsaj je morda že vsak vidil polhove kape. Za- je lahko strohnelo. Lov je bogat: skoraj v vsaki škrinjici > dobrega mastnega mesa in kože v o 1 j o pišem malo lov teh le ga lovijo. Naj po- tióí polh ; zaklepljen samojstern se odpre, zmet spet nastavi in naši deželi znanih živalic. Skoraj vsak gospodar ima domá veliko majhnih škrinjic, popravi dišečo vado; tako gré naprej do zadnje 30 ®rt i in kakih 50 polhov saboj prinese; to hojo storí po trikrat v noči ki se jim pravi „samojsterni", v kterih je na kljukici notri in na jutro spet, ko zora že rumeni obnebje in dan nazna- , in tako vjame v lepi za lov pripravni noči, in će suha lesníka nataknjena, ki lepo in dobro disí, se sprozi in po polhu je. Po navadi gredó lovit v tamne ki so bolj oddaljeni, ali v „Mertolaz" ali nuje goste gojzde, v „Sušjak". ima obilo škrinjic, 100 150 polhov. Kožice se porabijo domá ali prodajo, meso snedó iu mast, ki je posebno ce ♦ • • njena. spravijo svetem Mihelu ee začne lov iu terpi, koristi so učiteljem in ljubi mladini donašali? Učitelji, pri dokler sne®- rt ne pade ali deževno vreme ne nastane. (Konec prihodnjiě.) ja tli moji! roko na persa in z mano recite: malo, malo, a i1 celó • » » nic ! Iu zakaj? Ogleda učilnic je razposlal učiteljem pismeno y kaj imajo prepisati, rečem, prepisati. Po ljudskih učilnicah lastnih skušnjah to terdim. Bil sem večkrat v učiteljskih zborih, ter se do živega Libeliče na Koroškem. Veliko se je že pisalo prepncal, kako so učitelji svoje spise berbrali, ktere so iz knjig povzeli. Potem, koje vsak o začetnih ali ljudskih učilnicah. Iskreni podpiravci ljudskih učilnic in materi svoji Slovenii zvesti sinovi, so nam v „Novicah" mnogo svetovali, kako naj bi se v ljudskih slovenskih učih)icah poduk na boljo stopnjo povzdignil. Ker je slehernemu pripušeno, povedati kar misli, ne zamorite mi, učilnicam prijatli, da se tudi jez oglasim, ter vam raz-odenem, česar po mojem mnenji pred vsem drugim je najbolj potreba, da se naše ljudske učilnice zboljšajo. Potreba nam je: s voj spis ali prav za prav pre pis zbral, je bilo uči te lj-skega zbora konec, pa nobene koristi, in po mastném obedu se je vsak na svoj dom vernil, ne trohice bolji ko prej. Učiteljski zbori morajo torej svojo sedanjo obleko spre-meniti. Po mojem mnenji naj bi oblekli takošno Ie obleko : Pod klop z vsem pisanjem ! Šolski dan odloči, kjer in kdaj se imajo učitelji ogleda naj sicer kraj in tudi učeniki keršanskega nauka nje govega okrožja zbrati. So se uči I dobrih, za domovino bo morebiti kak učitelj nismo verli sinovi mile vojo tih * « telj Kaj dernjal kaj berbraš ti? mar ajke Slovenije, ali ne podučevamo telj 1 zbrali, naj enemu veli z učenci, kterih je ondotnemu učitelju v ta namen odbrati zaukazal, računiti, drugemu brati itd., da se prepriča, kako ta ali uni podučeva, kaj temu ali unemu še pomankuje, in potem naj bi se to v zboru vzelo v prijazen pretres, j Pa tudi cerkveno petje bi v inaternem jeziku? Dobro vem, da je mnogo telj in naj se ne pozabilo, zakaj v nekterih krajih je 6trašno celó sivih starčkov, kteri so iskreni rodoljubi in so si na vso moč prizadevali, da jim ljubi materni jezik sedaj prav [lim in iz serca gladko teče Vsem takim se ponižno poklo rečem: slava! Naj vam Oče nebeški trud vaš obilno po pla Al libog! jih je pa tudi prevec zanikernih brez zanemarjeno. Učitelje je treba jako jako spodbosti, da bi jim mar bilo za lastno izobraženje, ter si čedalje boljši učenja prisvojili; tisti, ki najumniše podučeva ali pre-, naj bode očitno pohvaljen ali prejme tudi kako dariio. Prav bi tudi bilo, ako bi okrožnji ogleda učilnic tudi čin peva vestnih, kterim sicer slovenski duh dobro disi in tekne, toda za slovenšćino jim je toliko mar, kakor za piškav na to gledal, da bi učitelji njegovega okrožja pri vsaki saj koneeletni šolski preskušnji bili, ter se tako eden od dru- oreh vaši Vas same bratj lep ime prasam učitelj dragi učitelji! ali zaslužijo taki w « . ; U spacujej z nemščino, na pr. : zakaj si » ? kteri v učilnici slovenšćino h t přišel ti malo znaš, pojd s pouka, pokaži plateltof itd In kakošni so njih pevi v cerkvi Lahko rečem podgane in misi več 9 marsikteri cerkvi ni nobene jih strašni napevi in grozovito mlatenje po orglah že davno v be zega prav in umno podučevati učili. Poduk v ljudskih učilnicah slovenskih na boljo stopnjo vzdigniti, bi pa tudi treba in jako koristno. bilo, ako bi enkrat IV. ker so vedna spreme m b a in odločba šolskih knjig ne- v ljudskih in viših uči i - da v hala. Ze okoli 10 let se knjige or pognali. Ako mi tega kdo ne verjame, lahko se do nicah leto na leto spremenjavajo ter zboljšujejo; al dozdaj je ve. In taka ta vedna sprememba šolskih knjig poduk bolj overala kakor zivega sam prepriča naj «9 mmmmmmgmmmm gré le v nektere cerk se godi v čisto slovenskih krajih! Ali bi ne bilo bolj da bi nobene učilnice ne bilo O m redni otročiči! Da bi se toraj poduk in slovenski jezik v ljudskih pa podpirala, zlasti v ljudskih ucilnicah. Komaj se je učitelj ene knjige privadil, že jo je moral v kot zapoditi, ter si drugo pripraviti. In zakaj je ljudém za učilnice tako malo, učilnicah slovenskih na višo stopnjo spravil, je treba dobrih ja v nekterih krajih celó nič mar? — Nekoliko tudi za-za blagor naroda našega unetih učiteljev. Od kod pa dobiti tegadel, ker morajo otročičem svojim vsako leto nove knjige dobrih v • telj Iz dobrih « • teljskih pripravnic K po omišljevati. vzdigi poduka v slovenskih učilnicah je tedaj treba • vitî ť n. 1 'r * dobrih pripravnic, v kterih naj bi se podučevali oni, kteri bodo ljubo slovensko mladino podučevali, kakor potrebe sedanjega časa to terjajo. Govori se vedno in povsod o prenaredbah srednjih in višjih šol; o temeljiti prenaredbi ljudskih šol ni duha ne sluha, kakor da bi tù nobenih poprav treba ne bilo. Da bi se učiteljskim pripravuikom prav učiteljski duh vdihnil, je potreba, naj se učiteljskim pripravnicam vodja izvoli mož, ki je domač, ki jezik svoje domovine in vse nje potrebe in krajské okolišine jako dobro ume in kteri , da se ravno po tistih Naj bi toraj šolski svetovavci se zbrali ter se posve tovali, kakošne knjige bi sedanjim terjatvam ustregle, in za najpripravnise spoznane za dolgo poterdili, da bi zmotnjav in ovér v podučenji enkrat konec bilo. H koncu pa vsem učiteljem kot prijatel roko podam kterega z odkrito ter prosim, mi ne zameriti, ako sem serčnim pisanjem piknil. Na noge, učitelji! sada nam je solnce lepše sijati jelo; ne zamudite pravljajte, kar je bilo dozraj zlatega casa in po zanemarjenega. T. M. Stantetov-Šentvidski. učé je že kaj poskusil. Skušnje škofijstvih v učilnicah poduk dobro ravná, kjer se učiteljskim pripravnicam vodja jemlje mož, ki je že kaj v deželi poskusil ter potrebe in okolišine njene pozná. Kdor nič nima, tudi nič dati ne more. Na drobno nočem segati v to, kar bi se v naših pri-pravnicah popraviti imelo, ker po prenaredbi ljudskih šol se ima ravnati preuaredba pripravnic, v kterih se iz- Odperto pismo prečastitemu gospodu Jožefu Globočnik-u fužinarju v Železnikih. Morebiti se bote čudili, da Vam to pisemce ne pride po pošti, ampak po naših hvale vrednih „Novicah" v . . • • V rt rm A at«« i • 9 da bi še drugi in zakaj da Vara tako pišem? Zato ktere to zadeva, kar mi je pri sercu. Želja mi je roke brali terpljenje kovačem polajšati in zato svetujem: Pre 9 rejajo šolski učitelji. Naj so pa šole in učitelji po starem naredite nekoliko delavni red! ali novem, treba je učiteljem III. Do zdaj vstajajo v Železnikih kovači k delu od 11. ure do polnoči in kujejo do 10. ali 11. ure dopoldne. Toraj Toda učiteljski zbori, da bodo več spijo le od kake 6. do 11. ure ponoči, verh tega se še morajo tudi drugo ter boljšo obleko popoldne navadno kake dve uri k počitku podajo, da trudne učiteljskih zboro1 ko dozdaj hasni imeli, obleči. Kakošni so bili dosihmal učiteljski zbori? Koliko ude malo pokrepčajo. Al tak red je le zgolj navada 9 iz * 104 izvira obilo težav, zdravje delavcom spodkopuje, pa je k ere tudi sicer brez prida Ste li dobro vredili vse? .Je -1 i paša sprejel naše pogodbe ?" tako prašajo hajduki svoj Ne zaverzite toraj mojega sveta, kako bi se dal ta red doželjnosti niso zapazili, kako je tudi E poslanea, ter v svoji ve p t ena red i ti J sicer tako d b se Ie ob dveh zjutraj ueke skri moci * i bližaj pristop tudi drugo tirana od ženstvo j bi se p kovati in o pold a spa nje popoldr h Po tlej izšlo je iz jih spavnic; al si niso tako blizo upale, kajti P Zakaj Vam to premembo priporocam, Vam hoćem ne spodobi se ženskam vtikati se v možke opra 55 Pověj nam laj :c( rece zdaj stari Mladen dragi gospod! v kratkem razjasniti: Da je strašno tcžavno, iz najbolj spanja vstaj je bilo pri pašu?" n kako > si Mladi Aleksi zadovoljno suce začernele berke ker < • lahko vsak sam misii, in kdo se more cuditi, da se starega to dopadlo je kovača groza pi v • pri glasu, ki ga k delu kliče njegovemu ponosu * se Hlapci večidel da se pozornost imenitnih i pnene ki so dostikrat majhni otroci 8 do 10 let stari, še ne zbrihtajo in tekajo omamljeni ob roči otožnih starišev naši konj m starejih druzejev samo na njega obraća. „Vedite tedaj 55 kako smo popoto « * • Berzi so, kakor veste. in zarano v jutro dospěli smo pred Novipaz po nočnem merzlem mraku v kovacnice (vignice). Ko ko- Ali že v Vučiternu smo v pravém pomenu besede vtaknili vati pricnej so še tako dremotni, da z glavami skoraj pal v mravlj • v V kajti je bilo tam zbranih Turčinov da čez uakvalo padajo. Verh tega kri rada tece iz nosa takim mladim delavcom. Vzrok teh nadlo g je med dru ni bilo viditi ne zidov ne obkopov pazarskih a napcni n Verujem a rece Mladeu s posmehom oni se hi in zoperuaravni cas delà. Nature zakon je tak, da clovek poma spravijo skupaj kakor volko V • i po ponočnem pokoji si moramo moči iznova hovino kadar ovohajo mer ponoći poci dobivati. Ko opoldne solnce najvišje stoji, takrat najmanj občutimo no telesno težo; temu veško truplo najbolj oslablje 55 Da da u prikimo proti pa je o polnoči čio- pa nadaljuje: „Ko so nas zapazili pa so z glavami hajduki, Aleksi i Ce tedaj o po delas klanjali (molili) so se ravno vem, da klicali so vraga, drugač ne zagnali nasprotuješ naturnim postávám in se jim ustavljas v veliko more biti škodo; zakaj tako bojevanje zoper to, kar natura terja, je otova poguba človeške moči. Pomanjkanje spanja o polnočnem pa niso še dokončali žlobudranja in že so se na nas. Zvornički 55 Izplj beg Alia-Vidaič zarujovejo nekteri hajduki času je zdravju zlo vražji sin » to je pasjega škodlj Slavni kraljevo-pruski dei zdravnik d Hu Bog z imenom „Makrobiotik" (ali feland pravi v svojem spisu nauk, kako si življenje podaljšati), da ni vse eno da spimo, ali ponoći ali podnevi, in da se motimo 55 na Kosove On sam" rodu Brankoviča, ki je izdal rod svoj in polj Prokleto mu ime na veke govoril je Mladenovič na dalj u ženimo, da je vse eno, ce podnevi ivuav VMOM r-jmnvi , i»v~ UUUCI , fll li a | U U IVU V V U , IU 1111 SIIIU giCUČtil, pUS III C (1 ČIJ OC se; likor smo ga noći odvzeli. Ta slavni zdravnik nam pravi, Glavač pa mu je pravil resnico naravnost v obraz, in tako liko casa spi kdaj , ako ko „vihral nam je nasprot in rnahai s svojo sulico, kakor da hoce celi Balkan nabosti. Ubogih rajev je sicer dosti na- bodel, al hajduk No in mi srno gledali, posmehaj se d žila v človeškem truplu zjutraj najbolj počasi bij tem smo dospěli v Novipazar. Poturice so serdito stiskali pesti hitreje pa kolikor bolj se dan večeru bliza, in da se na in škripali z zobmi, al mi jih nismo gledali večer vsakega člověka neka tiha merzlica rvečerná merzlica" pravi. Ta merzlica o polnoči, ko je solnce od nas najdalj , se manj se loti, ki se ji měnili ž njimi, ampak naravnost se uapotili k paševemu je na najvisji stopuji e. Kakor je pa pri dvoru" Hajduki zadovoljno kimajo z glavami, vravnavajo tcr-nekterih boleznih následek prehlajenja smert, tako se mora bice in pasové ter sučejo berke, pozorno poslušajoči toliko v ta merzlica prebiti, ko je na najvisji stopnji, o polnoci, gorki postelji, po malém potu; ce ne, pa začne telo bolehati 0 polnoči delati se pa pravi tudi slabo gospodariti važne naznanila. V) Paša sedel je na svojem divanu" nadaljuje Aleksi T) ko smo pred njega stop Kakor je bilo nekako oslablj delà n ze zgoraj rečeno, je clovesko telo o polnoci in rekel d naj odloži V • orozje Naprej nas je dobro opsoval vica mu reče, da al Sera Delavec toraj bi ekel ed tem, ko se z drugo spauju bra le z eno roko on je sam pes, pa da nočemo orožja odložiti, ampak da Toraj doseže hoćemo se zopet verniti, al pa napadeni braniti se do zadnje delavec po takem terpljenju le pol pr prida kaplj kervi, on pa v tacih okoljšinah nikdar već noče viditi Vstane naj pa pozneje, k čauo, gotovo bo z večjo kmalo bo v dobrem spanj je tel že bolj po spanju okrep- svoje hčerk serčnostj in elj délai in ujene ure popravil 55 Prosim Vas tedaj, prečastiti tr pod, pogovoriti se z pa Glej! Bratje ljut pa or lej V Se pohvalijo ga hajduk reče Aleksi resnobn 55 ako J drugi gosp. fužinarji v teh ah, in če ste tudi mojih se na Set misel, skušajte in skerbite, da se bo vprihodnje po tukaj brado in klicajoč hcerko po imenu; predloženem delavnem redu ravnalo. in nejevernik, vendar sem ga miloval, ko Ijo, pulijoč si sivo samá Seravica in besede verže na Gla Sprejmite scrčen pozdrav in zagoto iskrene sta si nemirno šukala berke in brat moj me dreg spo je pod rebra" štovanj 75 E Iz Krajnske gore dné 8. sušca 1861 J. Levičnik pac oce, povej dalj akoravno or » odernjajo hajduki m J pisal rogatemu „se ve, Je svojo duso Zdaj se zasliši tihi stok vzdigajoč se iz pers Emire m • t y Lepoznanski del al devojka zopet omolkne ter stojí brezcutna, kakor kol Turki prikovan k Glav l II raja r> lji. laj pašu razloži naše tirjanje u nadaljuje Poleg ilirskega (Dalje.) VI. Klic straže prebudí jek v skalnatih stenah. V7 hipu Aleksi. „V početku se je pasa strasno zacudil in nad našo derzovitnostjo debelo gledal ko zaboden vol, ne vedši be sedice spregovoriti. Al kmal si reč premisli in pravi „Mnogo tirjate, pa pové, naj bo za mojo hćer", in berž za naj se raziđe vojska. Glavac me je tedaj poslal da plauejo hajduki na noge iu tudi mladi Glavač skočil je na vam nazuanim, kako in kaj da je svoje mesto ter pridruži! se med tovarše. Hajduk iz straže u 55 Pa kaj u i m došel in tovarši?" zavprasa pa glasuo zakliče: „To so naši!" Mladeu. „Glavač je ostal pri pasu, Seravica in brat pa sta In veselo pozdravljajo tovarši Aleksa Mladenoviča > ki šla po okolici, da vidita, li ne kuje pasa kake prevare u je vernivši se, stopil v sredo svojih družejev. To je tudi previdno in pametno" pohvali Mladen j5 Da ste zdravi! Dobro došel! No 5 kako je? 55 y n kdor Turku verjame, s sitom vodo zajema u 105 «ce » Jaz sama sem porokinja, da mož-beseda bo njegov oglasi se zdaj Emira, stopivša v kolo hajdukov; V Mariboru 20. sušca. *) — Okolice mariborska, bistriška in sentieuartska so si za deželne poslance zvolile Okolice mariborska neobična resnobnost javlja se v vsem njenem obnašanju, plemenitega gosp. Feirer-a, vélikega posestnika na po-«■—---— — „« ~n.no> uavdusena — nikdar horski grajšini Hausampahški, in mestjana gosp. Matija reče Jaz sem za njega priča dozdaj še ni přelomil dane obljube. (Dal. prih.) Lešnika, oba Nemca. „Ćuk ti!" bo si marsikdo mislil Dopisi rt ali se motim ali kaj, saj se mi zdí, da tam Slovenci bivajo; je li si nismo mogli kterega Slovenca zbrati?" Na Dunaji 16. sušca. H. R. (Konec) Pomenljivi în razsodivni bodo tedaj prihod nji deželni zbori. Naš ima posebno in pervo izreci svoj značaj, povedati in oklicati mora svobodo narodnosti slovenske, to je, conditio sine qua non, to je znamenje, na kterem bomo spoznali prihodnjo ustavnost, znamenje, ki nam je porok za vse to, kar je v diplomih načertauega, to je vse, kar je perva njegova na- Zares je bilo 187 volivcov in sicer 187 slovenskih volivcov. Pa kaj čemo! „Slovenski poslanci bi samo slovenski znali, naše kmetijske stvari pa bi zanemarili!" Bogme! istina to sem na svoje ušesa čul. Take osmerdene logike kmet sam uadehnoli so jim jo drugi, sicer tudi Slovenci nima pa odpadniki domovine svoje Naj tedaj povem, kako se je pri volitvi godilo, da se vidi, kako uaši protivniki rav loga, zakaj pri nas svoboda brez narodnosti je nič i Je blodnja in laž, ki nima obstanka — je drevo brez korenine, kakor razkazuje slavni domorodec g. Majar — slava mu! Vi vsi, ki bote pervi zvoljeni, kterih imena so nam že od nekdaj mile in drage, ki se niste nikdar izneverili domovini drosti. uajo. Prišlo je nekaj volivcov v Maribor ze prejšni večer, da bi se še pogovorili. Celó nevedni so bili, neznaje koga bi volili, razun kterega jim je okrožni predstojnik pri sv. Lenartu in na Bistrici imenoval. Pridejo tudi neki ve-deži in modreži ž njimi, da jih napoje z duhom svoje mo- • • y glejte, da doveršite sveti poklic svoj in želje naro Bili so odviše jaki nemškutarji, kaki štirje od vsa blagor nam vsem in S V OJ I dove in potem hvala in slava vam in vsem unukom našim! S presrečnim veseljem vas bomo spreuiljevali na vseh vaših trudapolnih potih ter vas podpírali z občno veljavo in kar nam bo mogoče. Pa tudi vi ž lah ni gospodje, podajte narodu svojo roko, in podpi- kega kraja, kteri bi povsod radi celo župo s svojo soljo posolili. Pa spodletelo je tudi njim, ker Mariborčani sami so zmagali. To pa je celó lahko bilo. Mariborski okrog je imel 91 volivcov, tedaj skoro toliko, ko oba druga skupaj raj t e pravo ker le zedinjenim ž njim bo tudi za vas dobro in in srečna bo domovina naša v perstanu velike Av ft (4 Y t 1 LI Cíl VVIIU W V UVIIIV T * ■ ' » » strije. Ne samo, da lepo pisati znate, kaj veljá, ampak vi morate vsi biti uaši, z besedo in z djaiijem ; to Vam bo Tudi urad- še le doneslo nevenljivi lovor pravih zašlu niki se zló potegujejo za poslanstvo. Od ene straní je naperio, od druge se mi zdi nekako prav, da bi gospodje, med kterimi jih je mnogo velike časti vrednih, lože kazati začeli, da hočejo z ljudstvom biti, in da bi se stená odpravila, ki je sedaj med oběma. Iz ljudstva uradnik pri- domá učite, v školi pa se le nemškega učite; nemško je in tako je po vecini lahko ona druga okroga prekosil. Mariborski mestjani pa so svoje kmete, od kterih vino in slive in rilje kupujo, lahko na svoje može nagovorili. Tudi če-dulice s natisnjenimi imeni so se med kmete razdelivale. Tako s o kmete prav za prav lahko mestjani premagali od ranoga jutra si prizadevaje, da svoje možé za poslance spravijo. Njim nasproti pa sta bojezljivo hodila dva Slovenca in sta priporočala Muršeca, Colnika, pa Ploja iu Pavliča. Verni Slovenci so si věrno zapisovali priporočene imena, pa pride kter drug in jih zmoti, praví jim: „Kaj Slovenca bote si volili, da Vam vaše škole pokvari; saj se slovenski haj a ljudstvu tako rekoc sluzi, al žalibog! da je velika ««-----»• — potrebno za vase sine, ce so vojaki ali če na dačo gredó, nezaupnost med njima, kdo more to tajiti? Al sama svo- a|j če kancelijske dopise hočejo brati ali po daljnem svetu bodoljubnost, sam liberalizem vam ne pomaga pri nas, kjer potovati!" Nekega Slovenca sem čul, ki je o Coin i ku nam tistega pervega manjka, kar drugi narodi povsod imajo pripovedoval, da ima od cesarja nek panzion, in da mu po kancelij v domaćem jeziku. Vam je narodnim biti, in takem ne morejo zaupati! Lažnjivec je nekda čul med narodom omiko siriti iu zaupanje. Mi vsi moramo tedaj svoji biti, da nam ne bodo očitali na vsakem y da je nimamo značaja in da nase geslo je ie: n da ubi bene i bi oglu, Colnik na stroške kmetijske družbe pred nekimi leti govedo v parižko razstavo vodil in je to na „cesarski pan pat ri a te sovraženi iu zanicevani tudi od sosedov svojih. In zion zasukal!! Takoânih in enakih strašnih zmotnjav ni bilo časa ne moža, da bi jih bil odstranil. Ni tedaj čuda, da so se kmetje vsakemu pervemu jezičljivemu govorniku udali. še k tebi, slovenska mladost! se moram oberniti primoran po nekem undanjem sicer neugodnem dopisu. Kakor zmiraj Ko so bili še zadnjič skoro vsi kmetje v neki -ostivnici si tudi zdaj upanje naše boljše příhodnosti. Kaži v djanji dobro nadušeni, so se podali k volitvi. Predsednik jim pre-in nehanji, da si slovenska, da tudi sedanji zarod matere bere v nemškem jeziku zakon, da se zavedó, kterega smejo Kmetje terjajo, naj jim to tudi v slovenskem jeziku slovenske ni pokvarjen, ampak da se zaveda svojega rodů, voliti. svojega stanja. Uči se, če tudi nimamo dosti svojih slavnih druzih, narod svoj zgledu pove Nato jim tolmači ta zakon nekdo tako-le: pogled v Štacbursrar Voliti smete vsakega, i keri se v punem vživanju spominkov nekdajnosti, vsaj po ljubiti in za-nj tudi delati. Razgernjen ti je lep prihodnost in polja dosti za mnogo pridnih rok, ako Bog znajde, dá in sreča junaška, da viharni sedauji čas prestopimo in grundbezicar ali burgar ali tudi v ladijo v zavetje srečno speljemo! Zatorej ne mudi bistriti fraj deželi." kteri je estereihični burgarskih pravíc uaj te bo v kerem klasi, će to je naj je velki to je na landgmajnah um iu učiti se pridno za prihodnje delovanje. „Wissen ist Macht" pravi minister Schmerling ; naj bode to tudi » Od valrehta pa so vunsklenjeni take peršone y ki so kaj storile to je če so tati ali jÊM ' 'Ih Û ^b ■ tvoja prislovica. Sposobna bos potem, ko bodes stopila v djansko življenje, spolnovati dolžnosti v vsakterem stanu so zavoljo takih štrajfanja vrednih handlungah v untersuhengi kakega druzega ver-brehena ali ubertretenge se dolžni storili, b) peršone, kere in pospeševala boš ravnopravnost našo tudi v kancelijah zakaj zmožná boš „amtirati" slovensko na slovenski zemlji. bili, iu c) keri so „eksecutio" ( sic! ) imeli." r~- Ta zanimivi prevod me je mikal, da se s prevednikom Vedi, da le to je veliki kamen, ki leži na poti pravicam spoznam. Bilje oni slavni jezikoslovec prej nek bivši školnik m'm m « â a • t V # i « • V • ■ f _ našim v kancelijah, da većina uradnikov naših ne zna v Hočah. Morebiti se tudi ta modri mož hvali, da on iu slovenski; cesar pa člověk ne zná, tega se brani kar njegovi otroci že od doma znado slovenski in da se jim more; al ker jih je sram povedati pravo in spovedati se v školi ni treba že davno znanega jezika učiti, temuč le „mea culpa, mea maxima culpa", pa kujejo druge izgovore, nemško le nemško, počasi pa še se ve da francozko in pajo. Ker pa vsak poslanec more po postavi le eno volitev sprejeti in ker sem že opoldne 21. dan t. m. mogel Vojvodina serbska. Srbska narodna skupščina se bo začela 28. (16.) t. m., stela bo 3 skofe nezedinjene gerške vere, 25 duhovnih in 50 svetnih poslancov. cr » osp Odersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se kaže, da Ogri volivcom ljubljansko-verhniške okolice obljubiti, da nočejo drugač z avstrijanskim cesarstvom biti kakor le v sprejmem nj i h volitev, se moram odpovedati oběma drugima. rahli zvezi 55 osebnega zedinjenja u Eotvós in Déàk se Al s presercno zahvalo za mi skazano zaupanje prejmite ne štejeta med prenapete Magjare, in vendar žalibog! tudi terdno zagotovílo, da bom, kolikor bo v moji slabi moči, ona zahtevata to. Déàk je 23 t. m. razglasil v „Naplu tudi Vaš zastopnik v deželnem zboru kakor zastopnik cele u Hervati nikar ne odcepijo od njih. svoje predrage domovine. Bog daj srećo! Dr. Janez Bleiweis. Iz Ljubljane. Kmetiške soseske po celi deželi so v doloćenih krajih volile 21. dan t. m. poslance v deželni zbor. Na Gorenskem so izvoljeni v Radolici gosp. dežela svojih tisučletnih pismo, v kterem Hervatom, Slavoncom in Dalmatincom pravi da ni res, da jim hočejo y Magjari gospodje biti ; naj se Ako pa pošljejo Hervati poslance v deržavni zbor dunajski, se ne moremo več ž njimi zastopiti, zakaj ogerska dr. Toma u, v Kranji dr. Bleiweis in gospod Golob, rokam. posestnik v St. Jurji, v Ljubljani dr. Bleiweis in gosp. med Budo in Kanižo. pravic ne more izročiti tujim 20. dan t. m. so pervikrat poskusili železnico Obre za, posestnik na Verhniki; v Kamniku dr. Bleiweis; na Notranjskem gosp. Miroslav Vi I ha r, grajšak v Senožečah in gosp. Koren, posestnik v Planini, v Vipavi gosp. Mul ej, c. kr. okrajni predstojnik na Verhniki Dolenskem v Trebnem gosp. Santo Treo, grajšak, dinij< delaj Laško. Popotniki, ki dohajajo iz Lombardije in Sar- enoglasno, da se ondi velike priprave pripovedujejo enc za vojsko, in da bo kralj za več tednov T ? ar na osp. pustil; Sardinci upajo, perve dni aprila z svojo armado Rim obsesti, in Garibaidi bo nek kmali poveljstvo čez pro Rozman in gospod Klem en ci c, posestnika, v Novem stovoljno armado prevzel. Kako pa se to ujema z novico mestu gosp Zagore, posestnik, v Ribnici gosp Pinter, da bo francozka armada v Ri 5 za 10.000 mož c. k. okrajni predstojnik in gosp. Kromer, c. kr. eveto P m vavec deželne sodnije v Celji, v Ceruomlji ar osp L e s a r, Rusovsko. tergovec. Vceraj v torek so volile mesta in tergi. V Osvobodenje dosmihal suznih kmetov je bilo v nedeljo 17. dan t. m. po vsi deržavi Ljubljani, kjer je bilo 452 volivcov, ni celó nobeden s prižnic oklicano. Grajšak mora kmetu kos zemlje odsto prejel predpisaue čezpolovičuice glasov; največ jih je dobil piti ; zato naj mu delà nekako tlako in plača obrok, ki pa gosp. Guttman (205), za nji m gosp. dr. Schoppl (149), jeto in dan ne sme preseči 12 srebernih rubljev (sreberni žl. gosp. Laufenstein (140), gosp. Ambrož (138), za rubelj je po naše 1 fl. 61); grajšina in skupščina kmetov B rolích (73), gosp. določite razmero po postavi; ako se ne morete zastopiti, gosp dr. Recher (89), gosp temi fml. baron Mar en ci (71), gosp. dr. H. Costa (34), kteri po 2 in 1 glas. Danes (v sredo) ob osmih se bo ne stopi posrednik vmes. Turško. Kar se je dolgo prerokovalo, zgodilo se je: tedaj začela nova volitev. — Kupčijska in obertnijska zbor- v Hercegovini in Bosni se je vnel punt kristijanov nica je izvolila gosp. Luk ma na in gosp. barona Mihaela zoper Turke; v hudih bojih teče kri na obeh straneh, vaší Coj za. Iz druzjh krajev nam še ni nič znano razun Po- se požigajo itd. Armada maršira Turkom na pomoč, ki so stojné, kjer je gosp. Ambrož že izvoljeti. — Druga dozdaj povsod zmagani bili. V Niksiču, neki vasi na čer- nogorski meji, so kristijani Turke tako zajeli, da ne morejo naprej. Černogorcom, ki se vtikujejo v punt, je přišel iz Rusovskega ukaz, mirnim biti. Ni še jasno, kdo podpihuje volitev kmetiških sosesk v Kranji in pa v Kamniku bo vél i k i torek, to je 2 dan prihodnjega mesca. Novičar iz domačih io ptujih dežel. Iz Dunaja. Tudi pri nas so volitve končane. punt; to pa je gotovo, da vtegne hud plamen po celi Turčii se vneti. To je 5 to je bii boj - tako nam ravnokar piše naš Dragi volivci ipavskih, idnjanskih sosesk î bilo vroce gospod dopisnik H. B. iz Dunaja trume za trumami i vse v dobrem redu, so sle v ogenj ter so bile kot levi; in dobíjena je bila bitka; zmagali so tako imenovani „nemški liberalci" — vsem volivcom djansk izgled, da pri volitvah jo edinost perva potreba. Hval lep in serčna za častito radovolj in skazauo zaupanje. B dgov da se bodem ka v i c o in časne potreb Li no izvoljenje kov terdna beseda in kratek oja moć pripusti, rza pra- krepko cversto po ar © nja I V gospôsko zbornico deržavnega zbora bo poklicano Pozdravlja Vas polnoletnih cesarjevičev (princov) 20, knezoškofov 18. Aloj Mulej, c. k. kant. predstojnik Ze pripravljajo ladjo „Orel" imenovano, ki bo N Verhniki 25. sušca 1861 po Donavi presv. cesarja v Budo (Ofen) peljala k oger skemu deželnemu zboru; pravijo, da nadvojvodi Rainer Jožef in Ernst ga bodo spremljali. Iz Krailja (po jademiku). Ravno smo za poslanea izvolili gosp K. Lokal ja, fabrikanta in župana 5 # «f « 55 Ost und West" ima že 8000 naročnikov 9 tedaj Kursi na Dunaji 26. sušca. stoji ze na terdnih nogah. 5% metaliki G4 fl. 80 kr. Narodno posojilo 76 fl. 70 kr. Ažijo srebra 46 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 97 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.