jublja^Ktj
Leposloven in znanstven, list!
Štev. i o.
V Ljubljani  i. oktobra  1888.
Leto VIII.
±JL& j«
Grajsko dekle.
jugu ob morji mi hiša  stoji, Iz hiše mladenič  na morje strmi.
»Rodila  si ti me,  trdna obal, A ti me vzgojil,  peneči val.
»Oj,  srečo  užival sem tu nekdaj, Tu cvel je meni  jedini raj.
»Za gradom pa vrtec pisan  cvete, Po njem se sprehaja mlado dekle .
Nad  oknom ptica zagostoli, Zagostoli,  besede golči:
»Predvčerajšnjem v vrtu  sedela je, Po  tebi,  po  tebi drhtela je.
»A zdaj   od  todi   srce  želi,
Tja gori,  tja gori v brege kopni.
»Na brčgu   strmem stoji  mi grad, Pred  gradom širok in globok prepad.
J-
A  danes  v jutro zvonili  so,
Med  križe mladenko spremili  so .
Zletela je ptica  čez morje", Pustila mladeniču grenke  solze.
Radinski.
Ž
Izprememba.
o bil še srečen sem,  bogat, Prijateljev sem štel obilo; Tedaj  imel me vsak je rad, Tedaj vse vprek me je hvalilo.
Tedaj  vsak dan zveneli so Kozarci polni v hiši moji, Od daleč sem hiteli so Obiskovat drugo v me roji.
Raztočil se je moj  denar, Potekla v sodih je pijača ; Dragov zdaj  k meni  ni nikdar, Vsakdo le hrbet mi obrača.
Minil ugled je, hvala ž njim, Sveta plačilo mi je  — g r d j a ; Ostavljen v sobi  sam sedim In srce mi bridkost navdaja . . .
Janko Leban.
37