W M •fs GLASILO | ZVEZE SVOBODNIH i SINDIKATOV I SLOVENIJE ■M'\ !| m i i I 1 4 1«®| lfw L I! ? J SJTr- 10^ i Skei poziva delodajalce k dialogu Protest zaradi prekinitve pogajanj v komunali M Nekje mora biti tudi pravica za Štefko Šinkovec Spremeniti evropsko energetsko politiko mm, Problemska konferenca SKEI Vsi skupaj, sindikati in delodajalci, bomo zmogli V dvorani Smelta je bila to sredo problemska konferenca SKEI, posvečena zahtevi za nadaljevanje pogajanj o kolektivni pogodbi dejavnosti. Udeleženci so po razpravi sprejeli sklepe, s katerimi delodajalce pozivajo k dialogu o povišanju izhodiščnih plač in zmanjšanju razlike med izhodiščnimi in minimalno plačo. Od vlade pa SKEI zahteva dialog o zmanjšanju obremenitve bruto plač, ki naj bi omogočila povečanje neto plač. Za objavo smo povzeli večino razprav in sklepe konference. Konferenco je začel predsednik Drago Gajzer. Po pozdravu gostov, posebej prof. Bogdana Lipičnika, je v uvodnem govoru med drugim dejal: SKEI si že vrsto let prizadeva za boljši plačni model. Leta 2002 sta se o tem dogovorili tudi pogajalski skupini, vendar delodajalci pri tem niso več sodelovali. Delodajalci silijo v konflikt To početje je bilo neodgovorno in nekorektno in je ogrozilo medsebojno zaupanje. Letos spomladi je bila tudi okrogla miza, na kateri so delodajalci rekli, da ne potrebujejo novega plačnega modela. Pred dopusti so delodajalci pripravili model prenovljene splošne kolektivne pogodbe, ki pomeni negacijo med partnerji usklajenega zakona o delovnih razmerjih in socialnega sporazuma. S tem delodajalci sindikatom vsiljujejo konflikt. Blokada pogajanj traja že leto dni in tudi v podjetjih ni prave volje za pogajanja. Povrh delodajalci izjavljajo, da sindikat pri postavljanju zahtev pretirava in da delavce spodbuja k izražanju protestov. Razkorak med izhodiščnimi plačami in minimalno plačo se povečuje in znaša še 36 odstotkov.Tri četrtine zaposlenih v kovinski in elektroindustriji prejema manj, kot znašajo povprečne plače. Delavci imajo pravico do pravičnega plačila, ki jim bo omogočilo človeka vredno življenje. Slovenija je ratificirala Evropsko socialno listino, ki tudi govori o tem, da imajo delavci pravico do plačila, ki njim in družinam omogoča dostojni standard. SKEI zahteva le to, kar je v listinah že zapisano. Nizke plače so temeljni razlog nezadovoljstva delavcev. Člani SKEI pričakujejo, da bo vodstvo sindikata doseglo ugodnejše plače.To lahko dosežemo zlasti z dialogom z delodajalci in tudi vlado, ki naj ponujenih rok ne zavrnejo. Bogdan Ivanovič: Kobrin pik Raven plač v predelovalnih dejavnostih je zaskrbljujoča. O tem lahko v sindikatu govorimo le med seboj, delodajalci tega ne slišijo. Kar 14 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine. Čeprav je SKEI večkrat poskušal nadaljevati pogajanja, delodajalci zanje niso pokazali potrebne volje.To se je zgodilo tudi po podpisu posebne izjave 9. aprila. Zaradi tega naj konferenca delodajalce še enkrat pozove k pogajanjem o povečanju izhodiščnih pl^ in zmanjšanju razlik med izhodišči in minimalno plačft Če odziv ne bo pozitiven, bo treba pripraviti stavko, saj se je krivici treba upreti. Stavko bi stopnjevali, začeli bi z blago obliko (komarjev pik), po potrebi bi organizirali tudi splošno stavko (kobrin pik). Dobro bo, če bodo industrijski sindikati nastopil' skupaj, saj imajo podobne probleme. Dušan Posedi: Strugarji, varilci ... zaslužijo premalo Problem je 81.000, kolikor znaša izhodiščna plača za prvi tarifni razred, in 110.000, kolikor znaša minimalna plača. Ključavničarji, varilci, strugarji, električarji in drugi nosilni poklici so razvrščeni v četrti tarifn' razred in imajo 115.000 tolarjev izhodiščne plače, Plače zaposlenih v kovinski in elektroindustriji so za 20 odstotkov nižje od povprečnih. SKEI mora to spremeniti. Pritisniti mora tudi na zmanjšanje obremenitev, saj so v Sloveniji med največjimi v Evropi, Valter Bensa: Enkrat je tega dovolj Slovenija ima dovolj strokovnjakov, ki bi lahko pomag3 rešiti problem konkurenčnosti gospodarstva. Mota bi seveda uvajati nove tehnologije, uporabiti več zna ' ''' ............ i lili li'.... 1 ^ Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo z- ^ Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01/43-41-239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinaru sj. Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01/43-41-264. Naročnina, tel. 01/43-41-283. Faks 01/23-17-298. E-pošta: ndeOsindikat; 0 Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Min'5 za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569 ddavc'ne ^ ^r°Z't'1 zn^evaniem 'n Prav'c Dobički rastejo na račun prenizkih plač.V državni uP,ravi je v primerjavi z letom 1991 zaposlenih presek rat ^ ^n^|e nizka (žvižgi). , Poštenjce, da je minimalna plača socialni korektiv, i ..'^na plača pa osnova za izračun dejanskih niso^kr'' k° *e Povzro^sistem’ ^elodaialci zani° p^ivi ne dišite, kaj mi govorimo.Vedno smo bili za le pania- S splošno kolektivno pogodbo določamo Ve • za vse, sindikati v podjetjih lahko dosežejo probl *° ^Vii° *)rezP0Selni in te^ ie ^l'^0’ni V3š Čas ie 7 ,I,C: ^arat''ne bičati kaj bom! Sl:>re']1leml,e 'n za dejanja. Dogovorimo se, haloga J?1'1 (aPlavz)’Treba je garati, ne le kričati. Čeprav je to nenavadno, je prav, da združenje delodajalcev podpremo pri postavljanju na noge, sedaj je bajpas GZS. V sedanjem plačnem sistemu se ne da nič več narediti. Pri plačah je anarhija. Duši nas tudi veliko medsebojno nezaupanje in zato ne moremo nič premakniti. Usklajevanje plač na makroravni je bilo ustrezno, saj ni presegalo povečanja produktivnosti. Izhodiščne plače pa so zrele za muzej. Vse ima pri nas ceno, le delavec ima izhodiščno plačo. Zraven imamo še obvezne količnike. Zaradi tega so razponi plač preveliki in še rastejo. Strokovnjaki bodo naredili, kar boste zahtevali od njih. Ključ razvoja je socialni dialog, z rezervnim scenarijem ne kaže toliko groziti, kot ga dobro pripraviti. Dušan Semolič: O splošni kolektivni pogodbi se ne bomo pogajali Pravico do boljšega življenja nimajo le elite in menedžerji, to pravico imajo tudi delavci. Za obstoj podjetij so zainteresirani zlasti delavci in njihovi sindikati. Če podjetje propade, menedžerji takoj dobijo drugo delo, le starejšim delavcem grozi, da ostanejo vedno na cesti. Brezposelnost ni posledica sindikalnih aktivnosti, ampak neustreznih poslovnih odločitev in nesposobnih menedžerjev. Da bi naša podjetja bila bolj konkurenčna, si morajo menedžerji in delavci prizadevati skupaj. Skupaj moramo preprečiti, da bi globalizacija prizadela le delavce. V Sloveniji je preveč takšnih, ki mislijo, da se vse vrti okoli njih, ki mislijo, da bodo konkurenčnost izboljšali z zniževanjem plač. Nekateri gospodje na GZS mislijo, da v Sloveniji potrebujemo le eno splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Tako mislijo, ker želijo z njo vse obvladovati. Z GZS sindikati res nismo enakopravni. V začetku aprila smo podpisali, da se bodo pogajanja o kolektivnih pogodbah nadaljevala takoj, pa ni bilo od tega nič. O ponudbi splošne kolektivne pogodbe se Svobodni sindikati ne bomo pogajali, saj hočejo znižati pravice delavcev (aplavz). Nekateri močni direktorji želijo kolektivne pogodbe sklepati v podjetjih. So močni in nekaterim je uspelo tudi ustanoviti “njihov" sindikat. Dobički rastejo in z njimi tudi plače po individualnih pogodbah. Gospodje se na račun podjetij gredo tudi velike dobrotnike. Sindikati in delavci pa naj bi ob vsem tem pristali na manjše plače in druge pravice. To ni mogoče! Če ne bo dovolj razuma, bo treba postopati podobno kot leta 1992 in tri leta kasneje, ko je GZS odpovedala kolektivne pogodbe. Čeprav to ni naš ideal, je to dolžnost sindikalistov. Bogdan Lipičnik Sedanji sistem plač je le ribarjenje v kalnem. Količniki plač so relikt iz časov osebnih dohodkov, s plačami nimajo zveze. Plače morajo biti izražene v tolarjih. Razmerja plač smo določili zato, da bi se rešili uravnilovke in zdaj je čas, da to spremenimo.V redu bi bilo tudi, če bi komu dali več, drugemu pa manj, kot prejemata sedaj. Namesto da se pritožujemo zaradi nizkih plač, se dogovorimo, kaj bomo naredili, da bi prihodnje leto zaslužili deset odstotkov več.Več moramo govoriti o tem, kaj hočemo, kot moledovati, da bi bili uslišani. Problem je v tem, da strokovnjaki še naprej prodajajo sistem osebnih dohodkov kot čisto zlato. fiVORANA Slavico Čuk Svet sloni na zaupanju in sindikati obstajamo zaradi njega. Delodajalci ste zaupanje ogrozili, ko ste odstopili od povečanja plač za 3250 tolarjev. Če boste tako nadaljevali, boste zaupanje povsem podrli. Raziskave kažejo, da se zaradi nizkih plač zmanjšuje zadovoljstvo zaposlenih in pripadnost podjetjem. Mnogi delavci prejemajo sramotno nizke plače. Delavci v Kovinoplastiki prejemajo več kot minimalno plačo.Vendar jih letno kakšnih sto prosi sindikat za pomoč, saj so v denarni stiski. Videla sem, da so delavci veseli tudi le 300 tolarjev večje plače. Janez Starman V Litostroju še delamo turbine. Delavci ustvarjamo novo vrednost, od katere dobimo le ostanke.Večina zaposlenih v Litostroju dobi kar 30 odstotkov manj, kot je povprečje plač v Sloveniji. Plače našim delavcem ne omogočajo dostojnega življenja. Emil Krušič Učijo nas, da moramo iti le naprej, vsaj korak za korakom. S ponudbo splošne kolektivne pogodbe pa bi naredili kar kilometer nazaj. Gorenje je slovenska zgodba o uspehu. Delavci pa ne želijo nič več kot to, da bi zaslužili toliko, da bi lahko plačali položnice. Po končani razpravi je Bogdan Ivanovič predlagal tri sklepe: • Pogajanja o povečanju izhodiščnih plač in zmanjšanju razlike med izhodiščnimi in minimalno plačo naj se nadaljujejo takoj po uskladitvi kolektivne pogodbe dejavnosti z zakonom o delovnih razmerjih. • Socialni dialog o povečanju konkurenčne sposobnosti podjetij mora potekati tako, da bodo delavci bolj motivirani za doseganje boljših rezultatov. • SKEI si bo v socialnem dialogu z vlado prizadeval za manjšo obremenitev bruto plač in povečanje neto zaslužkov. Gajzer je po aplavzu ugotovil, da se konferenca s predlogi strinja. Mojca Matoz in Franček Kavčič Drago Hrvatič o prekinitvi pogajanj za kolektivno pogodbo komunale Protest zoper ravnanje delodajalcev Predsednika republiškega odbora sindikata komunale, ki deluje v okviru SKVNS, smo zaprosili za komentar nedavne enostranske prekinitve pogajanj o kolektivni pogodbi za komunalo.Vprašali smo ga tudi, kako se bo na odločitev delodajalcev odzval njegov sindikat. Drago Hrvatič je povedal: “Ko smo partnerje povabili na pogajanja, smo presenečeni že čez dve uri dobili sporočilo po elektronski pošti, da pogajanja začasno prekinjajo. Dušan Butina iz združenja za varstvo okolja nam je v imenu Zvoneta Gosarja, vodje pogajalske skupine delodajalcev, napisal, da so ta korak naredili zaradi začetka pogajanj o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Iz elektronskega sporočila ni bilo niti najmanj jasno, kdo je to odločitev sprejel. Za nas je bila posebej boleča, saj so pogajanja dobro napredovala in bi jih lahko v mesecu dni zaključili in podpisali novo pogodbo. Neusklajenih je bilo še nekaj vprašanj, med drugim tarifna priloga in z njo povezane izhodiščne plače, dodatki, nadomestila, povračila nekaterih stroškov, odmera dopustov, opravljanje drugega dela, vročanje odločb zaradi odpovedi iz disciplinskih razlogov... Ob prebiranju skopega sporočila o prekinitvi pogajanj smo se spomnili, da je nasprotna stran pogajanja večkrat poskušala zavlačevati.V zameno za že skoraj usklajene določbe so nam ponujali predloge iz prenovljene splošne kolektivne pogodbe za gospo- darstvo, ki so jo delodajalci poslali ZSSS in drugim sindikalnim centralam. Spomnili smo se tudi, da smo besedilo nove pogodbe oblikovali zlasti v sindikatu in da je bila nasprotna stran pri tem vseskozi nekoliko zadržana. Ne nazadnje smo imeli probleme tudi z vprašanjem, kdo naj bi zastopal delodajalce. Le s težavo smo se dogovorili, da jih bodo zastopali Združenje za varstvo okolja pri GZS, komunalna zbornica in Združenje delodajalcev Slovenije. Republiški odbor, ki se je sestal ta ponedeljek, je najprej ugotovil, da posebnosti iz komunalne dejavnosti ni mogoče urediti s splošno kolektivno pogodbo. Podvomil je tudi, da so sklep o prekinitvi pogajanj sprejeli za to pristojni organi. V razpravi, sodeloval je tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, smo izhajali tudi iz tega, da zakon o delovnih razmerjih partnerje neposredno usmerja k temu, da posamezna vprašanja podrobneje uredijo v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Pogodbe za dejavnosti torej niso izvedbene, ampak izvirne listine, ki bi jih v podjetjih lahko neposredno uporabljali. V večjih podjetjih pa tako kot dosedaj pričakujejo, da bo panožna pogodba sprejeta čim prej, da bi na njeni podlagi lahko sprejeli še podjetniško pogodbo. Poudarili smo tudi, da je komunalna dejavnost med tistimi dejavnostmi, ki skrbijo za urejeno življenje ljudi in ki gospodarskim družbam omogoča opravljanje proizvodnje. Mislimo, da storitvena dejavnost, ki jo opravljamo, za družbo ni nepomembna. Na seji republiškega odbora smo se dogovorili, da bomo našim partnerjem poslali protestno pismo z obsodbo njihovega ravnanja. Hkrati jih bomo pozvali, naj svoje ravnanje pojasnijo in podkrepijo s citiranjem sklepov upravnega odbora in drugih pristojnih organov O prekinitvi pogajanj in naših stališčih bomo obvestili tudi direktorje komunalnih podjetij. Pozvali jih bomo, naj v svojih združenjih zahtevajo nadaljevanje pogajanj. Kot smo obveščeni, delodajalci potrebujejo kolektivno pogodbo dejavnosti čim prej, saj morajo normalno poslovati in pri tem upoštevati zakon o delovnih razmerjih in drugo novo zakonodajo. Njihov in naš interes je, da ne pride do različnih tolmačenj posameznih vprašanj. Če bomo podpisali kolektivno pogodbo dejavnosti, do različnih tolmačenj in sporov ne bo prihajalo. Delodajalce bomo tudi pozvali k sklenitvi dogovorov s sindikati podjetij, s katerimi bi podaljšali veljavnost nekaterih določil internih aktov do sprejema podjetniških kolektivnih pogodb. Le tako bodo dosežene in veljavne pravice delavcev tudi ustrezno varovane, S protestnim pismom bomo seznanili tudi dnevne in lokalne časopise in prek njih tudi širšo javnost. ZSSS bo o nadaljevanju pogajanj pripravila tudi novinarsko konferenco. Na njej bomo sodelovali tudi predstavnik' našega sindikata in opozorili na neizvajanje dogovore o nadaljevanju pogajanj, podpisanega aprila letoS; Ocenili bomo, da bojkot pogajanj v dejavnostih pomen' neizvajanje podpisanega socialnega sporazuma. Mire Sotlarja bomo spomnili tudi na izjavo za časnik Finance, v kateri je zagotovil, da ni nobenih ovir ze nadaljevanje pogajanj tudi na podjetniški ravni. Čeprav želimo interesni spor rešiti na miren način, v sindikatu razmišljamo tudi o različnih oblike sindikalnega pritiska." ^ Seminar ICFTU in ZSSS o globalizaciji in delavskih pravicah Sindikati morajo sodelovati pri prestrukturiranju V prejšnji številki smo poročali o seminarju ICFTU (Mednarodne zveze svobodnih sindikatov) in ZSSS. Predstavili smo le ocene o posledicah delovanja IMF inVVB (Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke) na položaj delavcev. Tokrat povzemamo sindikalne strategije do obeh mednarodnih finančnih ustanov. Vsi predlogi mednarodnih finančnih institucij, ki zadevajo pogoje dela, bi morali biti dani v presojo Mednarodni organizaciji dela (ILO).IMF inVVB ne bi smela dajati posojil za prestrukturiranje in privatizacijo, če podjetja ne bi spoštovala svobode združevanja zaposlenih v sindikate in pravice do kolektivnih pogajanj. Ocene spoštovanja delovnih standardov in odpravljanja revščine bi IMF moral vključevati v svoja poročila o posameznih državah. V večini tranzicijskih držav se je brezposelnost povečala, hkrati je prihajalo do pogostega kršenja delovnopravne zakonodaje in zmanjševanja plač. Zaradi vsega tega v zadnjih letih prihaja ob srečanjih IMF inVVB do množičnih demonstracij.V obdobju 2000-2002 so bile kar v 41 državah množične demonstracije in stavke proti strukturnemu prilagajanju in proti zategovanju pasu, kot sta predlagala IMF in WB. Obe mednarodni denarni ustanovi v očeh ljudi zgubljata legitimnost in mnogi dvomijo o potrebnosti njihovega obstoja. Na te probleme so se v IMF in WB že odzvali. Dokumente, ki so bili prej javni, tudi objavljajo. Opravili so tudi več posvetovanj s sindikati in drugimi nevladnimi organizacijami. IMF in WB sta pristala na zmanjšanje dolga 41 najbolj revnih držav in med svoje cilje zapisala tudi boj proti revščini. Vse to seveda še ne zadošča in ICFTU bo po Bakvisovih besedah še naprej kritiziral politiko in ukrepe IMF in WB, če škodujejo delavcem. S kritiko bo poskušal doseči, da bi mednarodni finančni ustanovi spremenili svoje aktivnosti in bolj delovali v korist delavstva. ICFTU zahteva od IMF in WB, da kot pogoj za dodelitve posojil prenehata zahtevati strukturno prilagajanje. Pri pokojninskih reformah pa naj ne bi več zahtevala privatizacije pokojninskih blagajn. Pri reformah delovne zakonodaje naj bi upoštevala mednarodne konvencije in spoštovanje standardov dela. Aprila in septembra vsako leto ICFTU pripravi izjavo in jo na ministrskih srečanjih predstavi IMF in WB.Vsaki dve leti ICFTU pripravi srečanje z IMF inVVB na najvišji ravni,za katero posebna delovna skupina pripravi analizo izvajanja sprejetih obveznosti.Ta srečanja na najvišji ravni so posvečena na primer sodelovanju sindikatov pri sprejemanju strateškega dokumenta o zmanjšanju revščine ali privatizaciji, reformah socialne in delovne zakonodaje. Predstavniki ICFTU so se maja letos na najvišji ravni srečali tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj. In kako naj bi se po predlogih ICFTU do IMF in WB ravnali sindikati tranzicijskih držav Srednje in Vzhodne Evrope? Nacionalni sindikati naj bi IMF najprej obvestili, da se želijo sestati z misijo sklada za posamezno državo. Ko bo WB pripravila strategijo pomoči posamezni državi, naj bi se sindikati udeležili javnega posvetovanja. Banki naj bi sindikati predlagali, naj pri pripravi konkretnih programov obravnava tudi delavska vprašanja, zaposlovanje, plače, socialno varnost, varstvo pri delu ... Če bi posamezna država želela pridobiti koncesijsko posojilo, bi morali sindikati od mednarodnih finančnih ustanov zahtevati tudi pripravo listine o strategiji zmanjševanja revščine. Ko sindikat zve, da želi WB prestrukturirati podjetje ali sektor, mora od banke takoj zahtevati, naj se pred izvajanjem projekta z njim posvetuje. Sindikati, ki imajo težave, lahko dobijo pomoč pri uradu ICFTU v VVashingtonu (email: pbakvis@earthlink.net). F. K. Za delavce ptujske Save Gume pripravljajo nove programe Zaradi opustitve proizvodnje avtomobilskih zračnic na Ptuju je ta kraj pred dnevi obiskal generalni direktor Save Janez Bohorič. Vodstvo mestne občine je seznanil z načrti podjetja, ki na Ptuju sedaj zaposluje okoli IBS delavcev. Ker so sporazum, ki ga je vodstvo podjetja sklenilo s svetom delavcev in sindikatom KNG v podjetju, podpisali vsi delavci, bo lahko družba Sava Guma prenehala po skrajšanem postopku, ki je za delavce bolj ugoden kot stečaj. Delavci, ki bodo po zaprtju podjetja ostali brez dela in zaposlitve, bodo dobili odpravnine. $ava pri omilitvi posledic zaprtja proizvodnje obrata na Ptuju sodeluje z regionalnim skladom dela in s ptujskim zavodom za zaposlovanje. Obe ustanovi iščeta možnost, da bi delavce zaposlili pri drugih delodajalcih. Hkrati pa delavce dodatno izobražujejo in usposabljajo, da bi na ta način povečali njihovo konkurenčnost na trgu dela. Bohorič je predstavil razvojne načrte Save, ki bodo delavcem Save Gume omogočili novo zaposlitev, če se bodo ustrezno prekvalificirali.Tako namerava Sava s hrvaškim podjetjem Torpedo z Reke na Ptuju izdelovati komponente za traktorje, v tem programu bodo zaposlili kakšnih 70 delavcev. Skupaj z ljubljanskim Teolom Sava razvija tudi program pro- izvodnje biodizelskega goriva, na Ptuju bi naj v njem delalo 30 delavcev. Nove programe nameravajo izvajati v prostorih Save Gume na Ptuju in jih bodo za to ustrezno preuredili. Okoli 40 delavcev Save Gume bodo takoj prezaposlili v Savino podjetje GTI na Ptuju, ki proizvaja gumotehnične izdelke. Kdaj bo Sava svoje načrte na Ptuju uresničila, je težko reči. Gotovo je le, da bo podjetje Sava Gume prenehalo po skrajšanem postopku, delavci pa bodo od I. novembra prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. T.K. Diskriminirana in oškodovana Štefka Šinkovec: Nekje mora biti tudi zame pravica v v Štefko Šinkovec, administrativno delavko občine Žalec, sta njena nadrejena pred dvema letoma vpletla v nečedne denarne posle mestne skupnosti Žalec. Občina je zaradi tega proti njej začela disciplinski postopek in jo vrgla na cesto. Čeprav je sodišče že razsodilo njej v prid, užaljena in ponižanaje vedno išče svojo pravico. Čeprav ji ni moč dokazati nobenega kaznivega dejanja, ji pravice še vedno kratijo delodajalci. Nepravilnosti v poslovanju žalske občine V Žalcu je leta 2001 izbruhnila afera, dobre tri milijone tolarjev je izginilo neznano kam, svet mestne skupnosti je odstopil. Davčna inšpekcija je odkrila, da sta predsednik mestne skupnosti Žalec janez Meglič in njegov predhodnik Eran Sadnik razpolagala s črnim fondom. Vanj je po njunih navodilih od pogrebnin odvajala Štefka Šinkovec in na njuno zahtevo o gotovinskih plačilih iz tega fonda ni vodila evidence. Obema tvorcema fonda se ni skrivil niti las na glavi, prav tako se nihče ni vprašal, kakšno vlogo je pri tem odigral žalski župan Lojze Posedel. Svojo pravico pa še vedno išče Štefka Šinkovec, kajti le ona je bila ovadena, in edino proti njej je bil sprožen disciplinski postopek, ki ga je vložila občina Žalec. Štefka Šinkovec ni kriva Dvajsetega oktobra predlani ji je na osnovi sklepa disciplinske komisije prve in druge stopnje na občini prenehalo delovno razmerje. Proti Šinkovčevi, sicer invalidki druge stopnje, zaposleni le polovičen delovni čas, je bila uvedena tudi kazenska ovadba zaradi suma kaznivih dejanj po- nareditve ali uničenja uradnih listin. Lani aprila je celjsko državno tožilstvo ugotovilo, da očitanih dejanj ni storila, saj je v celoti delala v skladu z navodili svojih nadrejenih in si ni prilaščala denarja. Pravno pomoč ji je takoj nudila celjska območna organizacija ZSSS, saj je članica sindikata postala kmalu po tistem, ko se je zaposlila. Na območni organizaciji jo je sekretar Franci Klepej povezal s pravnico in strokovnjakinjo za delovnopravno zakonodajo, magistro Marijo Karlovšek,s pomočjo katere je potem vložila tožbo. Po dveh letih pravdanja je tako na prvem kot tudi na drugostopenjskem delovnem in socialnem sodišču s sodbo uspela. Višje Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je namreč tretjega julija letos izdalo sklep, da jo mora občina Žalec takoj poklicati nazaj na delo in ji od dneva prenehanja delovnega razmerja 20. oktobra 2001 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo in z vsem, kar ji še pripada, tudi stroške postopka, ter jo prijaviti v zavarovanje, vse v osmih dneh pod izvršbo. Pisarna pred straniščem Štefka Šinkovec pravi, da jo je desetega septembra Občina Žalec pozvala, naj se naslednji dan javi na delo.Tam pa njenega prihoda očitno niso bili niti najmanj veseli. Sprejel jo je sam župan in ji povedal, da ji ne more zaupati nikakršnega dela, ker ji ne zaupa več, in ji ponudil en teden plačanega dopusta. Predlagal ji je, naj se odloči, ali bo sprejela “milijone", ki ji pripadajo, ali službo. Sprejela je dopust, oziroma kot pravi sama, je to morala storiti in se 22. septembra spet javila na delo.Tokrat jo je sprejel direktor občinske uprave in jo vprašal, kako se je odločila. Povedala mu je, da želi službo obdržati. Ker pisarna zanjo še ni bila pripravljena, so ji predlagali, naj izrabi še svoj dopust. Na delo se je vrnila spet 13. oktobra in zvedela, da je njeno prejšnje delovno mesto že zasedeno.Tovedali so mi, da na mojem delovnem mestu dela pridna in vestna delavka, ki je ne morejo kar nagnati," pravi Šinkovčeva in dodaja,“tudi jaz sem bila pridna in vestna, dokler se ni vse zapletlo." Dodelili so ji delovno mesto oziroma prazno in zaklenjeno pisalno mizo v predprostoru stranišča, polnem čistil, s plinsko pečjo, ki se stalno prižiga, radiatorji, ki se jih ne da odpreti, in ploščicami na tleh.“Zeblo me je in neznosno je smrdelo, najbolj moteč in ponižujoč pa je bil mimohod in opazke tistih, ki so neprestano hodili mimo mene naVVC Komaj sem zdržala štiri ure. Dela mi niso dali nobenega." Šinkovčeva pa ni mirovala. Še istega dne je s pomočjo odvetnice sestavila dopis in o razmerah na svojem "delovnem mestu" obvestila celjski inšpektorat za delo. Pravi, da je pričakovala njihovo takojšnje ukrepanje, vendar je razočarana ugotovila, da s tem ne bo nič.Tudi Marija Karlovšek pravi, da je razočarana nad delom celjskega inšpektorata za delo.“Nič niso ukrepali, čeprav so najprej želeli imeti vse podatke. Ko so jih dobili, so zadevo dali naprej v Ljubljano." Šinkovčeva je “Klic v sili", kot ga je naslovila sama, poslala še varuhu človekovih pravic, zavodu za varstvo pri delu, medijem, občinskim svetnikom ... “Zelo sem razočarana nad reakcijo varuha človekovih pravic, saj sem iz njegovega urada dobila le dopis, naj naredim vse, kar je v moji moči," pravi. Od občinskih svetnikov se je odzval le Matjaž jazbec in je bil, kot pravi Šinkovčeva, šokiran nad razmerami, v katerih je morala sedeti v službi. Diskriminirana zaradi zmage na sodišču, ponižana z nedostojnim in neprimernim delovnim okoljem, obupana nad nastalimi razmerami, se Šinkovčeva ni vdala. Vse poti še niso izkoriščene “Z odvetnico sva se odločili, da mora zadeva v javnost, da se zve, kaj se spet dogaja na žalski občini." Njena zgodba se je začela pojavljati v lokalnih in nacionalnih medijih.To pa je sprožilo spet nove reakcije njenih delodajalcev.Vendar j| niso dodelili primerne pisarne in dela, le odstranili so jo s predprostora stranišča in jo poslali domov. V petek, 17. oktobra, četrt ure predv koncem delovnega časa, je namreč Štefka Šinkovec od delodajalca prejela nalog za čakanje na delo na domu, ki velja od vročitve do nadaljnjega. Tako je spet doma.“Želim si samo svoje delovno mesto nazaj, saj mi pripada. Rada bi spet delala in imela končno mir. Mnogi me sprašujejo, zakaj še vztrajam, in odgovarjam jim, da je težko dobiti službo, kdo pa bo povrh tega še za štiri ure vzel invalidko druge stopnje moje starosti. In vendar mora biti tudi pravica zame," pravi in pristavlja, da nima poleg ugleda in plače več kaj veliko izgubiti, “Tako se z ljudmi ne dela, moram se do konca boriti za svoje pravice," je prepričana. Na vprašanje, kako ji je pri reševanju težav pomaga1 sindikat, priznava:“dokler nisem nujno potrebovala pomoči, se nisem zavedala, kaj mi pomeni sindikat in kaj lahko od njega pričakujem. Hodila sem le na izlete in to je bilo vse. Zdaj se zavedam, rez sindikata ne bi mogla doseči, kar sem že, in imeti upanja na pravično rešitev mojih težav. Niti inancno, niti psihično ne bi zmogla te kalvarije, agistra Karlovškova mi je ogromno pomagala, v olajšanje pa mi je tudi razumevanje v krogu ruzine, na robu solza prizna Šinkovčeva. Na vprašanje, kako naprej, nam je odgovoril Franci Klepej. Povedal je, da so sodne poti precej zamotane in dolge in zato proučujejo možnosti izvensodne poravnave. Če pa delavka ne bo dobila izplačanih plač in drugih materialnih zahtevkov, bo preko pravne pomoči vložena tožba. “V tem trenutku pa preučujemo tudi morebitno odgovornost delodajalca," je še pristavil. Disciplinski oziroma delavnopravni postopek je zaradi suma nepravilnosti že v reviziji in marsikaj je odvisno tudi od njenih rezultatov. Mojca Matoz Pogovor s predsednikom sindikata zdravstva In socialnega skrbstva v Domu starejših občanov Ljutomer Za delo s starostniki sta potrebna znanje in srce Ljutomeru je bil dom starejših občanov žare: Potreben, saj je edini dom za starostnike dale! pokoli." pravi predsednik podružnice Sindikat: z ravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Domt Starejših občanov Ljutomer jani Brumen. “Kake Potreben je bil ta dom, dokazuje njegova zasedenost ^ai nimamo proste niti ene postelje. Za sprejem \ omsko oskrbo obstaja celo čakalna lista." I ontstarejših občanov v Ljutomeru je bil zgrajen a/000, ustanovile pa so ga štiri občine: Ljutomer rizevci,Veržej in Razkrižje. Dom je odprtega tipa, „Ja tudi en varovan oddelek. °mu imamo 148 postelj, v restavraciji pa je za Sl°ra Za °^' ljudi. Dom ima tudi igrišča rekreacijo oskrbovancev," pojasnjuje Brumen, ornu je zaposlenih več kot 60 delavk in delavcev. sr ovance vsak teden dvakrat obišče zdravnik." anovitev doma za starejše občane je v I tomeru, kjer je stopnja brezposelnosti še vedno 0 Vl$oka, prispevala tudi k zmanjševanju števila ezposelnih. Polovica vseh delavk in delavcev je a pred zaposlitvijo v domu namreč prijavljena ja avodu za zaposlovanje. ruznica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva ....J6 v ^orTIU od leta 2002. “Pobudo za njeno Do,|novfv ie dal direktor Boris Šunko, ki je po |e ^'Pjomirani psiholog," pravi Brumen. Očitno dialn °VI Potrebuje za razvijanje socialnega Tud?? V zavo^u ^nesijiveg3 partnerja." Krani ^umen’ s'ndikalni zaupnik je bil že v Savi socialni H' T Zavec^' da v zavodu brez sindikata Sestaneka0^16 mo8°d'Zato je sklical sindikalni sindikalneln j0iodho< Unanu [>So\° Nima«1 se . .kuu'«-- fcg . in v^edlla • tečne •psai aioptriJ0 Pogoji: • iztekel se vam je status študenta ali dijaka • še nimate urejenega zdravstvenega zavarovanja • neradi plačujete zdravniške storitve s kešem Podravje spet najboljše ^Črnomlju in Metliki je bilo minulo soboto 7. Travno prvenstvo SKEI v malem nogometu. Otopilo je 13 ekip, ki so zastopale regijske in Jo™ organizacije SKEI, in dve ekipi SKEI zanimivih bojih so prvo mesto osvojili pred-jjtovniki Podravja, ki so v finalu premagali ekipo °lenjske in Bele krajine. Na tretje mesto se je Po boju z Velenjčani zavihtela ekipa Posočja in ak° izpolnila napoved Valterja Bense z lanskoletnega prvenstva. o besedah Aleša Goriška, predsednika športne omisije SKEI, je bilo prvenstvo organizirano ^orno, za kar gre zahvala zlasti domačinom na celu z Jožefom Kočevarjem. EK. Ekipa Podravja je bila letos najboljša. Organizatorji so s pokali nagradili tudi mlade ekipe. ^nd'kat delavcev trgovine Slovenije izpisuje zbiranje predlogov za priznanje Zlati merkur za leto 2003 Priznanje lahko prejmejo sindikalne organizacije, druge organizacije ter nphovi predstavniki in zasluženi posamezni člani. • pomemben prispevek k zdravemu in humanemu delovnemu okolju, • javno izpostavljanje za zagotavljanje pravic delavcev. Pri izbiri kandidatov za dodelitev priznanja bo komisija za kadrovske zadeve, 3. Po 9. členu pravilnika lahko kandidate za priznanje predlagajo sindikati družb, S|ndikalna priznanja in pritožbe upoštevala kriterije, ki jih določa 7. člen Pravilnika. Po teh določilih se priznanja podeljujejo za posebne dosežke, Predvsem na naslednjih področjih: Uspešno in učinkovito delo med članstvom, območni odbori Sindikata delavcev trgovine Slovenije, druge interesne oblike sindikalne organiziranosti in organi Sindikata delavcev trgovine Slovenije. jjarovanje in izboljšanje ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja elanov, 4. Priznanja bo na letni seji republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije januarju 2004 podelil predsednik sindikata. ' azvoj in krepitve samostojnosti ter učinkovitosti sindikata na posameznih 5. Predloge morajo predlagatelji poslati do 30. novembra na naslov: ravneh organiziranosti, • P\rNrN. ,l_ • , [°ePut'ar'zai;'ia In razvoi dejavnosti Sindikata delavcev trgovine Slovenije, , vno delo na področju medsindikalnega sodelovanja, r etno delo in pomemben prispevek v organih in organizacijah Sindikata avcev trgovine Slovenije pri uresničevanju interesov članov, zaščiti članov . Urj°!/ari'zac'ie ter Pri uveljavljanju in razvoju sindikata, ^^iraaščita in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic članov, Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Komisija za kadrovske zadeve, sindikalna priznanja in pritožbe, Dalmatinova 4, Ljubljana. Po tem roku prispelih vlog komisija ne bo obravnavala in upoštevala. Ladislav Kaluža, sekretar SDTS Jožica Bratanič, predsednica komisije SINDIKALNA LISTA oktober 2003 I. DNEVNICE ■■1 - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) KILOMETRINA (od 5.8.2003) (od 16.9.2003) (od 14.10.2003) LOČENO ŽIVLJENJE PRENOČIŠČE - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec REGRES ZA PREHRANO (od 1.7.2003) - po SKPGD (na delovni dan) 725,00 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 56,58 55,11 55,71 99.792,00 DRUGI DEL 1. JUBILEJNE NAGRADE po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI 71.171.00 106.757.00 142.342.00 498.958.00 javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) 4.511.00 2.254.00 1.570.00 56,58 55,11 55,71 65.845,00 725,00 55.354.00 83.031.00 110.708.00 752.754.00 3. SOLIDARNOSTNE POMOČI po SKPGD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 4. MINIMALNA PLAČA (od 1.8.2003) oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 149.687.00 74.844.00 110.380.00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 110.708.00 / 110.380.00 5. ZAJAMČENA PLAČA (od 1.8.2003) 52.177,00 52.177,00 6. REGRES ZA LETNI DOPUST - minimalni regres za leto 2003 132.170,00 132.170,00 - najvišji regres za leto 2003 175.643,00 70 % povprečne slovenske plače . Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št. 99/01. Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT na mesec. Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od I.januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo). Strokovna služba ZSSS nnunnEaDDDnoDttanDDBiiia Primerjava med predvideno realno stopnjo rasti plač in bruto domačega proizvoda v letih od 2004 do 2007 2004 2,0 3,6 2005 2,2 3,7 2006 2,5 4,0 2007 4,3 4,3 i_l J Vir: UMAR 1,0 - 0 - I u 1997 2005 2006 2007 Nljit'2