Reorganizacija Državnega zavarovalnega zavoda O reorganizaciji Dižavoiega zaVaroval-nega zavoda je več mneoj. a eno izmed Djii je, da je sedanje administrativ-ao vodenje zavarovanja y nasprotju z nje-' govo družbeno funikcij© in da centralizi-rano upravijanje sredstev zavarovanja zmainjšaje materialno osaovo komun in njihovo zaiateresiranast za zaTarovan je. V reorganizaeiji bi torej jtnorali izhajati od decentraJizacije sedanje monopolistič-ne orgaiuzactje zavaioTanja, družbenega upraiTjanja ki nadzorstva nad zavaro-vtuajean. Drugi so spet mnenra, da motrajo po-stati zaTarovalni skjadi in zavarovanje enotni, da je v zavarovaoju iakljueena kaakurenca, izenaeevaaje rizika pa je treba praviloma apravljati brez pozava-rovaaja. Sklade naj bi plasirali tam, kjer so bi-li ustvarjeni, tako da ni bilo pdlo-čaanje o plasmaju centralno. V tak* orga-niziramo zavarovanje bi uvedli družbeiio ufpravljanje. Trije predlo»gi za reorganizacijo S tem, da so za r&organizacijo DZZ tri rešitve, se večinojna vsi strinjajo. Prri predlog bi bil ta, da se ustvari en ali več centraliziranih zavarovalnib. skladov za vso državo in republike. V tem primeru bi se vodilo iz centra preko direkcij in podružnic, kolikor pa bi btlo več zavx> dov, bi se tt obvezno včlanili v zvezo ali zbomico. Taka organizacija bi ustrezala sedanji organizaciji zavoda s tem, da bi uvedli družbeno upravljanje. Drugi predlog računa z organiziranjem več samostojnih specializiranih zavodov ,po go&podarskih vejah, ki bi delovali na rsem ozemlju FLRJ. Tudi zavarovalni ekladi bi bili razporejeni po gospodar-skih vejah. Glede organizacije iin uprav-ljanja io tudi skladov so možne ra^lične kombinacije. Tretji predlog je zasnovan na sistemu gamostojnih zavarovalnih zavodov: za eno ali več komun bi obstajal samostojni za-' vod (a poslovalnicami Ln zastopstvi v po-sameznib. občinah), ki bi opravljal vsa zavarovaBJa razen obveznih zavarovanj (potnikor in blaga), mednarodnega trans-portnega zavarovanja, kakor tudi zava-rovanja ladij in letal. zavarovanja pri-padnikov a-rmade in Ljudske milice, lca-kor tudi posle pozaTarovaiija, ki bi jih opravljala za ta zavarovanja specializ;i-rani zavod in zvezni zavod za pozavaro-Tanja. Alternativa ,je, da opravljajo ta zavarovanja repuibliške skupnosti oziroma zveza skupnosti. v katero bi se obvezno združevali samostojni zaTodi oziroma skupnosti. V čem se razhajajo mnenja Glede stavljenih predlogov imajo pri-siaši decentralizacije kporedili stroški po zavarovalnib. fejab. Slasba stran spe-cializacije pa je, kakor niisUjo pristaši centraliziranega zavarovanja, v razi>ija-njft skladov i zavafovanja i v n-ujuosti pozavarovanja. Kar se tiče nujnosli or-ganizLranja samostojjiih zavodov za eno ali več koanuiL, so mneaja, da bi to popol-noma ustrezalo pogojem socialistienega zavarov&nja s tem, da predlagaio ustano-vitev euotuih zavairoTalnih skladov za vse ozemJje FLRJ, kaT dejamsko pomeani de-ceffittraiizacijo oi>llk, ne pa tudi dejamsko decentralizucijo. Pjedlog komisije Državaega zavaro-valnega zavoda oi>delTije samo prvi in tretji predlog, ker je zvezni državni se-kretariat za finance vzel njibov predlog kot osmovo za nadaljnje delo (izkljnču-jejo se torej speciafiziiani zavoda). Ko-misija se je razdelila t vpxašanju orga-qov zavoda: nekateri so za to, da naj bo najvišji organ skupščina, dtrngi pa uprav-ni odbor brez akupščine. Kako rešiti tehnične probleme Decentralizacija apravljanja g06po-darstva "nedvoonDO postavlja tudi vpra-šanje decentralizacije zavaTovanja, toda to ne pomeni, da drugo nujao izvira iz prvoga. S s-tailišča načela naše družbene ureditve je uvedba družbesnega upiavlja-nja vsekakor potrefana tudi v zaivaiova-nju. Postavlja pa se Tiprašainje, kaiko re-ši-ti tehnične proibleme, ki jib. postavlja reorganizacija. Odgovor na viprašaaje, »li naj se lotijno decen-tralizacije ali ne, v kakšai meri ia kaJto, je ireba iskati v deistvih, ki pogojujejo uporabo za-varo-vahie tebnike. Zakoni zavarovalne tekni-ke namreč zahtevajo izenačenje rizika v času in prostoru. Žato je nujno, da za-jame zavarovanje vsaj tako število oseb ali objektov, ki je potrebno, da bi bilo mogoče riako razdeliti (kompenzirati). Razen iega je nujno, da so sredstva, ki jih dobimo z vplačilom, zadostna za iz-piačilo nadomestila v tem razdobju in za ustvaritev rezerve za primer izredne ško-de. V zvezi s tem se postavlja \ipiašaiije. katero ozemlje (okraj, republika. zveza) zagotavlja uspešno izenačevanje rizika, kaJcor tndi, ali je potreben enotni sklad, ali pa je mogoče enotnost zanenjati z re-zervnim skladoiu ali pozavaiovaujciii. Mnenja smo, da jc komienzaciju rd-zika, Ceprav ne vedno v enaki meri, v načeki mogoča tudi.na podiočjih, kd so roanjša od reipubliike, kar g«vori v pri-log decentralizacije. To pa ne pomeni, da se je tresba lotiti decentrilizacije po-vsod hkrati, ne glede na pogoje. Tam, kjer se sprejme, je treba iii do kraja. Tudi predlog za decentraiizacij« (razea zadnjega predloga komLs'ije) nanireč ohra-nja eoiotne zavarovadne sklade, vsi pa večinoma odklanjajo pozavaiovauje. la-varovalni skladi s prispevkom, ki bi se določal ceatraliio, so ostanek centralizi-ranega si^tema. Zato mi-slim«, da je po-zavarovanje. ki bi ga opravl.al specialni zvezrti zavod, kljub vsem oč tkom o po-dražitvi zavarovaaja boljša pot za dosego gotovosti. S predpLsi bi mogli določiti ob-\ezno minimalrio kvoto pozavarovanja za posamezne veje zavarovanja, vse, kar bi pa presegalo to kvoto. bi reševali spora-zumno med zavarovalcem ix pozavaro-valcem. (Mogli bi dopustiti tudi pozava-rovanje na temelju vzajemnosti med po-samezniimi zavarovalniini zarodi.) Tako bi bili zavodi samustojni m v enaikoprav-nem položaju. V skladu z veliikostjo in oceno rizika (ipo vejah) bi latko obdržali del portfelja, posamezne dele, celo tudi do 90 "/o, pa bi pozavarovali. TedajBbi bili zavodi zainteresiratti, da bi s« borili tudi za majhne portfelje, če jim to ustreza, to pa bi kanČDo dalo popolno vssbioo samo-upravljainjiu. Družbeno upravljanje bi dovedlo do tesnejše povezave med zavodi iu komunami Kaj se tiče tehnične enoinoati zava-rovaaja, jo j€ mogoče doseči tudi izven centraiisti&ie or^anLzacije: na primer enotna pravila in tarife, eaiosni tehnični pogoji itd. To bi zagotovilo enotno oi>-rarnavarije' zaTaiovanccv ki enake de-lome pogoje za vse zavode, medtem ko bi bil delorai koJektiv stimuiraii s pla-čami v sikladu z uspehom zav«xla. Zato deceotralizacije morda še ne bi bilo potreiMJO izvajati ne glcde na po-goje, ali pa se lotiti decentralizacije, ki bi imela znataj organizacijske decenira-lizacije, ohraoila pa bi eootne sklade in centralno raajpolaganje z njimi. Izločitve in osamosvojltve zavodov bi se labito k>-tili tam, kjer so pogoji: minimalni imo-vinski (garancijski) sklad, nstaiioivitev, nadzoBstvo iid., kar bi reguJiradi z za-komojn. V okviru taike decen^Talizacije bi dejarmesl posebuih za-voduv zajela tudd uav-etfena specd&čoa zavarovaji^a. Tatko bi bil do neke mere razbirt tndi monopol zavarovauja. Mnenje: da v naše zavaioraaije ne bi sineli vnašati prvin konikurejice (vsaj dokler je oenovaino na sedanjit oscovali), je težko sprejemljivo. V perspektiyi bi la&ko dopustili celo raz-lične pramije s predhodao odobritTiio državae^a nadrzoraega organa. Prtmej, da se prediaga pcn^ečanje nadomestila iz za-varovanja pgri obveznem zavarovanju pot-nikov, va to za večkrat ob entkih premi-jah, ki so bile določe-ne leta 1947, kaže, da ceatralizirano zavarovanje ne pomeni vedno tudi realne premije. Zaikaj ne bt dopustili nekemu zavodu, ob kontroli, da obdrži znižanje premij, če misli, da jih lahko zniža. Glede družbenega uipravljanja. vklju-čujoč tndi prrine samoupravljanja, smo mnenja, da so predlagane rešitve spre-¦emljive, ker bo to pripeljal) do bolj čvrstega povezovainja zavarovalnih zavo-dov s konrano. (NadaljeTanje na 15. strani) (Nadaljevanje s 14. straai) varovalni sHad tudi ustvarja in katere rezerva naj bi bil. Dobra je tudi pred-l&gaua sestava organov: zavarovanci, za-stopniki gospodarskih in družbeuih orga-nizacij in osebje zavoda. Izbira oblike orgaoa (sikupščina ali upravni odbor) bi bila odvisna od vsebine dela teh organov. VarovaU se je namree treba ustvarjanja kakšnih širokih organov — na primer skupš&n, ki bi bile demokratične po ob-Hki, k« pa bi imele nekakšen posvetoval-ni ali »transmisijski« značaj ali položaj zavarovakrih agentov. Organom je treba zagotoviti stvarno pravico do adločanja grlede zavarovaloih sredstev oziroma skla-dov. Nasprotna rešitev skriva v sebi ne-varnost, da bi ti organi, speljani v demo-kratično obliko. pa brez pravic odloeanja v bistvenih stvareh, vzeli osebam, ki bi bile v teh orgauih, zainteresiranost, s čitner bi njihov obstoj postal brezpred-meten. Ce bi bile skupščine zavarovalnih zavodov take, tedaj bi bili upravnj od-bori kot operativnejši organi boljša re-?itev s tem. da bi tudi ti morali imeti družbeni značaj. Dr. Vladimir Jovanović