Xzha}»
v>ak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo hi pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
¥ei|&
za cele leto 4 kron«.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravnistvu lista v Colovon,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje
naprej.
Rokopisi se ne vračaje.
Dopis®® j« treba za odgovor pri-iežHi poštno znamke.
Glasilo horoshih Sfaieice®
Leio XXXIII.
Celovec, 50. |anuarja 1914.
St. 4.
lapravlmo konec!
Dunaj, 28. jan. 1914.
V budgetnem odseku se je 27. t. m. veliko govorilo o razmerah na Koroškem, Naša govornika prof. Jarc in dr, Korošec sta postavila najbolj kričeče slučaje v ospredje diskusije in dosegla s svojimi izvajanji splošno pozornost. Niti nemški kolegi se niso mogli odtegniti utisu, ki so ga naredila ugotovKena dejstva na ves bud-getni odsek. Tudi min. predsednik in več ministrov je prišlo k našim govornikom, da so se še natančneje informirali o podanih slučauh.
Posebno ogorčenje je vzbudila vsebina Ebnerjeve knjige za ljudske sole na Koroškem, tudi za utrokvistične, »Landeskun-de von Karaten«. V tej knjigi, ki je dobila
aprobacijo c. kr. naučnega ministra, se nahajajo ti gorostasni stavki: str. 44: »Sloveneti, die hier sowie im ùbrigen Karaten Windisclie — von Wenden =- Weidende —, welchen Namen sie von den Germa-nen erhielten — genannt werden, Das Voik aus der windischen Gegend bai ixber-haupt keinen guten Riif im Lande.« str. 36: »Die Bevolkerung ist fortschrittlich ge-sinnt, besonders in den grossten Orten und deren Nahe«. Str. 14: »(Drautal.) Das Drau-tal ist von einer arbeiisamen, biederen, fortschrittlich gesinnten Bevolkerung dcu-tscher Zunge besiedelt.«
Vkljub tej žaljivi vsebini je knjiga dobila aprobacijo naučnega ministrstva! In ne samo, da na ta način ponuja knjiga nemškim učiteljem priložnost za politične razprave v šoli, ampak še bolj hudo je, da se morajo iz te knjige učiti tudi slovenski otroci zasramovanja svoje lastne narodnosti. Človek bi smatral to za nemogoče, ako bi ne vedel, da je v Avstriji vse mogoče. Prof, Jarc je s tovariši stavil predlog, da ' aprobacija takoj prekliče in se krivci, aprobant in pisatelj, disciplinarno, oziroma kazensko zasledujejo. Oblast sili torej Slovence na svoj lastni narod pljuvati. Škandal brez primere v zgodovini!
Poslanec dr. Korošec je opozarjal na to, da je edina pozitivna postavka za koroške Slovence v celem budgetu plača kmetijskemu potovalnemu učitelju Šumiju. Ker je ta mož postal izrazit nemškonacio-nalni agitator, nimajo Slovenci nobenega interesa več na tej postavki, oziroma se naj postavka res uporablja v zmislu, v katerem je bila upostavljens. Dr. Korošec je stavil tozadevni predlog.
Ker je vlada danes pred glasovanjem bila v velikih škripcih, kajti večina ni bila za njo zasigtirana, se je veliko pogajala s podnačelnikom našega kluba dr. Korošcem, Toda dobila je vedno le eden odgovor, da u&ra prevsem neznosne razmere na Koroškem branijo, spremeniti svoje oposd-cioaalno stališče.
Boj BajvecjsiiiE ljudskem sovražniku!
Vsak resnični ljudski prijatelj pri nas se mora zanimati za boj proti alkoholu, ki ga vrši naša edina tozadevna organizacija, »Sveta vojska«. Ne samo zanimati, ampak tudi pospeševati njeno rešilno akcijo in pri njej sodelovati. Koliko delovne energije gre pri našem narodu zavoljo alkoholizma v nič, koliko talentov se zgubi, koliko trpi
narodovo telesno in gmotno blagostanje! Antialkoholno gibanje je- ena naših najvažnejših narodnih zadev. V pravkar izišli številki glasila naše protialkoholne zveze, K li Dobi«, beremo v uvodniku sledeče:
Moderno protialkoholno gibanje sloni na popolni abstinenci in zajema iz nje svojo moč. Pri vsem tem pa moramo priznati, da je najhujši naš sovražnik —- žganje, in da naš prvi in glavni boj velja njemu. In če bi mi mogli žganje izriniti iz njegove domene, bi učiniii za domovino toliko, delo, da mu ga ni para.
Ali kako težko je to delo® Kaj so že vse počeli in poizkušali naši predniki, da bi žganje, če ne zatrli, pa vsaj omejili. Du- ■ hovniki so skozi deset- in stoletja pridigali zoper njega, pa tudi pisali in snovali družbe. Vrhtega se je še davek na žganje vedno poviševal. Zdaj ga je dvignila dežela, zdaj država, zdaj občina. Posledica vsega tega pa je bila, da se je žganjepitje le vedno bolj razpaslo, žganje se le bolj in bolj zagrizalo v ljudstvo. In tako je danes samo na Kranjskem 13.000 žganjskih kotlov!
Strašna je vlada, tega okrutneža po naši domovini. Vsi konci in koti slovenske zemlje ječe pod njegovim jarmom. Predvsem kraji, ki niso vinorodni: Koroška, Gorenjska, ljubljanska okolica, severni del Goriške. Notranjska je bila časih dokaj trezna; a zdaj gospodari žganje tudi tam jako oblastno. Po vinskih krajih do zadnje-da desetletja niso veliko poznali žganja. Zadnjih deset let pa je začelo žganje silno prodirati tudi v te kraje, na Dolenjsko in drugam. Nekaj čudnega, neumljivega je v tem oziru na Štajerskem. Šnopsarska trdnjava Ptuj leži na vznožju Slovenskih in haloških goric; in tamošnji vinogradniki romajo dan na dan v trumah tja doli namakat svoja žejna grla. Nemčurski kramar se pa smeje v pest, in se debeli na račun zaslepljenih norcev.
Zadnje čase se iz nekaterih krajev slišijo ugodnejši glasovi. Vendar bo treba še ogromnega napora, preden bomo temu tiranu oblast toliko omajali, da se bo res kaj znatnega poznalo. Treba bo delati in poskušati na razne načine, direktno in indirektno: s pobijanjem pijančevanja samega, pospeševanjem sadjarstva, mlekarstva, drugih brezalkoholnih hranil itd.
Vsaj pri tem boju — zoper žganje — naj bi se nam. pridružili vsi, ki so količkaj dobre volje. Naj kdo misli o vinu in pivu kar hoče, tega žganjepitja kakor je zdaj razširjeno, tega vendar nikdo ne more zagovarjati; in ne le ne zagovarjati, ampak obsojati in obžalovati je. mora. Obžalovati in obsojati pa še nič ne pomaga. Poprimi-mo za orožje vsi, ki ljubimo očetnjavo in napravimo generalni naskok na tega vraga! »Žganju vojsko«! naj doni po vsej domovini! Zastudimo ljudem šnopsi Dajmo jim drugih užitkov! Učimo jih ceniti in rabiti, uživati mleko in sadje v raznih oblikah. Predvsem jim dajmo pouka, Ker tudi tukaj pogostokrat iz nevednosti greše.
Iz nadaljnega članka zadnje »Zlate Bobe« — »Čast okrajnemu glavarstvu v Kranju!« se razvidi, da bi politična oblast lahko veliko storila za srreznenje našega ljudstva. C, kr. okr. glavarstvo v Kranju je za svoj okraj nedavno izdalo odredbo, da se ob sobotah in dnevih pred prazniki od 5. ure popoldne do 5. ure zjutraj prihodnjega pondeljka ozir, dne po prazniku ne sme točiti in prodajati žganje. — Okrajno glavarstvo kranjsko zasluži res čast, ker je s tem pokazalo, da mu je resno mar ome-
jiti pijančevanje. Enaka odredba bi bila pa prav tako potrebna in mogoča po vseh glavarstvih oziroma po celi deželi.
Da je to res potrebno, priča na ves glas prihodnji članek »Iz krvavega dnevnika tirana alkohola«. Tu so zbrane nesreče, nastale vsled pijančevanja, v letu 1912, povzete iz »Slovenca.«. Takih nesreč je nabranih samo do 12. aprila istega leta celih 47. Spričo teh krirečih dejstev je mirnost in ravnodušnost poklicanih .faktorjev, c. kr, vlade in cele javnosti naravnost občudovanja vredna.
Beremo tudi, da bo v tekočem letu enkrat sestanek vseli slovenskih abstinentov na Brezjah, — nekak kontrolni zbor »Svete vojske«. Temu zboru bo morala vsa naša javnost posvetiti primerno pozornost, Saj gre za eno najkulturnejših akcij med slovenskim narodom!
Ea nase pirnice ? držajem stan.
Poslanec Brenčič
je grajal, kako mačehovsko ravnajo Nemci s Slovenci na Spod. Štajerskem in Koroškem s tem fondom in ga večinoma '% porabijo za Zgornjo in Srednjo Štajersko, Spodnje Štajerci pa ne dobijo nič, kvečjemu kakšno oglodano kost ali pa kakšnega slabega bika plemenjaka. Nasprotno si pa Nemci iz virov tega fonda svojo živinorejo izdatno zboljšujejo. Poljedelsko ministrstvo je nastavilo posebne živinorejske nadzornike, kateri morajo po vseh kronovinah naše države nadzirati in polj. ministrstvu o tem poročati. Tudi za južne dežele naše monarhije je nastavljen en živinorejski nadzornik in sicer za Kranjsko, Goriško in Gradiško, kakor tudi za Istro in Dalmacijo, samo Spodnje Štajerci in Spodnje Korošci nimajo nobenega nadzornika. Ali ti deželi niste južno naše monarhije in ali se je od višjega mesta pozabilo na gmotno stanje in njih eksistence? Naše zahteve so: 1. V Mariboru samostojna kmetijska družba za Spod, Štajersko; podobno za Koroško. 2, V Mariboru osrednja zadruga za živinorejce, katera bo skrbela, da se po živinorejskih krajih ustanovijo živinorejske organizacije. 3. Za Spodnje Štajersko in Spodnje Koroško slovenski živinorejski nadzornik, kateri bi skupno z mariborsko kmet. družbo in živinor. zvezo izvrševal živinorejski program. Roko v roki bi se podpiralo tudi vnovčehje živine in v ta namen že v Mariboru deluje Osrednja zadruga za vnovčenjc živine. Ob koncu govora je stavil Brenčič resolucijo, v kateri vlado poziva, naj nastavi lastnega živinorejskega nadzornika, kateri mora živinorejski program sestaviti, s katerim se bo živinoreja na Spodnje Štajerskem in slovenskem Koroškem sistematično pametno pospeševala.
Zastopnik poljedelskega ministrstva sekčni načelnik dr. pl. Ertl se zalivali v imenu zadržanega poljedelskega ministra zv kritiko in izjavi, da bo ministrstvo vpo-števalo izražene želje in navodila. Ministrstvo bo nadaljevalo sporazumno s pri-zaeteiimi interesenti v posameznih deželah zapričeto akcijo in upa, da doseže uspehe, ki bodo zadovoljili in dvignili po-Ij.delstvo. Vlada se svoje odgovornosti zaveda tako nasproti poljedelcem kakor tudi nasproti konsumentom.
Poročilo poljedelskega odseka se je vzelo na znanje.
Zbornica nato v drugem in v tretjem branju odobri postavo, po kateri se podaljša sodstvo konzulatnih sodišč.
»ria - pisi® asili!
Iz »Glasa Naroda« posnemamo naslednje podrobnosti o »dobrotah«, ki jih izseljenci uživajo od nove matere Amerike, pod katere okrilje mnogi tako brezumno hite. Če le mogoče, jih koj ob prihodu na »otok solza« — Ellis Island — neusmiljeno poženo nazaj, odkoder so prišli, ne meneč se za škodo in nesrečo, ki jo revežem s tem povzroče. Tako so pred Božičem kratkomalo zavrnili deset Hrvatov in štiri Bošnjake, ki so se na parniku »Argentina« pripeljali v New York, češ, da ne bodo dobili dela. Vsi ti izseljenci so bili zdravi, močni ljudje in vsak je imel pri sebi nad 25 dolarjev in natančen naslov, kam potuje. Zastopnik avstr, parob. družbe^ se je takoj brzojavno obrnil na neko tvrdko v Miarnisburgu O., če bi hotela sprejeti te izseljence na delo, in tvrdka je tudi takoj brzojavno odgovorila, da dotičniki lahko pri njej nemudoma stopijo v delo. Toda zaman; izseljeniška komisija je ostala pri svojem odloku rekoč, da je v Ameriki delavcev že mnogo preveč. — Neka Ana Mu-eller se je s svojimi otroci pripeljala na parniku »President Grant«; namenjena je bila k svojemu bratu Jobnn Reiss v New Yorku. Ko so jo vprašali po možu, je povedala, da pride v kratkem za njo, ker ima odslužiti še par mesecev vojaške službe. Komisija jo je z otroci poslala nazaj in bo morala cela družina v očetovem spremstvu še enkrat napraviti dolgo in drago vožnjo v Ameriko. — 17letnega Rubena Gerber so zavrnili, češ, da je preslabotnih kosti, v resnici je pa fant popolnoma normalne rasti. — Radi kratkovidnosti so deporti-raii 17letno Eihel Fried, ki je doslej vedno dobro videla in vidi tudi še Sedaj. — Kako sc godi izseljencem, ki so bili tako srečni, do so jih spustili v deželo, nam povedo tele vesti: V Michiganu še vedno divja rudarska stavka; sam vladni komisar Dens-'Aui e'je izjavil, da je pravica na strani delavstva in da lastniki rovov niso. modro postopali, ko so odklonili pogajanja z delavci. Voditelji radarjev se posvetujejo, ce bi ne kazalo proglasiti generalne rudarske stavke po celih Združenih državah, — V Black Diamond premogovnikih so varnostne naprave tako pomanjkljive, da se je nedavno v nekem rovu utrgal strop, o čemer je bilo več rudarjev mrtvih in težko poškodovanih. Zato je 840 rudarjev stopilo v štrajk. — V Indianopolisu štrajkajo mostni delavci. — Uprava Erie-železnice je odpustila 6000 delavcev, ker so mnoge tovarne ob železnici ustavile delo in zato na železnici ni tovornega prometa. Iz istega vzroka so tudi mnoge druge železnice odpustile na tisoče delavcev. Brez dela je nešteto tovarniških in železniških delavcev — sedaj v najhujši zimi. PennSylvan-ska železnica je tudi ostalim delavcem v delavnicah znižala delavni čas od 50 na 40 tedenskih ur. Tudi rudniki so odpustili brez števila delavcev. — Ogrski notranji minister je že pred Božičem razposlal okrožnico na vse občine, v kateri svari prebivalstvo pred izseljevanjem v Ameriko. Naši ljudje pa naj bodo posvarjeni po ravnokar navedenih dejstvih, da si vsak preje stokrat premisli, predno se napravi po srečo v Ameriko. Kako nemila je ondi človeku celo mrtva narava, nam z nova pričajo silni viharji, ki so minule dni divjali ob newyorski obali; hitrica je znašala 96 milj na uro. Škoda je velikanska; mnogi hoteli ob obrežju so se podrli, ostali so vsi poškodovani. Po kleteh stoji voda. Ribiške koče je vihar odnesel. Ljudje so v smrtnem strahu bežali po ulicah in glasno prosili Boga, da bi prizanesel mestu. Železniške, brzojavne in telefonske zveze so mnogo -kod pretrgane; del New Jersey Central železnice je pod vodo. Prizadeta je vsa vzhodna obal, škoda znaša mnogo milijonov .— V mehikanski državi Sinaloa je zavladala taka beda, da starisi more svoje lastne otroke in jih jedo. Ljudje v strašni lakoti kar blazne; nekatere matere žrtvujejo same sebe, da otroci ne pomrjo gladu. Inžener Otto Hallmer, ki je te strašne razmere videl na lastne oči, je komaj ušel
iz nesrečne dežele. S svojim spremstvom se je moral boriti z banditi na življenje in smrt. Nato so 23 dni potovali skozi puščave in se hranili z mesom mul, kač in prerijskih psov.
Boj ^ zemljo.
Namen teh vrstic je opozoriti slovensko javnost na naseljevalno delo »Siidmar-ke«, s katerim se je zopet obširno pečal njen zadnji občni zbor v Inomostu. Kajti ena glavnih napak slovenske narodne obrambe je, da še vedno omalovažuje boj za zemljo, ki so nam ga na celi črti napovedali naši narodni nasprotniki in pri katerem postopajo po sistematičnem načrtu. Ta boj omalovažujemo mi, ki bi s smotre-no urejeno kolonizacijo lahko na marsikateri točki narodnostne meje lahko napade na našo zemljo vspešno odbili. Nemško delo priča, da je zadnji čas, da to svojo zamudo popravimo. Kolonizacijska akcija na Balkanu in v jugoslovanskih deželah je za nas popolnoma odveč, ker imamo tozadevno dovolj posla na lastni narodni meji.
»Siidmarka« je začela s sistematičnim naseljevalnim delom na narodni meji že leta 1906., v večjem obsegu pa leta 1908. Od leta 1908. do 1913. (ekskl.) je izdala za naseljevanje 847.536 K. Vsako leto je rasila ta postavka v njenem računu in je dosegla leta 1912, številko 119.253 K 36 v. A vse to še ni nič proti vsoti leta 1913., ki je znašala nad 220,000 K. Če vse te zneske seštejemo, vidimo, da je izdala »Siicl-marka« za kolonizacijo od leta 1908, do leta 1914. ogromno vsoto 1,067.536 K. Kupovala je večinoma na lasten račun, v zadnjih letih pa se je začela pečati tudi s posredovanjem nakupov. Znano je, da sta zlasti Št. Ilj in Marenberg predmet »Siid-markine« kolonizacije, Tu je naselila 56 rodbin z 330 osebami. Od Novega leta 1913. pa je naselila- v »sklenjenem ozemlju« (Št. Ilj, Marenberg) 8 rodbin s 44 osebami. V zmislu sklepov skupščine v Solno-gradu so ustanovili pri svojih podružnicah v slovenskih krajih »odseke za obrambo zemlje«, ki obstoje v sledečih krajih Slov. Štajerske: Maribor, Celje, Slov. Bistrica (s Pragerskim in Peklom pri Poljčanah), Ormož, Velenje, Sichendorf pri Cmtireku; na Koroškem: Velikovec, Rožek, Ši. Peter pri Celovcu in v Kočevju na Kranjskem. Vrhu tega imajo v Celovcu še poseben na-seljevalni odbor za Koroško. Naloga teh odsekov je voditi rftzvidnico, iz katere je vsak čas razvidno, koliko posestev je v njihovem okolišu na prodaj pa tudi, kje bi se mogel še naseliti kak nemški trgovec, obrtnik ali podjetnik. O vsem tem poročajo vodstvu »Siidmarke«.
Že od leta 1908. se v nemških obrambnih krogih razmotriva vprašanje parcela-cijske naselje vaine banke. To misel so sprožili nemški narodni sveti na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem in zdi se, da se bliža sedaj uresničenju. Na letošnji skupščini v Inomostu je o tem načrtu obširno poročal prvi blagajnik »Siidmarke« prof. Ganglitz. Banka naj deluje na narodnostni meji in pa v okolici nemških mest, ki so ogrožena od slovenskega priseljevanja. Podjetje naj ima pravno formo akcijske družbe z akcijami na imena, (Na imena zato, ker se tedaj lahko prepove v statutu prenos akcij ira druge osebe.) Akcijski kapital bo znašal 4,000,000 K, od katerega se bo za prvič emitiralo akcij v znesku 2,000.000 K. Nominalni znesek ene akcije bo 400 K, »Siidmarka« bo odstopila novi banki posestva in druge efekte in sprejela na ta račun 250 akcij (apports). V statutu se bo določila maksimalna dividenda 4%, »Siidmarka« bo garantirala za 3% dividendo. Zato bo pa zahtevala, da bo smela banka prodajati posestva samo za lastne stroške, računajoč k temu seve tudi režijo in 4% obresti od investirane glavnice, Da se omogoči udeležba pri banki tudi onim, ki ne morejo podpisati akcije, se bo osnoval poseben rezervni fond. Tako bo pa tudi mogoče, da bo banka lahko takoj začela z uspešnim delovanjem. Pozneje si bodo priskrbeli potrebnih sredstev s hranilnimi in kontokorentnimi vlogami, oziroma tudi s povečanjem akcijskega kapitala.
Sočasno s kolonizacijo se vrši tudi industrializacija naših dežel potom nemškega kapitala. Tudi na to skuša vplivati nemško obrambno delo po sistematičnem načrtu. Elektrarne na Fali, na Felberjevem otoku pri Mariboru in »Poetovio« v Ptuju imajo otvoriti novo ero nemške industrije na slovenskih tleh. Pa tudi v manjših krajih na Štajerskem nastajajo nove nemške tovarne in ž njimi prihajajo nemški uradniki, profesionisti, trgovci in obrtniki. Tako dobivalo ii kraji naenkrat nemško obi-Iježje.
Tako delajo nasprotniki in kako mi? Čas hiti in mi čakamo res resignirano, kaj nam prinese bodočnost. Trpke besede silijo v pero nad to malomarnostjo, ko imamo vendar dovolj vzroka, da delamo s polno paro in brez prenehanja. Naj se vendar že enkrat prebudi narodna vest slovenske javnosti, da storimo v zadnjem trenutku, kar se storiti da.
■ Timrm ntmee.
— S, K, S. Z. za Koroško ima sejo dne 5, svečana ob pol dveh popoldne v hotelu Trabesinger. Vabljen ožji in širši odbor. Socialne tečaje priredi Zveza še 1. in 2. svečana v Škocijanu, v Šmihelu nad Pliberkom, in 3. in 4. svečana v Spod, Drav-bergu. Socialni tečaji na Ledenicah, v Svečah, Zahomcu in na. Braci se vršijo pozneje, — Izobr. društvo v Št. Janžu v Rožu ima občni zbor v nedeljo dne 8. febr. pri Činkovcu. Izobr. društvo za Št. Lenart pri 7 studencih zboruje 8. febr. pri Majarču, Govori č. g. V. Poljanec o sadjereji. Nato skioptične podobe.
— »Svobodna šola« na Koroškem. Shodi, ki jih je priredilo po koroških mestih društvo »Svobodna šola«, so bili kla-vemi, ker se jih je udeležila le bolj socialna. demokracija. Ker so bili govorniki socialdemokratski voditelji, se nemškona-cionalni svobodoirj selci iz strankarskih razlogov niso udeležili teh shodov. Le »Sl. »Narod« je navdušen za namen »Svobodne šole« in pravi, da so koroški Slovenci proti dr. Stein vender j e vim predlogom. Dopisnik »Slov, Naroda« pač ne pozna mišljenja koroških Slovencev in mora biti sploh silno slabo informiran politik. Želi si najbrž v vsakem kotu kar po tri nove šole, da bi le vsak kot dobil nove nemškonaci-onalne agitatorje - učitelje, ki jih je med koroškimi Slovenci menda še vse premalo!
-f- »Slovenische Hetzversuciie gegea deri Kartnerlsndesirieden« imenuje »Gra-zer Tagblatt« nastop dunajske slovenske delegacije proti infamnemu žaljenju slovenskega naroda po nemški knjigi, ki je uvedena v utrakvistične šole na Koroškem. Z ljudmi, ki tako govore, je vsaka pametna beseda izključena. Zadnja beseda o nečuvenih krivicah, ki jih trpe Slovenci od strani nemškonacionalne brutalnosti, bo padla itak na Dunaju in ne v »Grazer Tagblattu«. Ako je znala dunajska vlada in nemškonazionalna zveza na Dunaju u-stvariti Nemcem na Kranjskem preko slovenske večine, ne samo enakopravnost, ampak tudi velikanske privilegije, bo znala tudi jugoslovanska delegacija na Dunaju preko brutalnosti nemške nacionalne večine na Koroškem ustvariti slovenskim Korošcem vsaj eksistenčne pravice. ¥ tem naj se »Tagblatt« nikar ne vara! Iz vseh krajev slovenskih dežel dobivamo poročila o velikanskem ogorčenju med slovenskim ljudstvom zaradi te infamne žalitve. Od vseh strani se slišijo glasovi:	Obmejnim
Slovencem vsi na pomoč, proč z narodno pasivnostjo! Brez garancij narodne enakopravnosti obmejnim Slovencem proti vsaki vladi! Narod, ki se sam sebe ne brani, gre v grob!
-j- Kočevska gimnazija in koroški Slovenci, V Kočevju imajo naši Nemci gimnazijo s 100 učenci. Pravzaprav je nemških dijakov na tej gimnaziji samo 125. Odšteti je namreč treba 15 učencev v pripravljav-nem razredu in 20 slovenskih gimnazijcev. Na prvi gimnazijski razred pride tedaj približno 15 nemških dijakov. Za vsakih 15 dijakov plačuje torej država v Kočevju najmanj enega profesorja. Na Koroškem je pa na tisoče in tisoče slovenskih otvrok brez slovenskega poduka in slovenskih učiteljev. Tam naravnost trapijo naše otroke
že leta in leta in rešitve ni od nikoder. Kaj smo že obupali?
— Pevska veselica s tombolo. Slov. kršč. soc. zveza za Koroško priredi dne 15, svefiana v Celovcu pevsko veselico s tombolo, pri kateri bodo, kakor že nekaj let sem, sodelovali najboljši koroški pevski zbori. Tej prireditvi naj se umaknejo vse prireditve pevskih društev po deželi!
— Vprašanje društvom. Koliko je slovenskih društev, ki kolekujejo svoja naznanila listom z narodnimi kolki, a kljub temu zahtevajo od časopisov, da slovensko javnost obveščajo o njihovem gibanju?
— Komenda tor Petek umri, V nedeljo 25. januarja je bil pokopan g. ko-mendator Petek na Reberci pri Železni Kapli. Rajni je bil spoštovan duhovnik, kn.-šk. svetovalec, častni občan belske občine, načelnik okrajnega šolskega sveta v Železni Kapli in odbornik občine Bela. Znan je bil kot silno odločen, jeklen značaj in narodnjak. Star je bil šele 64 let, in ker je bil sicer orjak po telesu, nihče ne bi bil pričakoval tako nenadne smrti. Zdravniki bi ga bili morali operirati, ker se mu je nabiral exsudat, pa je prej umrl. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče. Pri pogrebu je bila velika množica občinstva in veliko duhovnikov. Pridigoval je mil. g. prošt Matija Randl, in kon-dukt je vodil mil. g. prošt Gregor Ein-spiler. N. p. v m.!
— V znamenju nemške predrznosti v koroškem vilajetu. Neka ljubljanska zavarovalnica nam poroča: Te dni smo poslali vsoto denarja po nakaznici, na kateri je bil naslov tako-le označen: Naj prejme g. I. K, Incelna vas, Galicija, Koroško. A nakaznica je priromala čez nekaj dni prav pošteno nazaj v Ljubljano, kakor nedostavljiva. In vendar je v vasi Galicija na Koroškem prav takšen c. kr. poštni urad kakor v Šiški pri Ljubljani in prav tako na slovenski zemlji. Ali ker nismo napisali: An Herrn L K, Enzelsdorl, Gallizien, Karaten, je predrzni pangermanček nakaznico kar zavrnil. Koroški hajlovci menijo, da nas bodo na ta način prisilili, da bomo pisali naslove edino v nemščini. Kakor hitro se nam še kaj takega pripeti, bomo napravili potrebne korake na pristojnem mestu, da bo dotični nemški izzivač vedel, da imamo Slovenci isto pravico pisati slovenske naslove kakor Nemci nemške,
— P. Fohl ponesrečil. P. Polil S. J., pridigar v celovški stolni cerkvi, je na stopnicah v celovški bogoslovnici tako nesrečno padel, da si je zlomil obe nogi. Prepeljali so ga v sanatorij
Levo roko si je zlomil č. g, župnik pri Sv, Jeri na Koroškem, Ivan Neubauer. Izpodrsnilo mu je na ledeni poti.
— Mrtvoud je zadel v nedeljo v Beljaku ženo strojnega mojstra Ivana Tichyja na cesti, Žena je umrla.
— Samomnar. V Celovcu je skočila v Glino neka ženska. Ker jo je pa najbrž preveč zeblo, je začela klicati na pomoč. Ko pa so prišli ljudje z drogovi, je žena že izginila v valovih in je vkljub skrbnem iskanju še do danes niso našli. Sodijo, da je samomorilka 28 let stara kuharica Polona Janežič ki jo pogrešajo od tistega dne. Imenovana bi se morala podvreči neki operaciji.
— »Bauernschreck« je vstal od mrtvih, Kmetje iz Labudske doline na Koroškem pripovedujejo, da so na več krajih zadnje dni videli volkove. Napravili so tudi lov na nje, pa dosedaj brezuspešno.
— Čudne klobase. »Kranjske klobase« so v veliki nevarnosti, da izpodrinejo njihov sloves št. vidske klobase. V Št. Vidu ob Glini na Koroškem je prodajal neki trgovec lepe, velike klobase po 40 vin. komad. Zastonj je dajal kupcem navodilo, da postanejo klobase čudovito dobre, če se posušijo na zraku. V trenotku je prodal vse blago. Neki ljubitelj klobas pa ni mogel počakati, da bi se klobase posušile na zraku, ampak jih je, prišedši domov, dal takoj kuhati. Komaj je začela vreti voda, so klobase počile, in pokazalo se je, da je v njih repa in pesa. Prodajalca teh klobas je roka pravice v zadnjem trenotku zasačila, ko je bil že na begu.
— Politična služba na Koroškem.
Konceptni praktikant kor. dež. vlade dr. . Anton Lampersberger je prideljen okrajnemu glavarstvu v Volšperku, dr. Jožef . Juvan pa celovškemu okrajnemu glavarstvu,
— Celovška porota. Za porotno zasedanje je določen kot predsednik deželno sodni predsednik dr. Maks Bauvier, njegovi namestniki so podpredsednik Viktor Po-tiorek, višji svetnik Ljudevit Prettner, Hans baron von Falke, Jožef Spàngler in Ivan Stepischnegg.
— Smrt koroškega domoljuba. Glinje, 25. januarja. Danes je umrl na Trati pri Gli-njah v visoki starosti eden najuglednejših koroških rodol'ubov g, Lovro Zablačan, Rajni je bil, dokler so mu moči dopuščale,, duša narodnemu gibanju v Glinjah in da-leč na okrog. Najpomembnejšo .delo je bi’o ustanovitev Hranilnice in posojilnice v Gib. njah 1, 1889, kateri je bil načelnik od nje ustanovitve, Vsled svojih zaslug ga. je imenovala domača občina častnim občanom. Pogreb se vrši dne 27. jan. t. L. ob 3. uri po-, poldne,
— Obolel je znani koroški komponist nemških, koroških narodnih, pesmi Tomaž Košat, rojen ponemčeni Slovenec. Bolni-, kovo stanje je resno, a upajo, da okreva,
— Beda naših rojakov v. Ameriki, Ameriški »Glas Naroda« poroča: Rojak M, Klopčič iz Detroita, Michigan, nam je doposlal pismo, v katerem nas prosi, naj posvarimo rojalce pred nepremišljenimi sklepi. Kakor znano, je naznanila družba Ford, velika avtomobilska tvornica, da bo povišala plače delavcev na dnevnihS dolarjev ter da bo sprejela v službo 4000 novih delavcev. To je napotilo veliko, ljudi, da so zapustili delo ter se napotili v Detroit v upanju, da dobe pri Fordu dela. Med temi je gotovo tudi veliko rojakov Slovencev. Bili so pa bridko razočarani, ker bo sprejemala družba nove delavce sukcesivno, dočim so oni mislili, da bodo lahko takoj vstopili. Rojak Klopčič poroča, da je v Detroitu in okolici do 150.000 ljudi brez dela ter. da ni prav nobenega upanja, da bi ga dobili pri Fordu, vsaj kmalu ne.
— Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikanskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem redu. Vsled tega je nastala splošna draginja v Združenih državah; in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa tudi ni upanja, da bi se položaj kaj kmalu izboljšal. Komisija na Ellis Islandu brez vsakega razloga izseljence zavrača, češ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi, ter se boje, da še domačinom kmalu ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa nikakor ne more ostati na rodni grudi, bodisi vsled slabe nerodovitne zemlje ali iz drugih upravičenih vzrokov, naj se raje odloči, da ostane bližje svojega rojstnega kraja. Ker je v Bosni mnogo dobre rodovitne zemlje in nakup zemljišč mnogo cenejši kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki zavzeli za Bosno. Družba sv. Rafaela je v ta namen naprosila razne osebe in družbe v Bosni, da nam grejo na roko pri nakupu zemljišč. Dobili smo tudi povoljen tozadevni odgovor. Kdor se zanima za to, naj se obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta 29, L nadstr. (Glavna mitnica). Tu dobi vsa nadaljna pojasnila in posredovanja brezplačno.
— Pazite na otroke. Triletni fantiček Simon Boh je 19, jan. t. 1, pri Sv, Ožbolti ob Dravi, med tem ko starišev ni bilo v sobi, splezal na ognjišče, kjer je padel na razbeljeno ploščo. Ubogi otrok se je hudo ožgal. Radi pekočih ran na obrazu, trebuhu, rokah in podplatih, je 20. jan, v mariborski bolniščnici umrl. Starisi se bodo še morali zagovarjati pred sodnijo,
— Smrt v tujini. Iz Amerike poročajo: Na pri delu dobljenih poškodbah je umrl v Frontenacu Kan. Martin Oplotnik, doma od Sv. Pavla nh Spod. štajerskem. — Ubil se je v Barbertonu O. Pavel Klimp iz Babnega polja pri Starem trgu. šel je mirit rojaka, ki je pretepal ženo, pri tem je pa padel in se ubil. — V Franklinu Kans. je umrla gospa Marija Štefančič. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. — V Clevelandu je umrla 60 let stara Veronika Krainz, doma iz Loke pri Zidanem mostu. —
Smrtno je zabodel v Taylor Springs rojak Mat. Dobrinič rojaka Pogačnika, doma iz Bistrice v Rožni dolini. — Na srčni kapi je umrl vClevelandu 63-letnI France Medved, doma iz novomeške okolice. — V Clevelandu je umrl 46 let stari France Skubi iz Stare vasi pri Grosuplju. — Na operaciji vsled slepiča je umrl v Pueblo Colo Jurij Kerin. —-V Kanon City Colo je umrla gospa Marija Ločnikar roj. Čoš. — V Elyju je padlo drevo na rojaka Germa in ga ubilo. — V Elly Minn. so pokopali rojaka Franceta Lesarja, doma iz ribniške doline. ~ V Lowber Pa je umrla Lucija Zupančič roj. Heinšič, stara 45 let, doma iz Vukreda. — V Oberbrucku je umrl rojak Peter Istinič, doma iz Logatca. ‘
—	»Kmetovalec« uradno glasilo c.
kr/ kmetijske družbe kranjske ne more iziti zaradi mezdnega gibanja med čr-koštavci. Iménovana družba objavlja ' to vsled mnogobrojnih reklamacij ter prosi, vse diuižbene ude in naročnike potrpljenja. Kakorhitro prične tiskarna delati, se izdajo naknadno vse zaostale številke.	/
—	junaki v boju z divjimi zvermi, Sarajevski »Hrv. Dnevnik« . poroča: V Nevesinju sta dva volka napadla čre- . do, ki jo je varoval 16-letni Vojislav Miličevič s svojo 17-letno sestro Jelko. Nad volka je planilo pet ovčarskih psov, ki so enega volka kmalu tako obdelali z zobmi, da je pobegnil. Drugi volk se je še nekaj časa branil, pa se je moral tudi on umakniti. Bežeč je naletel na 16-letnega Vojislava, ki se mu pa ni umaknil, marveč ga je s sekiro ma- -hnil po hrbtu. Kljub hudi rani je volk bežal dalje,- 17-letna Jelka pa za njim, dokler ga ni došla in ga s kolčem pobila na tla. Nato sta brat in sestra volka dodobra pobila. — Vojislav je dobil od okraj, glavarstva nagrado, razen tega pa je dobil tudi precej za kožo. — V Kalinoviku je pa v gozdu divja svinja napadla nekega vojaka 92. pešpolka, ko jé sekal drva. Vojak je na svinjo tako silno in spretno udaril s sekiro po glavi, da je na mestu poginila. Tehtala je 65 kg in so meso prodali na dražbi za 70 kron.
Po svetu,
Nai cesar je odnekdaj zgoden vstaja-lec; saj je znano, da je redno vstajal ob 4. uri zjutraj in ob-četrt na pet že delal pri svoji mizi. Pred tremi tedni je pa začel še bolj zgodaj vstajati t. j. ob pol štirih. Takoj začne delati; ob 5. uri ima zajutrek, nato delo nadaljuje vse do opoldne. Najprej pridejo na vrsto spisi, ki jih vsako jutro prineso iz kabinetne pisarne v rdeči
Otroci bi sploh smeli piti »mata kave, temveč le dobro mleko s ICathrelnerJevo Knelppovo sladno kavo.
(• m f»fj« sorba ali mrzla, melai |a Kalhrelnarlava poeclnofna nalkod-Ulva, ugajajoia In sprite SVOjG
priprave u najboljšega
Slada tako Krepilna.
Vprašajte, prosim,: o tem Svojega : hišnega zdravnika.
torbi; potem pridejo avdijence z ministri. Cesar se zadnji čas izvrstno počuti, a zabave ne mara nobene, niti v gledališče noče. Vse njegovo razvedrilo je kratek iz-prehod po schonbrunnskem parku. Radi visoke cesarjeve starosti izostanejo tudi letos na dvoru vse predpustne prireditve, tembolj, ker tudi prestolonaslednika Fran Ferdinand in Karel Fran Jožef nista prijatelja šumnih prireditev. Le v Schonbrun-nu se 16. febr. vrši večerja s plesom.
251etnica smrti cesarjeviča Rudolfa bo jutri.
Tudi Slovaki se oglašajo, Z ozirom na Tiszova pogajanja z Rumuni se je v nekem peštanskem mažarskem dnevniku oglasil bivši slovaški poslanec in član centralnega odbora slovaške narodne stranke Milan Hodža. V svojem članku izvaja, da gredo Slovakom iste pravice kakor Rumunom in da bodo sedaj tudi Slovaki podali svoje temeljne zahteve, ki so: odprava Apponye-ve šolske postave, upostava treh slovaških gimnazij, ki so bile zatvorjene 1. 1870., in upostava Slovaške Matice. Svojih zahtev pa ši ne marajo zagotoviti na podlagi osebnega pakta s Tiszo, marveč hočejo imeti polnoveljavne postave. Pogajanja grofa Tisze pričajo, da je dosedanji način postopanja z narodnostmi na Ogrskem doživel popoln fiasko in je končno tudi tu začelo zmagovati narodnostno načelo. Ma-žari pa naj ne mislijo, da bo stvar rešena z rumunskim paktom; druge narodnosti se ne bodo dale pritisniti ob steno.
Nova Črna gora. Cetinjski »Glas Črnogorca« je objavil te dni po kralju potrjen zakon, ki dovoljuje novim črnogorskim krajem za mesec prosine in svečan 70.000 kron za vojaške potrebščine, 140.000 kron ministru za notranje reči, 45.000 K finančnemu in stavbnemu ministru, 10.000 kron pravosodnemu ministru ter 50.000 K na-učnemu ministru. Denar se ima vzeti iz dohodkov novega črnogorskega ozemlja, ko bi pa ne zadostoval, pa iz državnih dohodkov Črne gore.
Pogledal ga je Bog skozi veliko okno.
V Desenicah je opešal Fr, Wolf in je moral
naposled zamenjati delo z beraško palico. Životaril je ob milodarih, ki jih je prejemal, pa si je iz prihranka kupil srečko. In zadel je, kakor poroča »Den«, te dni nanj 100 tisoč kron. Imel bo srečne dni na stara leta.
Stoletna starka Kata Marinkovič 1 o-mič je te dni umrla v Bolu na Hrvaškem. Njena najstarejša hči je sedaj stara 73 let, pokojničin brat pa 94 let. — V Visokem v Bosni je pa umrla HOletna mohamedan-ka Nmrszovka Mataradjija, ki je bila do zadnjega prav čvrsta.
Sredstvo proti kajenju. Ameriški zdravnik dr. D. H. Kress je moral nekega bolnika s peklenskim kamnom žgati v ustih. Ko je bolnik kmalo nato pričel kaditi cigareto, je začutil v ustih neznansko zopern okus. Dr. Kress se je za stvar zanimal in dognal, da gre za reakcijo srebrnega nitrata z nikotinom. Kdor se hoče prepričati, naj si z zelo razredčeno raztopino (treba previdnosti!) peklenskega kamna izplahne usta in nato poizkusi kaditi: potegnil bo samo enkrat, potem pa cigaro ali cigareto gotovo takoj proč vrgel. Tega sredstva se sedaj poslužuje anti-čigaretno društvo v Illinois, ki ima namen zatirati kajenje med nedoraslo mladino. V tej ameriški državi imajo postavo, glasom katere je mladini do 18, leta starosti prepovedano kajenje. Mlade ljudi, ki se te prepovedi pe drže, pripeljejo v prostore tega društva, kjer jim potem z lapisovo raztopnino izperejo usta. Vsak član tega društva ima tudi sam pravico, mlade ljudi, ki jih zasači pri kajenju, prijeti in jih tirati v društvo k izpiranju ust. V društvo pa se prostovoljno zatekajo tudi mnogi odrasli strastni kadilci obojega spola, ki bi sc radi odvadili kajenju. Pravijo, da je ozdravljenje trajno.
Srečen bajtar. »Hlas« poroča: V Č. Krumlovi živi bajtar Tuha, ki je nekoč na dražbi kupil za neznaten denar staro sobico Matere Božje, izrezano iz lesa, pa pobarvano. Ni še dolgo tega, ko jo je videl pri njem prijatelj starin, pa ga je vprašal, ako bi ne prodal sohice. Tuha je bil že pri
volji prodati kip, ali ker mu je tujec ponudil zanj 40 K, ga je debelo pogledal. Cena se mu je zdela visoka in je vzbudila v Tuhu misel, da je kip več vreden. Pa ga ni prodal. Rekel je, da se mora posvetovati z ženo. Kmalu se je raznesel glas, da imajo pri Tuhovih staro sobico, ki je znatne vrednosti. In prihajali so kupci od blizu in daleč, in ponujali za sobico celo po nekaj st 'akov. Tuha se pa le ni omehčal, in prav je bilo, da ne. Tuhova Mati Božja je prišla v časnike, in naposled je stopil v Tuhovo hišo zastopnik c, kr. umetniško-zgodopis-nega muzeja ministrstva za bogočastje na Dunaju. Ogledal si je kip in spoznal, da je ta sobica dragoceno delo XV. stoletja, in da je iz samostana Zlatokronskega, Pa je odbrenkal na mizo Tuhu za Mater Božjo 30.000 K.
Jubilejni dar cesarja. Iz Solnograda nam poročajo: Neki tukaj bivajoči mizarski mo'ster je o priliki 65letnega vladanja našega cesarja napravil izredno lepo jubi ej-no mizo, pri kateri je sodeloval tudi Slovenec F. B. Delo je res nekaj umetniškega. Miza nosi dvoje cesarjevih slik, eno iz leta 1848, drugo iz leta 1913. Poleg tega so v ploščo vdelani grbi vseh kronovin avstro-ogrske monarhije. Ob robu krase ploščo vsakovrstni gradovi, cveti in napisi. Umetnik je prejel od cesarja za dardo troje vprašanj. Kakšna pa da so ta vprašanja, mojster še doslej ni povedal; le toliko je odkril: preskrbljen sem za ce’o življenje, četudi bi seglo do skrajne meje človeške starosti.
Človeka ustrelil radi dveh divjih rac. V Bačini v Dalmaciji se je večja družba odpravila na lov na divje race. Padli sta dve raci, a ni se vedelo, kdo jih je zadel. Pobral jih je N. Tomaševic, češ, da jih je on ustrelil, temu je pa nasprotoval Danko Kastič in trdil, da je race ustrelil on. Končno sta se dejanski spopadla; lomaševic je zgrabil svojo lovsko puško in ustrelil Katiča,
v <
JGfld:
Ogromno naraščajoči konzum pristnega
Palirfó
kavčuk podpetnika
dokazuje prepričevalno nedosegljivo
ro o
mM/i
leta 1913.