Povzetek iz gradiva za sejo sveta ZK krajevne skupnosti Zelena jama
Neurejene komunalne naprave
V ponedeljek 20. maja je svet zveze komunistvo krajevne skupnosti Zelena jama razpravljal o perečih problemih krajevne skupnosti in podal oceno aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v pripravah na VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ.
mladinske organizacije, organizacije
Udeležencem    sestanjca   je   bila     —         ------     ~              "
predložena obširna analiza, v kateri je bila podrobno opisana dejavnost posameznih   krajevnih   dejavnikov:
osnovne organizacije ZK, sveta kra-jevne skupnosti, krajevne organiza-cije SZDL, TVD Partizan, oiganiza-cije   ZRVS,   društva  upokojencev,
RK, ZZB NOV in Društva prijateljev mladine.
KS Zelena jama še danes sodi v tako imenovane nerazvite mestne kiajevne skupnosti. Med poglavitne vzroke za to je šteti tudi različne kombinacije urbanistov, ki so ta pre-del dalj časa imeli za nekakšen re-
zervat, v katerem naj t>i bila indu-stryska cona. Zelenojamčane tarejo številni nerešeni komunalni in drugi problemi (neurejene komunalne na-prave, pomanjkljiva preskrba, slabo razvite uslužnostne storitve, onesna-ževanje okolja, pomanjkanje zelenih površin in otroških igrišč idr.).
Na območju KS živi 3.000 obča-nov, od katerih je 225 komunistov in 25 kandidatov, kj izpolnjujejo pogoje za sprejem v ZK. Slednje bodo predvidoma sprejeli na prvi dan zasedanja X. kongresa ZKJ. Na tem terenu je tudi 23 delovnih skup-nosti s kai 9.000 zaposlenimi. Ker pa so sredstva, ki jih KS prejema Lz občinske blagajne, s"e vedno doksj pičla in še zdaleč ne morejo krit' vseh potreb, bi kazalo, da svet KS išče še drugačne možnosti financi-ranja, ker ima na svojem terenu dokaj močne gospodarske organiza-cjje.
Na rob poročilu za skupščino stanovalcev z območja občine Ljubljana Moste-Polje
VRSTNI RED VZDRŽEVALNIH DEL 0STANE NESPREMENJEN
STANOVANJSKO PODJETJE FOND JE V TOREK, 21. MA-JA SKLICALO V DVORANI OBCINSKE SKUPŠCDVE MO-STE-POUE REDNO SKUP-ŠCINO STANOVALCEV ZA OBMOČJE NAŠE OBČINE.
V poročilu sklicatelj ugotavlja, da so - tako kot prejšnja leta - aktivni hišni sveti tudi za leto 1974 sporo-čili podjetju potrebe po investieij-skih vzdrževalnili delih. Dobro bi bilo vedeti, kateri so to hišni sveti. O tom v poročilu ni sledu. Sicer pa poročilo ugotavlja razveseljivo dej-stvo, da je ver.darle večji odziv glede obveščanja o potrebah po investicij-skih vzdrževaljiili delih. Povečalo pa se jc štcvilo zahtev, ki po sodbi pod-jctja niso v skladu s predpisi in spie-jetimi kriteriji. Nekateri hišni sveti in posamezniki vztrajajo pri zahte-vah za financiranjc popravil v stano-vanjih, katerc so dolzni stanovalci popraviti na svoje stroške. To tudi po svoje odraža dejstvo, da stano-vanjska samouprava životari in da je dobršen dcl hišnili svetov nedelav-nih.
1 ¦ V poročilu tudi beremo, da nere-šeni ckonomski odnosi v stanovanj-skem gospodarslvu negativno vpli-vajo na odnose na relaciji stanovalci, hišni svcti - stanovanjska podjetja in da sc ti odnosi iz dneva v dan slabšajo.
Glede povečanega števila neupra-vičenih zahtev posameznikov in Mš-nih svetov pa uprava podjetja vztraja na načelnem stališču, da nc bo po-puščala različnim pritiskom in ne bo delala nikakršnih izjem.
Pri izdclavi predloga programa invcticijskega vzdrževanja za leto 1974 ostanejo v vcljavi vsi že znani kiiteiiji. Prcdnost imajo vzdržcvalna dela na skupnih delih zgradb po na-slednjem zaporcdju: strehe, inštala-cije, okna in vrata ter fasade. Na drugcm mestu so dela v stanovanjih in šele na trctjem mestii telmičnc iz-boljšave (priključki zgradb na kana-lizacijo, ojačitev clektroinštalacij, preureditev suhih WC ipd.).