Si. 173 MMca plačana t gehviai (Ms mili m la pasta) V Trstu, v soboto 22. julija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV!1 jzhaja, izvzemši pondeljek, je AsiSkega St 20. L iuKlstrfj& plima m ne sprejemajoči Ste fin Oodln«. — znaša za mesec L 7. I Za teoaemstv* mesečno 4 hi 9 a J. Uredništvo: ulici sv. Ptartčlika pošiljajo ureiHiStiiL Nefrinklrana Izdajatelj fa odgovoril urednik Tisk tiskarna Edinost Naročnina eta L 32. —, in C2k> teto L 60—> uredniStvj In oprava SL 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo % Hrokosti ene koione (72 ntnu) — Oglasi trgovcev In obrtnikov rim pa 40 cent sam tnice, ia zahvale, poslanice in vabila po L 1- — oglasi denarnih zavodov mm po L Z Mali oglasi po SO st beseda, raajnanj pa L 2 - Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklicno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv- . Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva -d uprav« 11-47. TZfl [I KRIZE Ko smo pred kakmi štirimi meseci pisali na tem mestu o «programu« Factove vlade, smo naglasili, da je Facta pokazal že v svojem nastopnem govoru, da ne bo upošteval najvažnejšo resnico, ki bi jo moral imeti stalno pred očmi vsak italijanski uradnik od ministrskega predsednika do zadnjega orožnrškega brigadirja, da T državi, v kateri so politično strasti tako razgifete, kakor v Italiji, ne morejo zadostovati le besede pomirjeaja, temveč da so potrebna predvsem odločna in energična dejanja pomirjenja. Tega dejstva se ni hotela zavedati neb ena izmed dosedanjih \lad .Zato je bilo njihovo življenje kratko in popolnoma brezplodno. Iz istega vzroka je bilo kratko in brezplodno tudi življenje Factove vlade. Na svoji predvčerajšnji seji je dala zbornica Facti izpričevalo, kakršno je zaslužil in nad Italijo se je po kratkem presledku štirih mesecev zopet usula nevihta vladne in parlamentarne krize. Ministrski predsednik Facta ni bil le navaden in brezploden slabič, temveč je poslal v kratki dobi svojega vladanja njegova politika, a obveljala j« Venizelo-sova. Slika, ki jo nudi sedanja Italija po zaslugi fašizma, odgovarja točno sliki tedanje Grške. Kakor je bil neposredni cilj Venizelosove politike, da izpodrine kralja Konstantina, tako je sedaj jasno, da hoče italijanski fašizem popolnoma izpodriniti oblast uradne Italije in vsiliti sebe in svoj o posebno fašistovsko politiko vsemu italijanskemu narodu. Jasno je, fda predstavlja tako gibanje za državo ogromno nevarnost v primeri s katero je bila boljševiška nevarnost le nedolžna igrača. Toda fašizem, kakor se je začel razodevati v zadnjem času, ni le notranja, temveč tudi velika zunanja nevarnost in lahko se reče, da predstavlja resno nevarnost za evropski mir skloh. Znano je, da se fašisti ponosno bahajo s svojimi četaši, ki štejejo že na stotisoče. Znano je dalje, da fašizem ne spoštuje bog-ve kako vestno mej drugih držav. O tem na* je prepričal incident s Švicarsko in na nekem fašistovskem sestanku v Rimu je fašistovski vojvoda sam grozil z nekakim kazenskim pohodom v Ljubljano. Ako po- pi avi škodljivec ugleda Iialije na zunaj mislimo na tako razpoloženje fašistov, da- _____i__• T? t•___i * j. i_ .. 1 *__*_____•___ ■% • »___ » •__ in na znotraj. Fašizem, ki razjeda in zastruplja vse italijansko javno življenje, se je pod njegovo vlado neznansko osili' in razpaseL Fašistovska junaštva se niso našla pod nobeno drugo vlado tako sistematično in tako nekažnjeno, kot pod ministrovanjem sedaj pokopanega g. Facte. Še do pred par meseci se je zdelo, da je fašizem res le nekaka reakcija proti bolj-ševiški nevarnosti, katera je svoj čas resno grozila Italiji in njenemu državnemu ustroju. Poulični boji in celo požigi so se razlagali kot nekako neizogibno potrebno zlo, ki da se ne da preprečiti, ker da je nujna posledica zagrizenosti obeh nasprotujočih si političnih ekstremov v italijanskem političnem življenju. Večina italijanskega javnega mnenja je bila tega prepričanja ter je fašistom «odpuščala*-, kakor se jim je odpuščalo tudi iz uradnih ust posameznih ministrskih predsednikov. Odpuščale so jim tudi tiste stranke, ki so morale pri tem priti v odkrito nasprotje s temeljnimi načeli svojega programa. Vsi so pač smatrali fašizem za nekaj prehodnega, kar bo moralo pasti samo ob sebi, ko prenehajo razmere, ki ga «upraviču-jejo*. Italijansko javno mnenje in italijanske vlade so se kruto motile. Ali je to bilo hote ali nehote, nočemo tu pretresati. Kratka Ije na že omenjeno dejstvo, da jih )e na stotisoče, da so oboroženi, da so popolnoma vojaško organizirani, da imajo celo vojaško prisego, in — kar je najvažnejše — da so v stanu zbrati na katerikoli točki Italije na tisoče in tisoče svojih na vojaški način discipliniranih pristašev, potem se nam ne bo treba čuditi, ako se jih nekega lepega dne zbere kakih 100.000 ob meji ene ali druge sosedne države m da napravijo kazenski pohod na jugosloven-sko, švicarsko ali celo na francosko ozemlje. Ako .vzamemo v račun vse, česar je zmožen fašizem v svoji vročekrvnosti, potem moramo priti do zaključka, da ni to le pojav čisto notranjepolitične narave. Evo, fašistovska nevarnost, kakršna je na znotraj in na zunaj brez vsakih olepšav. Nobena civilizirana država — je rekel racta v svojem predvčerajšnjem govoru — ne sme trpeti takih razmer, ker izpodko-pujejo spoštovanje do zakona, to neobhodno podlago socialnega življenja. Toda ni še bil dobro končal, ko mu je zbornica zaklicala: Prepozno, gospod Facta! Prepozno ste prišli z obsojanjem fašistovske prepotence, prepozno ste začeli žugati uradnikom, ki jo dovoljujejo in trpijo! Factove besede niso imele odmeva pri večini zbornice in brez odmeva so ostale tudi Mussolinijeve grožnje s fašistovsko V Novari se je položaj shujšal, ker prihajajo vedno nove fašistovske čete v mesto, kjer se vedejo popolnoma vojaški. Nekoliko socialistiških ustanov je bilo zopet razdejanih. Prišlo je tudi do spopadov. Fašisti so izdali proglas, v katerem zanikajo socialistom pravico, da govore v ime nu proletariata, poudarjajoč, da je v fašist ovskih vrstah nad 700 tisoč pristnih delavcev in da se fašisti ne bore proti delavstvu ne za kake egoistične namene, temveč za proepeh in velikost domovine. Proglas poziva delavce, naj se vrnejo na delo. doba Factove vlade je jasno dokazala, da vstajo. Ogromna večina zbornice je Facto- je fašizem Italijo prevaril in opeharil. Pod plaščem «protiboljševiške reakcije* se je ustvarila v Italiji država v državi, ustvarila se je Fašistija, kakor smo jo pred kratkim označili, ki si je prisvojila vse prilastke pravilno organizirane države. vo politiko brez dejanj odločno obsodila in zavrgla. Če odvzamemo par Schanzerjevih u-spehov na polju zunanje politike (sporazum z Jugoslavijo in dr.), moramo reči, da je bila Factova vlada najbrezplodnejša Ta Fašistija ima svojo lastno notranjo (med vsemi vladami zadnje dobe. Facta in zunanjo politiko, ki jo tudi izvaja na i je bil brez dejanj in torej tudi brez poseb-lastno roko, popolnoma po svoji volji ter; nih zaslug Edina zasluga, ki mu jo je obenem popolnoma proti voJji večine ita- i treba priznati, je v tem, da se je fašizem lija-nskega naroda in morda tudi proti pod njegoao «vlado* razgalil in razodel v svoji pravi luči, kar je imelo za posledico, da so se italijanskemu javnemu mnenju in velikim italijanskim strankam v tem ozi-ru popolnoma odprle oči. Iz kratkSb govorov zastopnikov posameznih skupin, predvsem iz govora po sami glasovali proti vladi, toda njihov poskus je ostal m volji zakonitih vlad. V zadnjih mesecih je fašizem odločno in sam»czavestno prekoračil nalogo «protiboljŠeviškega policaja* ter se oklical za drugo izvršilno oblast v državi. Dosleden svojemu novemu programu, je začel kar po vrsti odstavljati prefekte, ki jih je pravilno postavila zakonita vlada, začel je razpuščati pravilno izvoljene občinske zastope, premeščati dušne pastirje itd. Pred kratkim so fašisti napovedali vojno tudi našemu goriškemu deželnemu odboru, kateremu so zagrozili, da ga bodo nasilno zasedli in razpustili. To so le nekatera od nezaslišanih dejstev, ki sestavljajo fašistovski pojav, kateremu bi zastonj iskali para poj brez uspeha. Obsodba, ki jo je izrekla drugih civiliziranih državah. Položaj, ki | zbornica proti Facti, je padla z vso svojo ga je ustvaril fašizem v notranji politiki1 težino na fašizem v znak odpora prave Italije, ima v novejši zgodovini evrop- J ljudske Italije proti bolj in bolj grozeči skih držav le en primer in to bi bilo veni-' diktaturi fašistovskega nasilja in fašistov-zelistovsko gibanje, ki se je bilo pojavilo j skih »generalov*. v začetku zadnje vojne na Grškem proti! V tem oziru je padec Factove vlade do-kralju Konstantinu. Po zaslugi Venizelosa • godek velike politične važnosti. Ali bo iz sta obstojali tedaj dve Grčiji, kraljeva in' te izrecno protifašistovske krize izšla Venizelcsova, ki sta se borili za premoč v državi. Kralj je podlegel in je moral zapustiti deželo in s tem je podlegla tudi tudi izrecno protifašistovska vlada, je seveda drugo vprašanje, na katero se danes še ne more odgovoriti. Italija Vladna kriza RIM, 21. V Rimu vre kakor v čebelnjaku. Kralj se je nastanil v Kvirinalu ter sprejema italijanske politične voditelje enega za drugim. Vse mogoče kombinacije gredo od ust do ust, in se seveda prerešetavajo na Široko po listih. V ospredju sta za sedaj dosedanji predednik poslanske zbornice De-Nicola in Orlando, katerega je priporočil Giolitti. Giolitti -ii prišel sam v Rim, vendar pa je njegov ugled najizkušenejšega in najstarejšega italijanskega parlamentarca tako velik, da meče živo senco na vse politično snovanie v Rimu. Danes ima največ izgledov kombinacija centralistične vlade, iz katere bi bili izključeni vsi skrajni elementi pred vsem fašisti in socia-lisii. Malo prej se je še govorilo o Turatijevem vstoou v vlado. Tako je položaj popolnoma nejasen in menja lice od ure do ure. Kombinacija centralistične vlade z De Nicolom ali Or-landom ima za sedaj največ izgleda da predre, tim več, ker se je taka kombinacija že enkrat' obnesla pri sestavi Bonomijeve vlade. Seveda je treba, predno pride do take vlade, še mar-sLkaj razjasniti, posebno ker je glasovanje v zbornici ie precej zmešalo orientacijo med posameznimi strankami. Pri mirnem poteku pogajanj, pri mrzličavem splošnem aelovaniu Jugoslavija Vprašanje zveze Slovenije z morjem BELGRAD, 21. Minister Pucelj je včeraj posetil ministrskega predsednika ter izročil definitivni odgovor kuiba SKS glede dolarskega posojila oziroma glede gradnje spojnih železnic v Sloveniji Odgovor se glasi : «Mnogospoštovani gosp. predsednik! Glavna odbor SKS je imel v Ljubljani svojo sejo. Dal je svojemu poslanskemu klubu v vprašanju dolarskega posojila odnosno v vprašanju novih slovenskih železnic sledeče direktive: Glavni odbor razpravljajoč o politični situaciji države je vodil račune o tem, da bi odhod Slovencev iz vlade v vsakem oziru najškodljivejše vplival bodisi na zunanji, bodisi na notranji položaj zemlje. Radi tega je bilo sklenjeno, da je treba zmanjšati svoto, ki jo je bil zahteval poslanički klub stranke za nove železnice ? Sloveniji oziroma v zapadni Hrvatski in sicer od pet na dva miljona dolarjev. Glavni odbor tudi dalje zahteva, da se od 100 mil jonskega dolarskega posojila določi svota samo dveh miljonov dolarjev. S to svoto bi se moralo takoj pričeti z deli za gradnjo sledečih železnic: 1. Kočevje-Stari trg - Severin - Vrbovsko. 2. St. Janž-Sevnica. S pripombo, da če bi ta svota za gradnjo omenjenih železnic ne bila zadostna, se ima eventuelno za to potrebna svota kasneje zasigurati bodisi iz novega posojila, bodisi iz sredstev budgeta. Glavni odbor razun tega zahteva, da se gradnja teh železnic takoj prične in da se v zakonu o notranjem posojilu določena gradnja železniške proge Murska Sobota-Ljutomer - Ormož nadaljuje in izvrši. Glavni odbor je vsestransko proučil svoje zahteve. Z ozirom na gospodarske in politične prilike jugoslovenske države je popuščal do skrajnosti, dalje nikakor ne more popuščati: 1. iz razloga, ker je globoko prepričan, da mora iti zveza zapadnega dela države z morjem preko našega ozemlja do našega pristanišča in to iz največjih interesov države; 2. iz razloga, ker prebivalstvo Slovenije nosi razmeroma mnogo večje breme posojila nego je predstavlja zahtevana svota. Glavni odbor pri tej priliki ugotavlja, da je SKS v najtežjem času iz patrioiičnih nagibov brez vsake trajne gospodarske koristi glasovala za ustavo, ker je znala, da je ustava prvobitni pogoj za našo notranjo konsolidacijo. Vprašanje posojila in novih železnic pa je bistveno gospodarskega značaja po mišljenju glavnega odbora. Glavni odbor smatra, da je treba z železnico zvezati vse gospodarsko važne dele države, tako tudi Slovenijo in to tembolj, ker je bila z rapallsko pogodbo popolnoma odrezana od morja. SKS je doslej po sprejetju ustave ostala v vladi, ker je v globokem prepričanju ta v nadi, da bo vlada v gospodarskih vprašanjih v Sloveniji toliko prispevala, kolikor zahtevajo to naše najnujnejše gospodarske potrebe. Stranka je lojalno doprinesla, žrtve, uverjena je, da je bila v svojih zahetvah zelo skromna. Če vlada sedaj te naše skromne zahteve odbije, tedaj bi glavni odbor z bolestjo moral konstatirati, da so nas nade prevarile, naš poslanski khib pa bi moral v tem slučaju takoj zapustiti vlado in oditi v Ljubljano radi razprav o nadaljni taktiki* sestanek bržkone ne bo vršil, ker Anglija se gotovo ne bo hotela podvreči zahtevam kemailistov. Razkol v ruski cerkvi PARIZ, 21. Razkol v ruski cerkvi je popoln. Glasom poročila Roberta Wiltona v «Journal des Debats* je poglavar «rdeče cerkve*, škof Antonin, že dejansko začel s svojo reformo. Odpravil je ikonostase v cerkvah, uvedel pridige, v katerih se pove ličuje socialistični režim, in že spreminja staroslovanske liturgične speve ter posvečuje pristaše režima z& škofe. Medtem ko je Antonin izobčil iz cerkve ruske škofe, ki so v emigraciji, je njihov poglavar, škof Antonij v Sremskih Karlovcih, označil An-tonina za apo&tata, s katerim je treba pretrgati vsako zvezo. Sovjeti z vsemi močmi podpirajo razkol, ker upajo dobiti v novi cerkvi silno zaslombo. Poljska Trgovska pogajanja med Nemčijo in Poljsko VARŠAVA, 21. V trgovskih pogajanjih med Nemčijo in Poljsko je bil doslej dosežen sporazum v eni točki. Poljska bo dovolila Nemčiji prost prevoz blaga, namenjenega v Rusijo. Frandia Poincare in nemška odškodnina PARIZ, 21. Poincare je poslal francoskemu delegatu v odškodninski komisiji spomenico, ki dokazuje odgovornost Nemčije za sedanje finančno stanje in poziva komisijo, da - slučaju dovolitve moratorija za plačar" Vnarju ne dovoli več kot pet do šes> i a tudi iz ozirom na splošno zadovoljiv položaj ▼ državi se zdi, da kriza ne bo dolgo trajala. Posvetovanja pri Idrija RIM, 21. Danes ob 8.30 je kralj sprejel v Kvirinalu podpredsednika senata Melo- _ _ ___ dio, pozneje pa podpredsednika zbornice j razpolago še preostalih 287 miljonov, čim Pietravalla, podpreds. Povinija in podpred-, se bo avstrijska vlada sporazumela z njo sednika Torrigianrja in podpredsednika Fe-»o nekaterih točkah, kakor je priznanje (ehoslovaika Avstrija in čehoslovaška PRAGA, 21. Čeravno Avstrija še ni naznanila čehoslovaški vladi objavo zakona, odobrenega od avstrijskega parlamenta, glede čehoskpvaškega posojila 500 miljonov čs. kron, je Čehoslovaška vendar že dala Avstriji na razpolago 213 miljonov čs. kron v svrho pokritja dolgov avstrijskih železnic nasproti čehoslovaškim železnicam. Čeho-slovaška je pripravljena dati Avstriji na derzonija. Položaj je medtem še vedno neizpreme-njen. Govori se o uventualni sestavi centralne vlade, iz katere bi bili izključeni fašisti in socialisti. Ob 15 je kralj sprejel poslanca Cefalyja, ob 15.30 Bosellija, ob 16 Cocco - Ortna, ob 16.30 Luzzattija, ob 17 pa Orlanda. Položaj v Novari postal še bolj kočljiv Stavka v Milana traja še vedno. — Stavka v Markah končana MILAN, 21. V Milanu traja še vedno stavka. Fašistovske čete so zbrane v popolni opremi, pripravljene za nastop. Danes jih je pregledal Mussolini, ki je nalašč za to prišel v Milan. Po pregledu čet je imel Mussolini pogovor s prefektom. V Markah je medtem stavka končala, iu pri resnem zadržanju vseh ČiniteKev k^kor'ker so fašisti zaoustili zasedena mesta. dolga in hipoteke na 27 miljonov, ki se dolgujejo Čehoslovaški na podlagi tozadevnega dogo vera. Rusija Rusija protestira proti griln blokadi Črnega morja. — Stališče Anglije LONDON, 21. «Daily Teletfraph* pravi, da ni znano, ali je bil izdelan načrt za poravnavo angleško - francoskega spora glede predstoječe preliminarne konference med Grki in Turki Anglija ne more zapustiti svojega stališča glede pravice grškega brodovja do pregledovanja ladij. Na drugi strani je Moskva protestirala proti Grkom, ki blokirajo obal črnega morja, ovirajoč rusko trgovino. Če bo Mustafa Kemail vztrajal pri zahtevi, naj se sestanek vrši v Ismidtu ali na kaki francoski oklopnici. se AnsIiJa Vprašanje manjšin in vprašanje madžarsko-jugosiovenske meje pred Zvezo narodov LONDON, 21. Na seji sveta Zveze narodov je bilo prečitano pismo poljskega ministra vnanjih stvari, ki sporoča, da je poljska vlada poslala podrobna poročila o nemških manjšinah na Poljskem. Razpravljalo se je nato o meji med Madžarsko in Jugoslavijo. Himans je dobil nalog, da se spravi v stik s prizadetima strankama in da sestavi s pomočjo tajnika poročilo, ki bo predloženo svetu Zveze narodov na prihodnji seji. Razen vprašanja manjšin na Poljskem se je razpravljalo tudi o vprašanju manjšin v Šleziji, o- madžarskih iu bolgarskih manjšinah. Svet Zveze narodov je izjavil, da bo vedno pripravljen proučiti vsako poročilo La predlog o tem vprašanju. Glede manjšin v Gornji Šleziji je svet Zveze narodov potrdil svoj sklep, da bo odobril tozadevne določbe v nemško - poljskem dogovoru. Anglija in petrolej v Azerbeidžanu. — Dogovor angleške vlade s transkavkazijskimi Republikami LONDON, 21. «Dail Express» javlja iz Rige: Letiški listi objavljajo brzojavke iz Moskve, ki pravijo, da je angleška vlada podpisala razne dogovore s transkavkazijskimi republikami, posebno pa z republiko Azerbeidžan, kjer se nahajajo znani petrolejski viri. Vojna ca Irskem DUBLIN, 21. Južnoirska laburistična stranka je bila sklicala člane vseh strank, zastopanih v parlamentu, v svrho razprave o načinu sklenitve miru. Ker pa ni bilo prisotnih dovoljno število članov, je bila seja razpuščena. V Limearioku se medtem boj nadaljuje. Vladne čete imajo v rokah večji del mesta. Tekom zadnje bitke je bilo kakih 20 oseb ubitih in kakih 40 ranjenih. Med ranjenci je tudi mnogo meščanov. Komisija za lakoto v Rusiji LONDON, 21. Svet Zveze narodov je odobril predlog prof. Nansena, da se imenuje preiskovalna komisija glede lakote v Rusiji. Odobril je nato resolucijo, s katero se opozarjajo člani Zveze narodov na veliko važnost francoskega poročila o kužnih boleznih. Fischer, angleški delegat, je omenjal varšavsko resolucijo o epidemijah in ugotovil, da je nemogoče prevzeti nalogo, ki predpostavlja tro&ek dveh miljonov in pol Šterlingov, na vsak način pa bi uvedba sanitetnega kordona, ki bi manj stal, obrodila z dobrimi uspehi koalirane stranke in berlinska vlada, ali Pa V zadnjem slučaju bi se moralo računati z vladno krizo in "eventuelno tudi z razpustitvijo deželnega zbora. Avstrija Vpad madžarskih tolp na Graško DUNAJ, 21. Uradno se objavlja: V noči od včeraj na danes so Madžari napadli s puškami, strojnicami in ročnimi granatami obmejno vas Kagersdorf na južnem Gra-škem. Avstrijske čete so odbile napad madžarskih tolp po dveurnem boju. Vlada je odredila vse potrebne ukrepe vsled tega madžarskega napada. Vlada je takoj, ko je zaznala, da so se zopet začele s;novati madžarske tolpe, uvedla vse diplomatične korake, da na ta način prepreči vsak poizkus ponovnega vznemirjanja Graške. Z ozirom na zadnje dogodke na Grajskem pravi madžarsko uradno poročilo: «Zapadnoogrski vslaši, ki jih je madžarska vlada razorožila in dala odpeljati v domovino, so se po odstopitvi zapadne Ogrske Avstriji zopet začeli zbirati ob avstrijsko-madžarski meji. Madžarska vlada je ukrenila takoj energične ukrepe za razpršitev in razorožitev vstašev. Mala vstaška tolpa, zasledovana po madžarskih vladnih četah, je prešla avstrijsko mejo, toda morala se je umekniti pred avstrijski orožniki, nakar so jo vladne Čete obkolile in razorožile. Ukrenili so se potrebni ukrepi, da se dežela očisti od vstašev.* Dunajski listi objavljajo medtem članek madžarskega lista na Dunaju *Becsi Ma-gyar Ujsag*, v katerem se je govorilo že pred izvršenim vpadom na avstrijsko ozemlje o pripravah za ta vpad. Priprave je vodil znani Ivan Hejjas, kateremu sta pomagala Pavel Pronay in bivši poslanec Georg Hir. Omenjeni voditelji so zbirali prostovoljce, katere so oboroževali in pošiljali v manjših skupinah v šopronjski okraj. Kakih 400 takih prostovoljcev, oboroženih v vojaškem skladišču na Attila-Korut je prispelo 11. t. m. na Frazstadtsko postajo. Zadnje dni je madžarska policija aretirala kakih 700 vstašev, katere je pa potem izpustila, tako da so neovirani prišli na Šopronjsko. Ti prostovoljci so v zvezi z «vzbujajočimi se Madžari» in so pridno «delovali* tudi tekom zadnjih volitev na Madžarskem. Avstrijska vlada ie poslala v Budimpešto energičen protest. Sestave deželne vlade na Giajskem DUNAJ, 21. Grajsko se je konstituiralo kot federativna država. Prva deželna vlada je bila sestavljena potom koalicije med vsemi strankami. Večino imajo socialisti. Soglasno je bil izvoljen za predsednika Rausnitz. Nemčija Nemška vlada odobrila spomenico odbora za garancije BERLIN, 21. Po pogajanjih z nemško vlado in po proučitvi vprašanj, ki se tičejo nemške bilance in ukrepov, ki se morajo ukreniti proti izvažanju nemškega kapitala, je garancijski odbor izročil nemški vladi dne 18. julija spomenico( v kateri so razloženi uspehi njegovega dela. Nemška vlada je ugotovila, da ni prizadeta suverenost nemške vlade po nobenem predlogu v spomenici m je izjavila, da odobrava to spomenico. Bavarska proti uvedbi zakona o zaščiti države MONAKOVO, 21. Bavarska vlada je zavzela odklanjajoče stališče nasproti zakonu o zaščiti republike, ki ga je nemški državni zbor sprejel pred počitnicami. Posebno se upirata sprejemu tega zakona bavarska ljudska stranka in izven vladne koalicije stoječe nemške nacionalne stranke. Sedaj je odvisno od vlade, ali bo znala doseči kompromis, ki ga bodo soreiele Nizozemska Zaključna seja konference v Haagu HAAG, 21. Danes se je vršila zaključna seja konference. Drugi angleški delegat, imenovan za poročevalca za zaključno poročilo, je poudarjal, da. neruska komisija ni smatrala izjave ruske delegacije na zadnji seji za dovoljno podlago za sporazum, ker se ne tiče splošnih določb ne eventuelne organizacije, ki bi dala jamstvo za primerno udejstvitev predlogov, ki jih bo ruska vlada eventuelno predložila. Jamstvo za udejstvitev ruskih predlogov — je zaključil angleški delegat v svca j ™es.tu- . j tiikrat pregledano trgovinsko pogodbo, lahko ki se je navidezno kazala potrta radi žalost- I o daljši debati se je potem sprejel pred- bi bUa v Trstu jugoslovcnsko-itaiijanska trgov- nega sporočila, — stanovanje, log občinskega odbora, da se pozove vlado ska zbornica, imeli bi lahko jugoslovensko- | Drugi dan — v pondeljejc — na vse zgodaj naj cim prej izprazni poslopje bivšega sko-( italijanske akcijske družbe, banke, in vlak za Mi šla Tramontana v stanovanje Alberte v ulici tijskega konvikta blizu Sv. Justa. V to po- vl?kom bi sopihal od Trsta in od Ljubljane Donato Bramante št. 8. Tam je vprašala, kako slop .e se namerava prenesti muzejske zbirke, proti Postoj, a tako ... Ali so res samo An- je z bolnikom. Mladenkini starisi so se nemalo ki se sedaj nahajajo v poslopju navtične šole. Odobrili so se nato obračuni botaničnega vrta in muzeja Revoltella. Sledilo je poročijo o prodaji stavbnega zemljišča pred Narodnim domom. Način prodaje ter cena sta izvala kritiko, toda predlog, naj bi se dražba še enkrat ponovila je propadel. Prodaja je bila vzeta na znanje. Seja je do tu mirno potekla v stvarnih razpravah, vprašanjih in razjašnjevanjih. Toda zdi se, da popolnoma mirno ne more preteči nobena seja. Ogromna zaloga politične elektrike, ki jo je vojna pustila povsod, a v Trstu ne v najmanjši meri, in ki jo je povojna doba deloma še povečala, obvladuje vse kraje od zasebne hiše do gostilne, do javnih gr*4?a- bodo priredili sledeče predstave: V Štanjelu v soboto, dne 22., in v nedeljo, dne 23. t. m., v grajski dvorani {Camillo de Mo- raitini). Začetek v soboto ob 8 zvečer, v ne- ........... del jo ob 4 popoldne. Vstopnina: 5, 3 in 2 liri.1 avstrijsko-nemške krone V Kcmnu pa v soboto, dne 29., in v nedeljo, češkoslovaške krone dne 30. t m., v dvorani sokolskega doma. Begati in raznovrstni spored je razviden iz lepakov. Borzna pore Tuja valuta na tržaškem trgat ogrske krone........... 1.5(1— 1.60 gleži pametni na svetu? j začudili temu vprašanju. Kmalu pa se je vsaj Šolnine a srednjih šolah in učiteljžčih s pra- stvar razjasnila in tako se je izvedelo, da ni vico javnosti. Uradno glasilo (Gazzetta uffi- bilo Alberte vso noč doma. Njen oče je pa bil ciale) objavlja sledeč kr. odlok: Na srednjih zdrav. Tramontanovo so obšle črne slutnje, šolah in učiteljiščih v novih pokrajinah, ki Šla je domov. Tam je z žalostjo ugotovila, da imajo pravico javnosti, šolnine ne morejo biti so ji zmanjkali dragulji v vrednosti nad 40 ti-nižje od šolnin, ki se plač uju jo v odgovarjajo-' soč lir. Kdo jih je ukradel? Nihče drug nego čih državnih šolah istega ozemlja. j lepa Alberta. Dogodek je bil naznanjen poli- Kdor ima v posesti 28. številko »Edinosti* cijskemu oblastvu. Preiskave so prinesle na od 2. februarja t. L je naprešen, da jo prinese dan, da je lepa Alberta pobegnila_ — najbrž v HIŠA se proda radi družinskih razmer v Sco-glietto-Guardiella. Naslov pri upravništvu. ____ _1405 DRUGA ali družico s kavcijo iščem za /odstvo gostilne. Kadić, kavarna Edera. 1409 dinarji marke......... dolarji........ francoski franki .... švicarski franki .... angleški funti papirnati . angješki funti, zlati ....... 106.——108 nspoleoni............ 81.75.— 3^.50 8.--.11 4=t.25._ 25.75.— 2«.2S 12.00.- 18.5C 450.— 4.75 2 ».60— 21.8Q 181 75.—1^2.75 415.—.—420.—« 96.—.— 96.7E v Politično društvo «Edioosi» ulica S. France« cc 20, I proti primerni odškodnini. Društven« vesti Nemško Avstrijo — s ljubimcem Petrom Žgur-jem, ki je bil svoj čas ravnatelj v manufakturni trgovini Padani. O lepi Alberti, 2gurju in o draguljih ni doslej ne duha ae sluha. Par dni pred tatvino je dobila Furlanijeva Josip Ribičičevi Škratje. Jutri se bo vršila - . ^Kornvalnic i« „Hc i« I^UrJi « -rKii-rafn ' v dvorani DKD pri Sv. Jakobu otroška prire- gnanega darovalca steklenico vermuta. zDorovalnic m do ulice m kjerkoh se zbližata , Del tfstlca dobička tfre šolskemu' Steklenica e še zaprta. V kratkem bodo ana- dva nasprotna tečaja začne treskati in grmeti. ■ ^Ttvu, ^ Kziiali vermut, da se bodo prepričali, ali ni Tako prihaja do neplodnih a tem bolj g as-j w(>dvada>» v Trstn izreka «Tri*ovsko-obrtni' v njem kak strtip. Nadalje se je izve- mh .razprav, o patriotizmu, ki jih je, kakor | JL l2SJ£2lf Ji^J i delo, da je imela Alberta tudi samokres. smo poročali. Attilio Schiavoni kaj bistro so- v Trstu najtoplejšo zahvalo za poklo- dil in obsodil, vlečejo se na dan s'ari bolj ali n,c"lh 100 Lr' , , , . manj pretvezni grehi in ko zmanjkuje gradiva,! . T*,vzorno stČvJ\°v 7a pristraši ob belem dnevu pokona Avstrija ' * „ « » . . ° Vu- se svojo veliko in majhno zgodovino, v kateri Pc7?ko « glasbeno društvo «Trst» - Vabim družinskih razmer po poljubnosti vsakdo čita, kar in kakor hoče. v,se cla™ce in dane' da ™ ^ sv^2 ..na" 6 6 Fadl ' Žklh drurlOS«m ra??ier-Mi ne naginjamo k ostri sodbi AttUija Schia-' pIovc' kcr nameravam skhcati v najkraćem Samomor. Gostilničar Anton Markovič, star 32 Ist, si je pognal sinoči v svojem stanovanju v ufici Riborgo št. 25 kroglo iz samokresa v srce. Bil je na licu mesta mrtev. Življenje si Velika nesreča na parzuku «Rosandra» v .__. . . - času važen sestanek. Predsednik. nOT* lukL ~ raajencev. Včeraj zju- vom-ja, mesto ima toliko vprašanj za razre-, Podružnica slov, pla^skega draštva v traj okoli 11.30 se je odigrala na parmku «Ro- Trslu priredi v soboto 29. julija popoldne in v sandra^, ki je vsidran — v popravi — v novi nedfljo 30. julija 1922 izlet na Nanos, na kar P^-1 luj"; težf^ nf^eča. se opozarjajo in vabijo nieni člani in prijatelji.! ,V spodnjem delu ladje, kaKih sedem metrov Natančneji program se objavi. j od lal' te bilo postavljeno leseno ogrodje Na --I tem ogrodju so sedeli v vrsti delavci Ivan lielc, slar 44 let, stanujoč v ulici Traversale del Bo siti, občinsko gospodarstvo je tako zavoženo, d;i vročekrvnim, mladim in deloma neizkušenim občinskim svetovalcem radi privoščimo vsakokrat malo »elektrike«, če bodo le tudi našli časa za potrebne in plodonosne razprave. Saj smo prepričani, da bo «eiektrike» prej zmanjkalo nego občinskih dolgov. Svet. Braidotti je prinesel predlog, v kate- . , , , _ . .. _. rem najprej povdarja, da je obnovitev trža- p,adla v Zasebnica Alopaja Li- škega gospodarstva v prvi vrsti odvisna od stara 34 let, ;e padla včeraj popoldne v prometnih sredstev, ter zahteva, naj se ime- neki-vodnjak v Rocolu-Mokno a vento št. 61. nue komisija petih članov, ki naj prouči ter [z nevarnega položaja so jo rešili ognjegasci. izdela poročila in predloge o sledečih vpra-! ženska je ostala v domači oskrbi. KRONE plačujem višje nego vsak drugi. Pon-dares št. 6, I. nadstr. c 1210 V NEDELJO 23. t. m. vsi v Komen na veliko javno tombolo s plesom, katero priredi ko-menska mladina v prid komenski sirotišnici, na dvorišču g. J. Kovačič po domače v Buži. 1370 IVAN KAČIN, izdelovatelj orgelj in harmonijev, Gorica, Via Carlo Favetti 6 (Venturini) ima v zalogi vsakovrstne harmonije, klavirje, strune za tamburice in jezike za harmonije. Popravlja in uglašuje orgije, harmonije, klavirje. Prodaja tudi na obroke. 1556 Srebrne Krone m zlata plačujem po ntiMSjlh cenah ALOJZIJ POliH Trst, Plazza Garlbaltn št. l 5 (prej Bairiera) EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica. Piazza Vittoria 4, I. 1189 POZOR! Krone, kor«!e, zlato, piaftn in zobovje po naivišjih cenah pUxu;e edini gro-sist Belleli Viža. via Madonnina 10, I. NAJBOLJŠE creme za olepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v II. Bistrici. 28/1 Ss trialkega 2fvli@nla sco št. 2; Henrik Bonusiomi, star 21 let, stanujoč na hribu Fiascone št. 124; Anton Jako-mič, star 52 let, stanujoč v ulici Paolo Dia-cono št. 4; Kari Umek, star 31 let, stanujoč v ulici delle Beccherie št. 3, in Alojzij Lampe, star 22 let, stanujoč v ulici Conti št. 15. De- i.p?h= 1. Zboljšanje prometne sluibe pn , A,S--or n.vra^^deU^a. Dela.ec zah s kraljestvom. 2. Ureditev vprašanja Alojzij Nanta, star 46 let, stanujoč v nrv™ 1 prvem žekžniških prog v pokrajini. 4. Uredilev j bt! vcera, z,ntra, nenavadno zam.si^n p^n.'a. Ik-k se ^ pri tc™ potolkel mastnih ulic v zvezi s sorUitvami Tn^narodnih nervozen. ^ 1 —- „U*--,-*,, u, Rn^icl^ni «a \t m i i i __i ;i „ na obrazu, rokah m nogah; Bonusioini na — Vrgel se bom skozi okno! — je vpil v , , . , t . ... . *• r» *• ^ rf« ^lL-i; tn ; hrbtu tn na nogah; Jakomič na ustih in na ro- nervcznosti. Domač, so ga sicer manh m to-!kah; ^^ ^^^ roki ^ na glayi; Lampe le žili. a on je le vztrajal vedno pri svcjeni. mestnih ulic v zvezi s spojitvami mednarodnih prometnih zvez v Trstu. 5. Elektrifikacija obstoječih železniških prog. 6. Medobčinske tramvajske zveze. Predlagal je svoj predlog kot nujen, kar je bilo sprejeto; koj nato je bila imenovana predlagana komisija, ki se sestavlja iz sledečih svetovalcev: Braidotti, Parente, Viezzoli, Gai-ringer, Polacco, Nordio in Widmer. To priliko je porabil vet. Pascottini, da je predlagal naj se nujno razpravlja tudi o spomenici, ki so jo že davno predložili tisti ob- - . ______» „ i sianu;oc v mici uducn si. m. uwu« činski uslužbenci, ki so se udeležili zadnjega katerem ^no v ^f''težke zunanje in notranje poškodbe. Odpe- splošne^a štrajka in ki so še v preiskavi radi, rajsmi stevdki našega lista, da mufe padla ^ bUa ^ ^^ ^^nico. tega. Zatopniki večine so takoj skočili, češ, j P" .dflu na Pohotu ov. i erezije ycng« da je spomenica v obliki kakor je bila ob- na hrbet m mu zlomila vsa rebra. Ko je nc-1 K srečnež umiral, so stali ob njegovi strani nje- gova žena in osmero sinov. Prizor, ki so ga nudile prisotnim sirote, je bil pretresljiv. lzgiojeni dragulji. — Lepa Alberta In njen J_i! tr _ . J „1! _ L!1« « n 4 ?OfYI J^*"' A * A* Kmalu po eni uri ko ni bilo kne^či niko-: ^^ odpeljani z Avtomobilom gar t njegovi sobi, je planil s »c: reSilnc postaje v mestno bolnišnico, ostala dva ležal bolan, skočil na okno in se vrgel na ulico. • * > Z glavo je treščil ob tlak, in si pri tem razbil, sta P| MOQidne Črepinjo. Par trenutkov pozneje je nesrečne, j J« ^S^^k^tr ; Odmevi težke neteče, Včera, ob^hiJ^- trannh urah umrl v bolmfoio delavec An- u y ^ ^ 2X Qba sta dobila reg. zadruga z o. z. Trsi, m eteir Olmo fleo. 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfa!cone Via Garibaldi št. 2d V!;i friuli it. 614 okraj Postojna opozarja vse tiste državljane, ki imajo domovinsko pravico v tej občini, da se zglasijo čim prej ustmeno ali pismeno pri podpisanem županstvu, da zamore končati seznam državljanov pristojnih v to občino. Zglasiti je na-tanjko cele družine. Županstvo občine Podkraj 22. julija 1922. (493) Župan: A. Trkman. Zaloga !n slelaunlca msjalM peO in šiečfinfm " Izbera majoiičnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzeme se delo i/ oSoli^ javljena v komunističnem «Lavoratoru<( žaljiva in da se o njej ne bo razpravljajo, dokler ne bo dobila druge, uljudne oblike. Posebno je večina zamerila spomenici, ker očita mest- nemu »vciu, ua K avsuii9KU-ua^en«ga učiteljstva za Goriško» bo imelo svoj ustanovni občni zbor na podlag: potrjenih pravil v nedeljo dne 23. t. našem m< Qb 9. uri v Gorici, Via Codelli v šoli Frinta. tal je krič in vrišč, k>er je beseda «Avstri;a» letela od klopi do klopi kakor žoga pri nogometni tekmi. Ko je župan u v ide L, da hrupa ni mogoče pomiriti in se je celo zdelo, da nekateri svetovalci hočejo preiti od besed na dejanja, je zaključil sejo. V društvo se sprejemajo učitelji in učiteljice, stvo je držalo stvar par dni tajno, da more iz- Jej so službovali v naši deželi in imajo v njej vršiti svojo preiskavo. Šele včeraj se je moglo domovinsko pravico in pa vdove takih uČi-izvedeti, za kaj gre. ^ # j teljev. Člani so rednr, če plačajo letnd prispevek V ulici Genova št. 11 stanuje Gina Tramom- j 2 lir, in podpirajoči, če plaču}e;o na leto 5 lir. lana poročena Furlani m njena mati Marija. J Prriave za pristop sprejema šoijfci ravnatelj Na njun dom je večkrat prihajala devetnajst- Bajt Franc v Gorici, Via del Coroo 13, I. letna Alberta Stegler, uradnica v manifak- Predstave ruskih umetnikov v Štanjelu in Angleži o trgovskih zvezah z Jugosl avijo, turni trgovini Padani v ulici Giuseppe Maz-1 Komnu. Ruski umetniki iz Moskve in Petro-Londons-ki «Observer», (glavno glasilo LIoyd zini. Mladenka je izvrševala v stanovanju ' — Georgeo.) je te dni priobčil iz LjubPane dati- ]ahka dela. Bila je zelo priljubljena pri obeh rani daljiš dopis o zagrebškem sejmu. Med gospeh. Pogosloma je bila tudi povabljena na drugim pravi, da je bila trgovinskoindustrij- kosilo in na večer>. Včasih je tudi prenoče-ska izložba v Zagrebu izredno dobro obiskana vala v Tramontanijevem stanovanju. Sploh sta jo držali gospe kot za hčerko. Preteklo nedeljo je obedovala lepa Alberta in posebno navaja izdelke, ki so bili producirani daljši dopis o zagrebškem sejmu. Med stro'.nih tovaru in livarn v Ljubljani oz. pri Zagrebu* izdelke tovarn mila in papirnate izdelke. Naglasa, da je papirna industrija, velike papirnice v Vevčah, zelo razvita. Dalje posebno hvalevredno omenja usnjarske izdelke, sploh usnjarsko industrijo, ki sloji na visoki ________________^ f„_________ .r_________ topnji. Omen;a pa tudi krasna ženska ročna .kaj pomeni, da se je tako kmalu vrnila. Mla- Odstopila od Poslano*) Izjava in preklic. Podpt a rti preklicujem žalitev izrečeno v navzočnosti učiteljic gdč. Vilme Bogatajeve, — tako sta jo imenovali gospe — pri Tratnon- 0!ge MiklaviSeve in gospoda Iva^a Pigna-tanijevih. Popoldne je odšla. Pred odhodom tarija napram učiteljici gdč. Mileni Furman-ovi je rekla Furlanrevi, da gre v trgovino češ, da tef iz|avljam ^a ie bila Žalitev izmišljena iil ima za podpisati neke račune. Povrnila se bo |aj, j vn Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremljali našega ljubljenega očeta Mihaela VodopSvec na zadnji poti, kakor tudi vrlim „Adrijašera" za ganljivo petje, se iskreno zahvaljuje žalujoča družina Vodoplvec« BARKOVLJE-BOVED, 22. Julija 1922. (495) ALESSANH&O LEVI-MINZI šele zvečer. Toda četrt ure pozneje se je že: . - _ .. . ... _ vrnila. Furlanijeva >o je radovedno vprašala,] Počasno Se Zahvalnem, da je blagOStno dela. Končno dopisnik opisuje paviljon bri- denka se je pa dobro iajjovoriki, in tako se ni tanskih mdustrijcev ter ob zaključku članka poziva angleške industrijce, da se zanimajo za Jugoslavijo, da medsebojnim trgovskim odno-posvečajo v»čjo pozornost. zdela gospe stvar čudna. Dve uri pozneje — bilo je o&oli 7. ure zvečer — so šle Alberta, Furlanijeva in njena *] Za članke pod tem naslovom odgovarja urad-mati na sprehod. Na Borznem trgu je pa rekla niftvo le toliko kolikor mu zakon veleva. KOBARID, dne IZ Julija 1922. (494) Luka Kogoj, davčni uradnik. PODLISTEK 1. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.) (47) Ležnjov je pričel brati. Evo, kaj je pisal Rud in: *Velecenjeni gospod, Sergej Pavlovič! -Danes zapuščam dom Darje Mihajlovne in zapuščam ga za vselej. To vas bo najbrže presenetilo po onem, kar se je včeraj zgodilo. Ne morem vam povedati, kaj me je napotilo, da tako postopam; toda zdi se mi, da sem nekako dolžan obvestiti vas o svojem odhodu. Vi me ne marate in me smatrate celo za nespodobnega človeka. Ne nameravam opravičevati se; čas me bo opravičil. Po mojem mnenju se možaku ne spodobi in je tudi breznsp«šno dokazovati človeku s predsodki o krivičnosti njegovih predsodkov. Kdor me hoče razumeti, ta ( mi bo odpustil, a kdor tega noče, ali ne ; re razumeti — njegova natolcevanja me w»2 dosežje. Jaz sem se motil v vas. V mojih očeh ste slej kot prej plemenit, pošten Človek; toda jaz sem mislil, da se znate povzpeti nad povprečno sredino, v kateri ste se razvili... Motil sem se. Nič ne de. Se nisem ne prvič, ne zadnjič. Ponavljam: jaz odpotujem, želim vam srečo. Priznajte, da je ta želja popolnoma nesebična in upam, da boste srečni. Morda boste sčasoma menjali svoje mnenje o meni. Ali se še kdaj vidiva, ne vem, vsekakor pa ostanem z iskrenim spoštovanjem — D. R.» «P, S. Dvesto rabljev, ki vam jih dolgu,-jem, vam dopošljem, ko se vrnem v svojo vas v T... sko gubernijo. Prosim vas tudi, da ne omenjate Darji Alihajlovni tega pisma.» «P. P. S. Še ena, poslednja, toda važna prošnja: ker itak odhajam, upam, da ne boste Nataliji Aleksejevni ničesar omenili o mojem obisku pri vas .. — No, kaj praviš k temu? — je vprašal Volincev, ko je Ležnjov prebral pismo. — Kaj naj rečem! — je odgovoril Ležnjov: — vzkliknimo po jutrovsko: «Alah! A Lah U in vlak nim o v usta prst od začudenja — kaj češ drugega napraviti. On odpotuje ... No, srečno pot! To je res zanimivo: najbrže je tudi to pismo napisal, ker je smatral to za svojo dolžnost, k tebi je prišel tudi po tem doižnostnem čustvu... Ti gospodje trčijo pri vsakem koraku ob dolžnosi, ob dcolžnosti, — je pristavil Ležnjov in smehljaje pokazal na post-seriptum. ! — In kakšne {raze ti meče! — je vzkliknil Volincev. — On se jc motil v meni: on je pričakoval, da se povzpnem nad neko povprečno sredino ... Kakšna budalost, slabše od stihov! Ležnjov ni nič odgovoril; samo njegove oči so se nasmehnile. Volincev je vstal. — Pojdem k Darji Mihajlovni, — je rekel: — hočem vedeti, kaj vse to pomeni... — Počakaj, prijatelj: daj mu čas oditL Čemu bi se srečal i njim? Saj bo izginil, kaj hočeš več? Rajši vlezi se in zaspi; gotovo si 9e vso noč premetavat Zdaj pa stoji tvoja stvar bolje ... — Iz česa sklepaš to? — Zdi se mi tako. Prav res, zaspi, jaz pa pojdem k tvoji sestri, posedim pri njej. — Sploh nočem spati, čemu bi spal?___ Rajši vstanem in se napotim, da pogledam po polju, — je rekel Volincev in -si poravnal plašč. — Tudi to je prav. Pojdi, prijatelj, pojdi, pregleduj polja... In Ležnjov se je podal k Aleksandri Paviovni. Našel jo je v obednici. Sprejela ga je prijazno. Ona se je vedno veselila njegovega prihoda; toda obraz ji je ostal otožen. Včerajšnji Rudinorv obisk jo je vznemiril. v!a dei Rettorl t in via tfalcantoit 7-13 Absolutno konkyrea- cera:?. ,:•> 'S Delniška družba — Glavnica L SjOOO.OO^.— popolnoma vplačana. === Zadružni sedež Jn osrednje ravnateljstvo v TRSTU == l\m\m emila tifiiiail uMi m banCoj mm menjalnica, borza. Corso Giuseppe Verdi — GORICA — Telefon štev. 8 40; rzz=z=zz== Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 m J v zvezi z lastno E. SRflPULIB ■ GOBICA {nasproti LMm urtiOi NA DROBNO — CENE BREZ VSAKE KONKURENCE — NA DEBELO plačuje po »iijih cenah kakar vsi dr^i kupci ALS1ĐT • Tr«ft ^ Mazani it. 46 MI*LtIk71l ■ E« "V? R? CB C g {prsi ¥5= N-owa) 10