li^^^^/LlSTJE IN CVETJE.v^^^Ml
&*>•            --                    t>^5                —«-             va8
Iz zaklada naših pregovorov.
.   17-   Vsak   vd,   kje   ga   čevelj   žuli.
Velika dobrota je dobro obutalo. Tega še vsi ne veste, ker niste sami skusili. A jaz pa vem, kako hudo je bosemu hoditi po robatem kamenju in po trnjastih tleh, pa morda še celo o velikem mrazu. A le d o b r o obutalo nas more zadovoljiti. Slabi čevlji pa so tudi velika nadloga. Že večkrat sem videl otroke, ki so se zjutraj milo jokali in solzili, ker niso mogli obuti svojih premajnih čeveljčkov; zvečer pa so zopet stokali in se kremžili, ker se niso mogli sezuti. A tudi po dnevi so kaj občutno okušali, kaj zna
h»:   64   *»-
p r e o z e k ali sicer slab čevelj. Napravili so se na krajih, kjer je čevelj le preoblastno pritiskal, zelo boleči žulji. Žulje pa je silno težko zdraviti, radi se vedno ponavljajo in se hujšajo, ker čevelj vedno pritiska na istem kraju. Pa tudi to je križ, ker se Ijudem še ne smili tak bolnik, ker jira čevelj skriva njegove rane. To vidijo, da hodi nekako težko in nepravilno, in pa da ga mora nekaj vznemirjati, ker ni nič kaj dobre volje: a pravega vzroka vendar-le ne vedo.
In to slednjo okoliščino, da žulji napravljajo s k r i t e bolečine, nam je posebno povdarjati pri tem pregovoru. Vsak človek ima namreč vsaj nekaj skrbi, sitnosti in težav tako sam zase, da drugi niti ne vedo zanje. In če vidimo žalostnega in potrtega takega človeka, ki ima vsega dovolj in ga navidezno sreča podpira od vseh strani, začnemo ugibati. češ, kaj mu neki stiska in žalosti srce, da ne more biti vesel, ko je vendar tako srečen? Neki križ mora že imeti, ki le sam ve zanj. In tako modrovanje zaključimo s pregovorom: sVsak pač ve, kje ga čevelj žuli." Tudi sam, če ga kdo vpraša, pa mu noče povedati pravega vzroka, nekako skrivnostno zavije: BJaz že sam vem za svoje gorj^; saj vsak vč, kje ga čevelj žuli."
Pa tudi podučljiv je ta pregovor: Nikar ne zavidajmo imenitnim bogatim Ijudem njih sreče! Kaj pomaga, če imajo veliko blaga in časti, pa morda nimajo zadovoljnosti. Mi imamo svoje križe, oni pa svoje. Potrpežljivo jih nosimo, pa za druge se ne zmenimo, ter nikar nikdar ne pozabimo, da: ljuba za do volj nost j e najvišja častin največje bogastvo!
R e b u s.                             Cena 80 v., po pošti 90 v. Glavna oseba v
(PriohčU Fr.)                              tej povesti je Zaličev Dinko, ki je zgodaj
oširotel. Imel je bistro glavico in veliko uka-
iželjnost; seveda  kot samouk ni mogel po-
5->ga           sebno napredovati, čeravno je zelo rad pre-
I   '   l      II         ^iral znanostne knjige. Zlasti si je bil utepel i         \siJr          misel v glavo,  da  še  iznajde   ,perpetuum
I            yjr            mobile" — na rakovo nogo — od tod ima
tudi ime vsa povest.  Samo ob sebi je bilo prazno to večletno veriženje, prineslo mu je
______                                 pa le slednjič blagostanje in zadovoljno živ-
ljenje. Povest.nagiblje mladino k pridnosti,
Naloga.                          s'cer Je Pa nekoliko premalo preglodna in
iskrena.
(Pnokčil Fr )
2. Strelec. Povest,  predelana za mla-
a    a    a    a    a                         dino. V Ljubljani. Založil J  Giontini Natis-
a     q    &    q    q                          nila »Kranjska tiskarna11.   1900.  — Nič kaj
nam ni všeč, da se za mladino predelujejo
e    k   k    k   m                        take ,,indijanske" povesti, katere nimajo nič
m   m   n    O    O                         vzgojilnega jedra v sebi, pa tudi ne pomno-
žujejo na nobeno stran koristnega znanja. r    r    r    r    r                         Mladini torej ne priporočamo te knjige, ker
Navzdol in pofiez brano: 1. popotni človek,    JI?f felj1 za koristneJše del° obračala 2. hišna oprava, 3. domača žival, 4. staro-    hvoJ urdgl ca;5"
davna bojišča, 5. trg na Notranjskem.                   3 Rasglednice s lastno sliko (f>or-
(Odgonet*. in reSitev in imena r«mce, v Prih. u^)      tretom) krasno izvršene izdeluje slovanska
tvrdka E. Wogrintsits,  Dunaj,  IX./2.
~                                 Lazarethgasse 6, po vsaki fotografiji, ki se ji
„         ,    ..       .     .. +.                   pošlje.   Cena  za  eno  razglednico je samo
«ove Knjige m nsti.              j 12 krajCarjeVi a naročiti se _mora najmanj
1. Na rakovo nogo- Povest. Spisal Ivo deset komadov od ene slike. Čisti dobiček je Trošt. V Ljubljani 1900. Založil Lavoslav namenjen družbi ,sv. Cirila in Metoda* in Sch\ventner kot II. zv. mladinske knjižnice.    opozarjamo zato čitatelje na to podjetje.
,,Vrteo" izhaja 1. doe vsacega meseca in stoji f prilogo Tred za yse leto fi K 20 h, za pol leta i K 60 h. — Uredništvo in npraTništTO st. Petra cesta št. 76. t Ljutljani.
hM\e druitTO ,,Prlpravnlikl dom"7^- Urejaje Ant. KržlB^ - Tiska Katolišb Tiskarna t Lisbliui