Leto LXVL, St. 262 LJubljana, četrtek 16. tem 1933 Izhaja vsak dan popoldne, ucvzemii nedelj« in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst s Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8.-. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-, sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI3TVO LJUBLJANA, Knafljeva oUca •*. 6 Telefon St. 8122, 3123, 8124, 3126 ki 8126 Podrutnlee: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljansks cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. DR. BENEŠ O GOSPODARSKIH NALOGAH MALE ANTANTE Prihodnje leto pomeni pričetek nove gospodarske politike — Kmetijstvo in industrija se morata prilagoditi novim razmeram Praga, 16. novembra r. Zunanji minister dr. Beneš je v proračunskem odboru poslanske zbornice podal izjavo o celi wsti aktualnih vprašanj. Med drugim je poudarjal, da so sredstva, ki jih porabljajo države Male antante za zunanjo politično propagando, naravnost malenkostna napram sredstvom n. pr. Madžarske in da niso v nobenem razmerju z velikostjo držav Male antante. Kar se tiče zahteve, postavljene od nemške strani, po srednjeevropskem sodelovanju Male antante z Nemčijo, je izjavil, da je v zadnjih 15 letih borba za srednjo Evropo dokazala, da nobena veiesila ne bo dopustila, da bi bila kaka druga velesila v ožjem stiku z malimi državami srednje Evrope. Dr. Beneš je dejal, da ni bil nikoli proti naravnemu sodelovanju, temveč samo proti temu, da bi se ustvarilo veliko gospodarstvo, v katerem bi bik male države gospodarsko in politično podrejene eni velesili. Tega tudi ostala Evropa ne bi dopustila. Nemčija se sama ! odmika od Male antante ter vodi naj-jačjo avtarkično politiko v Evropi. Kar se tiče gospodarskega programa Male antante, se morejo kmetijski in industrijski problemi rešiti istočasno. Oba činitelja se morata zavedati, da brez te istočasnosti eden izmed njiju manjka. V okviru gospodarske Male antante se morajo rešiti naslednji načelni problemi: Po uničenju izvoza mora priti v kmetijstvu in industriji do gotove pre-orientacije. Izdelati se mora celotni gospodarski program in sicer za več let. Gospodarska Mala antanta ne more takoj vsega izpremeniti. ta akcija pa naj tvori podlago za pričetek nove gospodarske polHfke znotraj m zunaj. Gospodarstvo mora v L 1934 postopati po čvrstih načrtih. Dr. BeneŠ meni, da bodo pripravije-nf načrti, o katerih bodo govorili na gospodarskem svetu Male antante, ki se bo prvič sestal v Prag!, sprejeti in da bodo prv? korak k splošnemu pove- čanju medsebojne izmenjave blaga med temi trebi državami v 1. 1934. Nato je govoril o vprašanju nemške manjšine. Važno je, da se Nemci danes jasno priznajo za državo. Naj bodo enaki med enakimi, vendar pa je treba razlikovati med strankami in narodi. Češkoslovaška, je dejal dr. Beneš, je skrbela za ohranitev miru, dočim so se drugod dogajali prevrati, revolucije itd. Češkoslovaška je očuvala prebivalstvu imetje, valuto, demokracijo in politični mir. Skozi 15 let je češkoslovaška država storila vse, da se sporazume z Avstrijo, ki ji je finančno pomagala v letih 1920 do 1922 in v letu 1923/24. Češkoslovaška si je na vse mogoče načine prizadevala, da bi se sporazumela tudi z Madžarsko ter v 15 letih ni imela z Nemčijo nobenega resnejšega spora. Te miroljubne smernice češkoslovaške zunanje poMtike bodo ohranjene tudi nadalje. Berlinska senzacija Hitler je pričel pogajanja s Poljsko za sklenitev nena-padalnega pakta — Slično pogodbo bo sklenil tudi s češkoslovaško Berlin, 16. novembra, r. Državni kancelar Hitler je včeraj dopoldne sprejel poljskega poslanika. Sprejem se je vršil v navzočnosti zunanjega ministra Neuratha ter je trajal razgovor nad dve uri. Nanašal se je na nemško-poljske odnošaje. O sestanku je bil izdan komunike, kj ugotavlja, da je bik) ugotovljeno popolno soglasje nemške in poljske vlade v tem, da se naj obstoječa sporna vprašanja rešijo potom neposrednih pogajanj med Poljsko in Nemčijo. Ob enem sta obe vladi izrazili pripravljenost, odreči se vsakemu nasilju pri reševanju spornih vprašanj. Ta akcija fe v zvezi z željo nemške vlade, da uredi odnošaje Nemčije do svojih sosedov. Slična pogajanja se pripravljajo tudi s Češkoslovaško. Pariz, 16. novembra. Vest o pričet-ku pogajanj med Nemčijo in Poljsko je francoske politične kroge silno iznenadila in je vzbudila največjo politično senzacijo. Današnji pariški listi govore o vzhodnem Lokarnu in naglašajo, da bi sklenitev nenapadalnih pogodb med Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško ob priznanju sedanjih državnih meja pomenila silno ojačan je miru v tem delu Evrope, ob enem pa tudi dokumentirala miroljubnost Nemčije. Petit Parisien označuje ta pogajanja za najvažnejši diplomatski dogodek, ki more največ doprinesti k ojača nju mirovne politike v Evropi. List dodaja, da se po Informacijah njegovega dopisnika v Berlinu pripravljajo slična pogajanja tudi z vsemi drugimi sosednimi državami. Nova razorožitvena konferenca v Rimu? Angleška vlada predlaga sklicanje razoroiitvene konference velesil v Rim, da bi se na ta način zopet pridobilo Nemčijo za sodelovanje London, 16. novembra, r. Sinoči se je vršila seja angleške vlade, ki je bila posvečena izključno razorožitvenemu vprašanju. Kakor se izve, se je vlada odločila za sklicanje posebne razorožitvene konference izven ženeve. Na tej konferenci naj bi najprvo sodelovale samo Štiri velesile, za osnovo pa naj bi služIl angleški raz-orožitveni načrt. Ko bi prišlo med velesilami že do konkretnega sporazuma, naj bi se pritegnile tudi ostale države. Mac-donald je najprvo predlagal, naj bi se ta konferenca vršila v Londonu, toda ta predlog je bil odklonjen in sklenjeno predlagati Rim za kraj te konference. Obenem Je angleška vlada sklenila storiti vse. da pripravi Nemčijo za povratek na razorožitveno konferenco. Rim, 16. novembra, r. Vest o sklicanju konference štirih velesil v Rim je bi. Ia v tukajšnjih krogih sprejeta z največjim zadovoljstvom. Italijanski krogi vidijo v tem zmago Mussolinijeve teze, da se morajo štiri velesile same odločiti in Sele potem pritegniti manjše države. Pariz, 16. novembra, r. V pariških krogih so sprejeli vest o inicijativi Anglije za sklicanje konference Štirih, ki naj M se sestala še pred božičem v Rimu, dokaj skeptično. Predvsem poudarjajo, da Je Ženeva edino mesto, kjer se morejo nadaljevati razorožitvena pogajanja. Pakt Štirih velesil nikakor ne more tvoriti osnove teh pogajanj, ker bi to pomenilo izključitev vseh ostalih držav. Pariz, 16. novembra, r. Razprave v francoskih listih o koristi neposrednih nemško-francoskih pogajanj trajajo dalje. »Intrasigeant« izjavlja, da za Francijo ne bo lahko sporazumeti se direktno in izolirano z Nemčijo, ker ji Anglija in Italija pri tem ne bosta pustili prostih rok. Tudi Mala antanta in Poljaka m n* bosta dali izločiti. List odklanja tudi s francoskega stališča direktna pogajanja z Nemčijo, ker bi morala Francija raztrgati stare in nove pogodbe. Mir, ki bi se rodil po teh pogajanjih, pa ni problem, ki bi ga morala rešiti samo dva naroda. List končuje z ugotovitvijo, da je misel skleniti francosko-nemško antanto v pogajanjih med dvema, zaradi svoje enostavnosti za gotove kroge brezdvomno zapeljiva. Tudi »Temps« posveča današnji uvodnik temu vprašanju. Po jasnih izjavah ministrskega predsednika Sarrauta in zunanjega ministra Bon-courja ima sedaj besedo nemški kancelar Hitler. Agencija Radio poudarja, da bi bilo potrebno, da sedaj Hitler prevzame inicijativo. Nemčija postavlja zahteve in ne Francija. Zato mora tudi Nemčija napraviti prvi korak. Hitler ima na izbiro neposredna pogajanja s Francijo ali pa posredovanje Anglije in Italije. Napredovanje Beograd, 16. novembra, r. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega, ministra napredovali v višjo skupino strokovni učitelji, odnosno profesorji, in sicer Marija Candrč na dvorazrednl trgovski Boli v Ljubljani ter Alojzija Novak ln inž. Frtdolm Hacin na srednji tehniški Soli v Ljubljani. Nadalje so napredovali v vlSjo skupino davčni uradniki Milan Peterlin v Šmarju pri Jelšah, Pran Vrč v Kozjem, Vladimir Oogala v Kamniku, Anton fioberl v Skofji Loki, Rudolf VmnStajner v Ribnici, Fran Hartman v Kočevju ki Pavel Plrič v Ormožu. Justifikacija v Beogradu Beograd, 16. novembra. M. Davi ob 6. je bil justificiran upokojeni podpolkovnik Lujo Mišic, ki je bil od državnega sodišča zaradi špijonaže obsojen na smrt. Odcepitev Irske? Dublin, 16. novembra, p. V zvezi a no-ostritviio konflikta med Anglijo in Irsko računajo v političnih krosih e skorajšnjim razpisom parlamentarnih volitev. Za te volitve bi izdal De Valera parolo: Popolna odcepitev Trske od Anelije in proglasitev Irske za republiko De Valera ie prepričan, da bi s tako parolo dosegel absolutno zmago. Kmetijska radio predavanja Ljubljana, 16. novembra. Zimska kmetijska radio-predavanja se prično 3. decembra z uvodnim predavanjem g. načelnika kmetijskega oddelka, g. ini. Zidanška Josipa. Predavanja ae bodo nadaljevala vsako nedeljo in praznik ob %8. in popoldne ob 16. Predavali bodo priznani in ie po dosedanjih predavanjih znani kmetijski strokovnjaki in sicer gg.: inž. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe, inž. Pire Alfonz, agrarni inšpektor, inž. Wetiko Beno. banovinski živinorejski referent, inž. Zupanič Ivo, ravnatelj kmetijske Sole na Grmu, inž. Petkovšek Valentin, ravnatelj kmetijske šole Sv. Jurij ob juž. žel., inž. Tavčar Karel, gozdarski inspektor, inž. Turk Jakob, ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, inž. Zaplotnik Ivan. asistent kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, inž. Sabec Srečko, ravnatelj mlekarske sole v Skofji Loki, dr. Veble Franjo, vet svetnik, Humek Martin, sadjarski nadzornik, Flego Anton, sadjarski referent, Strekelj Josip, šolski nadzornik v pokoju. Pavlica Franjo, banovinski mlekarski učitelj, prof. Verbič Josip in ml. Sadar Vinko, banovinski poljedelski referent Opozarjamo kmetovalce na ta važna predavanja in jim svetujemo, da se udeležujejo skupnega poslušanja, ki ga organizirajo sreski kmetijski referenti in Šolska vodstva. SPORED PREDAVANJ 3. decembra ob 7.45 bo predaval ing". ZidanSek o namenu letošnjih kmetijskih predavanj v radiu, ob 16. pa ing. V. Sadar o važnih vprašanjih iz pridelovanja krompirja. 8. decembra oo 7.45 bo predaval ing. B. Ferlinc o zadružni nabavi ln vnovčevanju kmetijskih pridelkov, ob 16. pa F. Pavlica o mlekarstvu za gospodinje. 10. decembra ob 7.45 bo predaval ing. Alfonz Pire o boju za gozd in pašo, ob 16. pa ing. B. Wenko o selekciji govedi v dravski banovim. 17. decembra ob 7.45 bo predaval ing. Alfonz Pire o naših srenjah (agrarni skupnosti), ob 16. pa ing. Ivo Zupanič o ravnanju z letošnjimi vini s posebnim ozlrom na zmanjšanje kisline. 26. decembra ob 7.45 bo predaval ing. Karel Tavčar o negovanju gozdov, 31. decembra ob 7.45 pm ing. S. sabec o organizaciji in delu zadružnih ustanov za mlekarstvo. 1. januarja ob 7.45 bo predaval M. Zupane o svinjereji, 6. januarja ob 7.45 Ing. B. Ferlinc o selekciji kulturnih rastlin, istega dne ob 16. A. Flego o zimskih delih v sadovnjaku, 7. januarja ob 7.45 ing:. K. Tavčar o ek šotah v gozdu, 14. januarja ob 7.45 ing. A. Pire o agrarni krizi in istega dne ob 16. ing. V. Sadar o Usanju Seja Narodne skupščine Nadaljevanje razprave o obvezni telesni vzgoji naroda Beograd, 16. novembra, r. Narodna skupščina je včeraj in danes razpravljala o predlogu zakona o uvedbi obvezne telesne vzgoje naroda. Telesna vzgoja naroda bi se pričenjala z osnovno šolo in bi trajala do 20. leta starosti. Poleg gimnastič-ndh vaj za telesno vzgojo bi obsegala tudi kulturne tečaje, tako da bi si mladina krepila duha in telo. Na včerajšnji seji je podal minister za telesno vzgojo g .dr. Han-žek obširen ekspoze, k! ga je sprejela Narodna skupščina z velikim odobravanjem V debati sta govorila vCeraj dva katoliška duhovnika, poslanca dr. Centić in Alojzij Pavlic, prvi je z navdušenjem govoril o blagodejnem vplivu sokolstva na vzgojo mladine, drugi pa je napadal vsevprek, tako da je bil naposled kaznovan z izključitvijo od petih sej. Danes se je razprava nadaljevala. Prvi je govoril poslanec Mita Dimitrijević, ki je polemiziral z nekaterimi navedbami včerajšnjih govornikov. V osebnem pojasnilu je narodni poslanec dr. Centić apeliral na narodne poslance, naj že puste škofovsko poslanico ln pozabijo na ta črni madež. Ob uri, ko to poročamo, govori bivši ministei za telesno vzgojo g, dr. Dragan Kraljevič, ki obširno analizira predložen zakonski načrt in priporoča njegov sprejem. Umirajoča konferenca Razorožitvena konferenca bo polagoma zaspala — V Ženevi ni nobenega odgovornega državnika več ženeva, 16. novembra. AA. Grški delegat Poditis, ki ie imel naloge predložiti poročilo o varnosti, je sporočil, da bo jutri odpotoval v Pariz, ker v ženevi te naloge ne more izvršiti, ker ni odgovornih angleških in italijanskih zastopnikov. Dopoldne so se sestali poročevalci komisij pn Hendersonu in predlagali, naj se pošljejo pisma vsem državam, ki so članice predsednic t va. ter se jim opiše položaj v ženevi, ki onemogoča razgovore z odgovornimi osebnostmi. Konferenca poročevalcev s Hendersonom se je popoldne nadaljevala. Liondoo, 16. novembra, r. Sodeč po poročilih tukajšnjih listov, namerava ruska vlada sprejeti važne sklepe glede razorožitve, v svojem uvodniku pravi današnji »Times«, da mora angleška v4ada zopet povzeti pobudo in pripominja, da noben Anglež še do danes ni mogel razumeti, zakaj je stopila vlada s svojim razorožitve-nim predlogom v ženevi pred javnost, preden je bila zaključena naxodno-socialistična revolucija v Nemčiji. List napoveduj«, da se bo vlada na svoji današnji seji bavila z razorožitvenim vprašanjem, slasti pa s problemom, kaj naj se sedaj ponudi Hitlerjevi Nemčiji. Nov sestanek med Litvinovim in Rooseveltont Zaključek pogajanj se pričakuje za petek VVashington, 16. novembra, g. Sovjetski zunanji komisar Litvinov je bil včeraj zopet sprejet v Beli hiši pri predsedniku Rooseveku, s katerim sta nadaljevala pogajanja. Litvinov je med tem že dobil odgovor od moskovske vlade na svoja vprašanja, zlasti tudi g*ede zahteve Roosevelta, da se rešijo vsa sporna vprašanja, torej tudi vprašanj2 dolgov, pred ofioiehiim priznanjem Rusije s strani Amerike. O današnji konferenci med Rooseveltom in Litvinovim je bil objavljen kratek komuni-ke, ki poudarja, da so se poga-ianja nadaljevala in da je pričakovati zaključek pogajanj v petek. Moskva, 15. novembra, č. Poiurad-na agencija »Tass« je objavila poročilo, v katerem priznava, da se pogajanja med Rooseveltom m Litvinovim niso p—idknila z mrtve točke. Težave je izzval Roosevek, ki je hotel v nasprotju s svojimi prvotnimi nameni ae-daj rešiti še nekatera gospodarska vprašanja prej, nego bi pristal na priznanje Rusije. Ameriški listi že poročajo, da zahteva Roosevelt tudi uredi-teh ruskih carskih dolgov. Po prvotnem programu bi moral danes že odpotovati iz \Vashingtona nazaj v Evropo, a je svoj povratek od podil za nekaj dni. Odmev Sarautovega govora v Berlinu Berlin, 16. novembra, a O izjavah Sarrauta in Paula Boneourja v francoskem parlamentu piše >Anuriffc: Oba govora sta otroka previdnosti, vendar pa puščata odprte motnosti, ki zaeližiio pozornost in razumevanje Nemčije. Ako pomislimo, kake hudobnosti si ie zopet včeraj dovolil Chur-chiU napram Nemčiji in s kakim ♦eatrom užaljenoati si skuSa potovalni politik Hon-derson ohraniti svojo važnost, se občutijo francoski pričetki za stvano razmotrivanJ9 dogodkov skoraj kot blagodejni. Politična amnestija v Nemčiji Berlin, 16. novembra, e. V tukajšnjih političnih krogih se razširjajo govorice, da namerava državna vlada amnestirati veliko število političnih kaznjencev. Pri zadnjih volitvah se je kakor pravijo, dognalo, da ima vlada tako veliko večino naroda za sabo, da ji neznatna opozicija ne more izpodkopati tal. Tudi većina koncentracijskih taborišč bo ukinjena. Pač pa je državna vlada na svoji zadnji seji Sprejela več novih zakonov, a katerimi bo-o uvedene zelo hude kazni za navadne zločince, kakor tudi za seksualne prestopke. Stroge kazni so predvidene tudi za trpinčenje živali in za vivisekcijo. Zbornica nemške kulture Berlin, 16. novembra. AA. Wolffov urad poroča: Minister za propagando Gdbbele je kot predsednik otvoril danes »Zbornico za nemško kulturo«. V svojem govoru ie dejal, da sega nacionalna revolucija tudi na področja kulture, znanosti in umetnosti. Dočim je liberalizem posadi] individuum v sredo vseh stvari, je narodni socializem na mesta individualizma postavil skupnost naroda. Umetnost ni zmožna življenja, je izvajal GobbeK in se ne more mogočno razviti, če ne vznikne iz stvarite!lakih sil naroda, ki jim je najvišji izraz. Nikakor ne mislimo umetnosti diktirati. ]• nadaljeval Gabbela. Hočemo biti samo pokrovitelji nemške umetnosti in nemške kulture na v*eh njenih področjih. Zbornica za nemško kulturo bo štela sedem sekcij: za glasbo, ki ji bo predsedoval Richard Strauss, za lepe umetnosti (predsednik Evgen Honig), za gledališče, za književnost, za tisk, radio in kino. Podpr^df .i-nik zbornice je državni tajnik Pjnk. Položaj v Rumuniji Parte, 16. novembra, s. Novi predsednik rum unske vlade je izjavil dopisniku >In-transigeanta« v Bukarešti, da je splošni položaj v Rumuniji zelo težak. Rum unija trpi zaradi posledic svetovne gospodarske e. Finance države niso v redu ln poleg tega se opaža nekaj časa kriza avtoritete. Vlada noče v okviru parlamenta vzpostaviti avtoriteto, omiliti gospodarsko krizo ter spraviti v red državne finance. Pri teh prizadevanjih si je nova vlada gotova podpore Francije. V zunanjepolitičnem o žiru bo vlada nadaljevala politiko miru ln dosedanjih prijateljstev in zvez. Bukare&ta, 16. novembra .g. V političnih krogih se je danes razširila vest, da se bodo nove volitve narodnih poslancev vršile med 17. In 22. decembrom. Narodno zara-nistična stranka je sklenila, da se bo^ volitev udeležila in napoveduje najodločneiSo borbo liberalni vladi. Sorzna poročila. UUBLJAN8KA BORZA. Deriie: Amsterdam 2307.07 _ 2318 43. Berlin 1362.91 _ 1373.71. Bruselj 798.02 -801.96. Cuiih 1108.35 - 1113.85. London 183.97 - 185.57. Newyork 3380.50—3408.7«. Pariz 223.88 - 225.—. Praga 17001- 170 87. Trst 301.24 — 303.64 (premija 28.6 od*t.) Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.95 INOZEMSKE BORZE Curlh. Pariz 20.20, London 16.63. Ni m Tork 307.50, Bruselj 72__, Milan 27 22 Madrid 41.80. Amsterdam 208.15, Berlin 123.15, Dunaj 57.50, Praga 15.J4, Var*av* *7.S0, Bukarefcu 146. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. novembra 1933 Nov dah v škoSji Loki Vprašanje Gasilskega doma, nove tekstilne tovarne in premestitve pokopališča S culico za delom po svetu Zanimivo predavanje predsednika Okrožnega odbora Filipa Pristona v Vajeniškem doma Skofja Loka, 16. novembra. Sinoči je Imel občinski odbor t škofji Loki sejo, ki se je je poleg župana gocp. Sinka in vseh občinskih odbornikom udeležil tudi sreski načelnik g Ivan Logat. Po dolgotrajnem razpravljanju je bilo sklenjeno, da mestna občina odstopi trgovcu g. Josipu Deisiugerju Gasilski dom in plača 20.000 Din, zato oa dobi od njega v zameno sedanjo štravsovo hišo, ki se tišči obeh mestnih hiS ia Mestnem trgu. Gasilci bodo v sedanjih prostorih še p 1-drago leto, g. Deisinger bo pn med t**m rabil pritlične prostore štri\sj-e hiše. a najemnina te hiše pripaia mestni občini. V tem poldrugem letu >>o treba torej rešiti tudi vprašanje Gas'.lske^a domu *n gasilci dobe prostor za silo v Mesta: ubožnici, najbrž bodo pa škorje'očani »idali skupen dom za vse kulturne ui gospodarske korporacije, bi Še nimajo svojih prostorov. V zvezi s tem so govor..i tuai o celotni preureditvi vseh tren mestnih hiš na Glavnem trgu v arhitektonsko ce oro, kar je pa zaradi visokih stroškov še vprašanje bodočnosti. Glede nove tekstilne tovarne v Vincar-jib je poročal zastopnik interesne skupine tvorničarjev g. Rado Thaler, končno ;e bilo pa sklenjeno, da bi občina >oniirt"a šestletno oprostitev vseh občinsk n do-klad od leta, v katerem bo podjetju prvič podpisan davek na pridobnino, pri tem pa ne bo upoštevan prometni davek. Pot v Vinca rje bo razsvetljena z električnimi Trbovlje, 15. novembra. Zadnja leta se je sport med mladino v rudarskih revirjih močno razmahnil, če pomislimo, da je bil prvi športni klub v rudarskih revirjih ustanovljen šele pred 10 leti in da šteje okrožni odbor LNp v Trbovljah, katerega delokrog obsega Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, že 10 športnih klubov, si lahko predočimo, s kako vnemo se oprijemlje naša mladina zdrave športne ideje. V ponedeljek 13. t. m. ob 20. uri so se zbrali v klubovi sobi SK Trbovlje v gostilni Berger zastopniki 9 športnih klubov, organiziranih v OOLNp Trbovlje, in sicer SK Amater, SK Trbovlje, SK Dobrna, SK. Retje, SK Zagorje, SK Svoboda (Zagorje), SK Sloga (Zagorje), SK Rudar i Hrastnik), SK Delavec (Hrastnik), do-f m sta SK Hrastnik in SK Litija izostala. Občni zbor je otvoril predsednik okrožnega odbora g. Pleskovič, ki je poleg zastopnikov športnih klubov pozdravil tudi odposlanca IjNP g. Kureta iz Ljubljane. Predsednik je v svojem lepo zasnovanem govoru naglašal. da pripisuje naša država telesni vzgoji našega naroda največjo važnost. Namen športnih organizacij ni le stremljenje po prvenstvih v tekmovanju, marveč je predvsem naloga, da vzgoje na-$o mladino v viteštvu, plemenitosti, pra-vicoljubnosti, tovarištvu in narodnem bratstvu. Vse te lastnosti pa je treba mladim športnikom šele privzgojiti in to je naloga vseh vodilnih osebnosti v sportu. Povsem napačno bi bilo misliti, da naj športna publika vzgoji športnike na igrišču. Baš nasprotno; pravi športniki bodo vzgojili publiko. Priznati je treba, da je strpljivost hvalevredno zavladala tudi med našimi športniki, treba ie sedaj le Še, da prodre tudi med vse športnike tudi pravo športno tovarištvo in bratstvo ne glede na klubsko pripadnost. Sledilo je poročilo okrožnega tajnika g. Adalberta Božiča, ki ie poročal, da je okrožni odbor prejel med poslovnim letom 52, odposlal pa lOo" dopisov. Sport v rudarskih revirjih se stalno širi, tako da št^ie okrožni odbor točasno že 11 klubov. iamicami in popravljena bo tudi ograja ter urejena pot, obenem pa občina ne bo ugovarjala, če bo tovarna stala tako daleč proti cesti, kakor stoji sedaj Deisingerje-va šupa. O proSnji Sokola za oprostitev plačevanja občinskih dajatev ia kino je bilo sklenjeno, da stopi občina s Sokolom neposredno v stik. Ko so navzoči prijavili svoj korporativen vstop v Župansko zvezo, sta bila za gospodarja občinskih hiš določena gg. Anton Savnik ln Franc zon-tar, nato Je bilo pa sklenjeno, da občina ne bo več prodajala opeke. Zaradi nameravane odstranitve sedanjega vojaškega pokopališča bo v soboto dopoldne komisija, ki se je udeleže tudi inž. Navinšek iz Ljubljane, za občino pa gg. Viktor Žužek, Franc zontar in Ivan Kavčič. Kosti pokojnih mislijo prenesti v skupno grobnico z imeni pokopanih, določiti bo pa treba šele, kam bo prestavljen sedanji spomenik. Sploh je aktualno vprašanje tudi, da se premesti tudi sedanje pokopališče na primernejši prostor, ker sedaj ovira razvoj mesta. Po poročilu g Žontarja o popravilih v mestni hiši, je občinski svet še sklenil, da prepove odvaža-nje kamenja s Kamenitnika brez njenega dovoljenja, razen tega je pa potrebna tudi še komisija zaradi točne določitve lastninskih pravic na Kamenitniku. Novi občinski svet Je torej pričel delati pod vodstvom župana g sinka z vso ppro in z velikim uspehom za zboljšanje razmer in moderniziranje mesta. ki že vsi tekmujejo v letošnji sezoni. V klubih priporoča gojiti lahkoailetiko, ki je prvi pogoj za uspešen razvoj posameznika in celote v športnem pokretu. V okrožju je 7 športnih igrišč, od katerih je eno nujno potrebno ureditve. Ostro kritizira ono šolsko mladino, ki se že vmešava v športne pokrete in igre, ka morajo klubi brezpogojno preprečiti Vzgoji športnega naraščaja se mora posvetiti največjo pozornost, zato se naj da klubom možnost, da odigrajo čdm več rezervnih in juniorskih tekem, ker se s tem goji napredek sporta. Take tekme naj soaijo sodniki brezplačno. Tajnik zaključuje svoje poročno z apelom na medsebojno toleranco, spoštovanje, zaupanje in solidarnost. Blagajnik g Knez poroča, da je imel okrožni odbor preteklo poslovno leto Din o93ti.3d denarnega prometa s saidom Din 160.35. Po poročilu revizorja Slepišnika se izreče blagajniku zahvala in razrežnica. Okrožni kapetan g. Dolanc poroča, da je organiziral v preteklem posiovnem letu dve reprezentančni tekmi v prid brezposelnim članom okrožnega odbora Trbovlje, za kar se mu izreče zahvala. Sledile so volitve, pri katerih so bili predlagani: za SK Amater gg. Božič in Jelen, za SK Trbovlje gg. Borišek in Letnik, za SK Dobrno gg Knez in Hvala, za SK Retje gg. Krhlikar in 2arn, za SK Rudar gg. Dolanc in Lipovšek, za SK Delavec gg. Ramšak in žveplan, za SK Zagorje gg. Taufer in Arhar. za SK Svobodo gg. Župane in Marn, za SK Slogo gg. Gu-na in čopar, SK Hrastnik in SK Litija pa bosta svoje delegate pismeno imenovala. Nato je predlagal tajnik g. Božič, da se odpošlje Nj. Vel kralju vdanostna in ministru za telesno vzgojo g. dr. Hanžeku pozdravna brzojavka, kar je bilo z največjim navdušenjem soglasno odobreno. Zastopnik SK Sloge iz Zagorja predlaga, da naj bi se ustanovil okrožni odbor tudi za Zagorje. Zastopnik LNP g. Kuret pojasni, da se ne bi delala s strani LNP n:kaka ovira, vendar pa priporoča, da se s tem počaka 5e eno leto, ker je cela stvar še preuranjena. Ljubljana, 16. novembra, čeprav je bilo v ponedeljek proti večeru vreme, da so se ljudje v brozgi smilili sami sebi, vendar je bilo predavanje v Vajeniškem domu prav dobro obiskano, saj je znani prijatelj obrtne mladine in predsednik Okrožnega odbora g. Filip Pri s ton že minuli ponedeljek vajencem obljubil, da jim bo povedal, kako je šel v >:remd«. Ra^en mladine je pa prišlo svojega simpatičnega prijatelja poslušat tudi več mojstrov. Predavatelja In mladino je pozdravil g. Milko K r a p e t, nato je pa g. Pristou jel pripovedovati tako zanimivo, da je bilo v predavalnici ves čas tiho in mirno, kakor bi v njej ne bilo nikogar. Leta 1S94. je mladi obrtni vajenec Filip postal pomočnik in mojster ga je po-v&bil na golaž in pivo ter mu ponudil tudi cigaro, ki pa nič kaj ni šla mlademu pomočniku. Kmalu se je novega pomočnika lotila neka nervoznost, da ni mogel več obstati v Ljubljani, ker ga je gnala kri v neznane daljave, kakor je pred njim gnala stoletja in stoletja vsakega obrtnega pomočnika, ki je hotel kaj izkusiti in se naučitd. Sol Še ni bilo in ne tečajev ter razstav, zato so si pa obrtniki pridobivali znanje s službami v inozemstvu. V posameznih krajih so bila povsod urejena zavetišča, kjer so popotni obrtniki dobili hrano in prenočišče, navadno se pa nalezli tudi uši ter privadili navad sia-bih tovarišev. Popotovali so pomočniki v starih časih le peš z bisago Čez ramo ln nekateri so postali taki Ahasverji, da so bili na cestah tudi še na stara leta, dokler zapuščenih ni našla smrt v obcestnem jarku. Pristou je bil velik revež, saj je ob nedeljah moral čakati na mater, da je prišla iz cerkve in mu dala svode čevlje, da je tudi on lahko šel ven Teta mu je posodila 10 kron in peljal se je v Budimpešto, kjer so ga na kolodvoru obli le solze, ko se je začutil popolnoma osamelega med tujci, ki so govorili samo madžarsko. Vendar je pa dobil delo in kmalu je tudi spoznal, da prav za prav nič ne zna, zato se je pa vedno pridno učil in vestno gledal okrog sebe ter takorekoč krade! z očmi in si zapomnil, kar je videl novega in koristnega pri svoji obrti. Ko je v Budimpešti zmanjkalo dela, je delal nekaj časa v Zagrebu ter prišel pogledat v Ljubljano, ki ga pa ni mogia obdržati. 2e je bil spet v Gradcu pri dobrem mojstru, ki je svojega slovenskega pomočnika vedno opozarjal, naj pri delu ne hiti. pač naj pa dela počasi, vestno in z največjo natančnostjo, a hitrost pride sama s prakso Ln rutino. Mnogo lepega je videl in doživel tudi v Miirzuschlagu, Marijinem Celju in na Semeringu, da je bil kmalu navdušen prijatelj prirode in planinec ter strasten ribi«, kar je tudi še danes na stara leta. Služboval je tudi po Tirolskem v Bokanu, Meranu in drugih, krajih. Ko sta nekoč s svojim tovarišem pre noče vala na popotovanju na senu, a ta na šla S debele listnice, polne italijanskega denarja. Tovariš ga je lapeljeval, naj Jih pobašeta m pobegneta, vendar Je pa Pri stou ostal vedno posten In imel vedno lah ko vest Pregovoril je tudi tovariša, da sta nadaljevala pot, a naenkrat je prija telj izginil in se čez dolgo časa vrnil na zaj a 5 lirami. Priatovu je zadostovalo, ta je takega prijatelja ln zapeljivca zapustil Očarala so ga mesta Inomost, Solnogra-d. zlasti pa Monakovo, kjer se je razjokal ko Je nekoč zaslišal slovenski jezik. Na popotovanju v Line mu je bil nkraden ves denar, a našel je dobre ljudi, ki so mu pomagali s hrano in prenočiščem, dokler ni zaslužil. In spet je bila njegova največja dobrotnica stara gostilničarka s Spodnje Štajerske. Končno je ukažeijni pomočnik prišel v Ljubljano, kjer se mu je pa zdelo tako dolgočasno, da je že čez 3 dni pobegnil na Dunaj. Živel je z odprtimi očmd tn je varčeval denar, da je lahko plačeval tečaje, ki se Jih je udeleževal pozimi z največjo pridnostjo. Spo znal je tudi, da je bilo zanj bolj koristno, če je delal pri mali firmi, kjer je dobil v roke vsako delo Prihranil si je $6 kron. ki je bilo za njega že veliko premoženje, pa se je podjetni fant okorajžil in z največjim znanjem oborožen hitel v Ljubljano ter ustanovil svoje podjetje, ki je še danes med največjimi in najuglednejšimi v Ljubljani. Predavatelj je prav prijetno opisal tuje kraje ter svojim mladim prijateljem povedal tudi polno koristnih izkušenj in naukov. Bil je vedno odkritosrčen in ubogljiv, zlasti je pa vedno rad pomagal svojemu bližnjemu, da so ga vsi radi imeli in tudi njemu radi pomagali Nikdar se ni sramoval slovenskega jezika in nikdar n' zatajil svoje male, v tujini neznane ili prezirane domovine. G. Milko Krapež se je predavatelju zahvalil s pozivom, naj ga mladina posnema, nato je pa predsednik g. Rebek naznanil, da bo prihodnji ponedeljek predaval g P u h a r o alkoholu ter kazal skiop-tične slike. Vajenci in vajenke proslave tudi narodni praznik L decembra, nato bodo pa Imeli božićnico, kjer bodo z obleko in čevlji obdarovani oni revni vajenci, ki pridno obiskujejo predavanja. V nedeljo je predaval v Vajeniškem domu gosp Rebek. nato »o pa vajenci s filmom popotovali po Jugoslaviji in igrali šah in razne igre. ki jih jim je preskrbel Vajeniški lom Kakor po vsakem predavanju. Je bila tudi po tem kinematografska predstava. dopoldne v gostimi Volker člansko zborovanje, ki je obvezno za vse člane. Na zborovanju se bodo obravnavala važna vprašanja organizacije, zato se naj vsak torarU sestanka sigurno udeleži. KOLEDAR Danes: Četrtek, 16. novembra, katoličani: Otmar, Edmund, Veligoj; pravoslav. ni: 3. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Noč velike ljubezni. Kino Ideal: Zmagovita ljubezen. Kino Dvor: Oporoka dr. Mabusa. Kino slika: Ekstaza. JNAD >Jadran«; Akademija v proslav ti lOOletnice rojstva Jovana Jovanovića Zma ja ob 20. . v prostorih Trgovskega doma DE2URNE EKARNE Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Hočevar, LJubljana VII, Celovška cesta 31; Ustar, Sv. Petra cesta 78. tJ^spcc/ sita Naprošeni smo glede na besede, napisane na tem mestu 8. t, m. o pretiranih cenah v restavraciji nekega imenitnega hotela, spustiti skozi sito tole izjavo: »Dotična družba je priredita omenjeno večerjo v moji restavraciji. Dasi v članku moja restavracija ni imenovana, vendar bi članek — če bi bil resničen >n osnovan — utegnil škodovati ugledu in kreditu ne samo moje restavracije, temveč vobče ugledu večjih restavracijskih obrti v Ljubljani. Da je članek neosnovan, Vam prav rad dokažem s podrobnim računom, ki je bil predložen omenjeni družbi. Račun fe bil naslednji: 3 litre cvička .... Din 42,— / liter Opola .... »* 16.— 7 decilitrov vermutha . •» 42.— 3 mala piva .... M 1050 7 turških kav . . . *• 28.— 4 pommes chipes • . ~ 12.— 14 kruhov .... nezpana< pevka vabi na sestanek točno opolnoči Hud^ je zadrega ia jubljenega oficirja, vendar ga pa pre maga pustolovska žilica, da z lažjo po begne k neznanki Res najde odprta vra |4 pevkine vile In plamteče ga vabi njena pesem &e hujša Je Pa zadrega, ko koneno atopi pred svojo znanko, ki jo je jravkar nalagal. Ali vendar omami noč velike ljubezni oba m ona mu vsa srečna obljubi, da postane ojegova žena, če bo tudi njena hči Ulla zadovoljna z njim Drugi dan na sestanku s svojo mlado Bttaatko s ceste Rhon spozna, da je vanj zaljubljena deklica hči njegove ljubice Zvečer je ples na ladji in nanjo se prikrade tudi Ulla ter poišče Rhona, ki pravkar čaka na njeno mater. Deklico tolaži kot otroka, češ, da ga bo v kratkem pozabila, prizor pa opazuje mati, ki se pre-rresena sklene zaradi obupane hčerke odpovedati Rhonovi ljubezni in se takoj na plesu zaroči z bogatim ostarelim konzu lom. Ta kavalir pa spozna njeno zlomlje no srce in je pripravljen odstopiti od zaroke Pretresljivo je slovo med Rhonom in pevko, ki se je odrekla sreči zaradi svoje hčerke Solnce spet vzhaja In barka se poslavlja, hrepeneče gledata za izgubljeno srečo hči ln mati, ki pa vendar še pravi, da se ladja- morda spet kdaj vrne Petje, orientalska muzika, prelest Carigrada, zlasti pa igra glavnih oseb ter lepota in glas Jarmile Novotne so faktorji, da pri tem filmu vsakdo pozabi na svoje skrbi in se zasanja v noč velike ljubezni. M M p| Zvočni kine Dvor :Z £* Telefon 27-80 "*J[ ■--9 JU SAMO DANES g ■ OPOROKA g 1 DR. MABUSA S 13 Film napetih scen in najdrz 9 ■d oei&h Vinov. JTJTRI JUTRI ■ DVE SIROTI S JU po znanem romanu J| flB Predstave danes ob 4., 7. in 9. U B H Cene Din 2-, 4.-. 6.- in 8.- Dir g «■■■■■■■■■■■■01 Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ganglsva proslava v Litiji Litija, 15. novembra. Litijsko sokolsko družtvo je prav dostojno proslavilo 601etnico svojega podstareši-ne hr. Engelberta Gangla. V nedeljo zvečer se je udeležilo Številno občinstvo m domala vsa sokolska družina slavnostnega večera. Oblastva je zastopal sreski načelnik br. Franc Podboj. Oder je bil primerno okrašen, sredi državnih tro boj k je visela na pročelju slika vzornega sokolske-ga in učiteljskega vodje. Slavnost je 'otvoril društveni prosvetar učitelj br. France Vidic, ki je prikazal jubilanta kot odličnega javnega delavca, ki se je ves posvetil blagru domovine. Za tem je več Članov, članic in društvene mladice, oblečenih v slavnostne kroje, deklamiralo Ganglove mladinske in sokolske pesnitve. Pestrost večera je povečala uprizoritev Ganglove enodejanke: »Dva svetova«, v katerih razglablja pisatelj prepotrebno združenje delovnega ljudstva. Oficijelni del programa je zaključila sokolska koračnica. Potem pa se je razvila pri pogrnjenih mizah animirana zabava s plesom. Nad vse prisrčno so počastili jubilej svojega stanovskega tovariša Gangla učitelji in učiteljice iz litijskega sreza v soboto na zborovanju JUU sreskega društva. Zborovanje se je vršilo v novi šišenski šoli in se ga je udeležilo 100 članic in članov. Ganglove 601etnice se je spomnil že v uvodnem poročilu društveni predsednik litijski učitelj g. Jože Župančič, ki je podčrtal važne jubilantove zasluge tako za stan, za sokolstvo in za skupnost. Vsi navzoči so se pridružili vzlikom zahvale vzornemu učiteljskemu delavcu. Prisrčne ovacije pa so Se bolj odjeknile ob predlogu, da litijsko JUU imenuje g. Gangla za svojega častnega člana. Po živahnih ovacijah je zbor pooblastil odbor, da ukre-vse potrebno in da se podeli diploma novemu častnemu članu na svečan način. 601etnice plodovitega mladinskega pisatelja pa so se spomnili tudi na naši osnovni šoli. Učitelji so obravnavali pri urah narodnega jezika življenjepis pisatelja Gangla ter Čitali in memorirali mladinske in domorodnega pesmi odličnega Metličana. Težka nesreča Hrastnik, 15. novembra. Včeraj dopoldne so opazili v tukajšnji steklarni, da iz naprave za vodni plin isti nekje uhaja iz naprave. Pri napravah zaposleni kurjač. 271etni Jože Saviozzi, je dobil nalog, da ugotovi, kje je nastai defekt. Sama naprava obstoji iz dveh po pet metrov vieokih kotlov, sredi katerih je čistilec. Kotla se uporabljata izmeoiič-no. Kako je Saviozzi iskal defekt, je zaenkrat še nemogoče ugotoviti, ker je mož še vedno onesveščen. Po pričanju drugih je baje prižgal papir pri kotlu, ki nI v obratu, v istem hipu pa je že nastala močna eksplozija, silni pritisk je vrge. pri vratcih kotla zaščitno Samotno opeko v Saviozzija, njega samega pa je silen zračni pritisk vrgel kakih pet metrov od peči. Pri tem je zadoh.il težke poSkodbe na glavi; prebito ima lobanjo, skozi nos in usta pa se mu je vlila kri. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu g. dr. Neuberger, nato pa so nezavestnega z reševalnim avtom gasilskega društva prepeljali v celjsko bolnico Ako kljub nesreči oetane ori tivijenju, se Je bati, da bo oslepel ali ogluSil To je v kratkem Se drugI primer, da Be je užgai nevarni vodeni plin, kar vseka- kor dokazuje, da naprave najbrže niao v redu in je v interesu javne varnosti, da se za iste zanima in jih pregleda državna oblast. Lep sokolski večer Jesenice. 16. novembra. V nedeljo je priredil tukajšnji Sokol telovadno akademijo, združeno z Ganglo-vo proslavo. Sokol s svojimi javnimi nastopi pridobiva vedno več simaptij med občinstvom in tako je bila tudi ta prireditev zelo dobro obiskana. Za uvod je godba zaigrala sokolsko koračnico in ko se je dvignil zastor, je presenetila občinstvo krasna alegorija. V ozadju sokolski prapori, sredi slika saveznega podstaroste br. Gangla. ki sta pred njo dve deklici držali krasen venec Dr. Obersnel je kot društveni starosta v zanosnem govoru opisal vrline in delo br Gangla na sokolskem in kulturnem polju ter ga vsem postavil za vzgled idealnega ter vzornega Sokola. Zopet je godba zaigrala sokolsko koračnico, občinstvo je pa navdušeno vzklikalo br. Ganglu. Sledila je svečana akdemija. ki so jo otvorile tri deklice s skupinskimi vajami, nato članice z Barcarolo, ob zvokih tam-buraškega zbora so pa mladi telovadci in telovadite zaplesale kolo. S telovadnimi točkami so nastopili tudi drugi oddelki in vsak nastop je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Bil je lep sokolski večer, kar je v veliki meri zasluga izkušenega načelnika br. Buha. — Zanimivo sokolsko predavanje na Javorniku. V nedeljo je priredil Sokol na Koroški Beli-Javorniku predavanje o razmerju sokolstva do vere, obenem se je pa vršila tudi Ganglova proslava. Predaval je župni prosvetar br. Jaka Spicar iz Radovljice, ki je očrtal Ganglovo delovanje, potem se je pa pričelo predavanje, številno občinstvo je z zanimanjem sledilo predavatelju ter ga nagradilo z zasluženim aplavzom. Iz Trbovelj _ Ganglova proslava v aokolakem domu. Prosvetni odsek tukajšnjega Sokola priredi v nedeljo dopoldne ob 10. uri ▼ sokolskem domu proslavo 601etnlce roj stva podstaroste jugoslovenakega eokol-stva br. Gangla. Ta prireditev Je namenjena specijalno za našo mladino. Na sporedu so deklamacije, recitacije, nagovori fcn petje. Razen tega pa je tukajšnji Sokol proslavljal jubilej svojega zaslužnega voditelja in podstaroste tudi pred vrstami vseh oddelkov. _ Poziv Sokotskega društva. Sokolsko društvo Trbovlje namerava letos posebno slovesno proslaviti 151etnico uedinjenja in osvobojenja jugoslovensiiega naroda. Da bi bila manifestacija čim imnozantnejsa, se je odločil trboveljski Sokol, da povabi k sodelovanju vaa društva ln organizacije, ki hočejo vidno manifestirati za uedlnje no kraljevino Jugoslavijo ln dati duška svojemu patriotskemu čuvstvovanju. V ta namen sklicuje Sokol sestanek za stop ni kov vseh društev in organizacij, na katerem se bo določil podrobnejši program Sestanek ie bo vršil v ponedeljek JO. t. m ob 20 uri v mali dvorani sokolskega loma. Vaaso društvo naj posije na sestanek opolnomočenega zastopnika. — člansko zborovanje zveze bojevnikov. Tukajšnja skupina Zveze bojevnikov priredi v nedeljo 19. t m. ob pol 10. uri Napredek sporta v rudarskih revirjih Občni zbor okrožnega odbora športnih klubov v Trbovljah. — Odbor šteje že 10 klubov. Me v 2t2 »SLOVENSKI M A ROD«, dne IA. novembra 1633 *tra» i. JARMILA NOVOTNA ras»*»tliub*zni NARAVNI POSNETKI CARIGRADA. BOŽANSKO PETJE NOVOTNE Godba: ROBERT STOLZ Režija: 6EZA BOLVART GUSTAV FRoHLICH To je film razkošja in bogastva kakršnega Ljubljana še ni videla Rezervirajte vstopnice. Predstave vsak dan ob 4„ U/A in 9.14 uri zvečer. Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Dnevne vesti — Razpisana zdravniška služba. Kraljevska banska uprava razpisuje mesto šefa kirurg-ičnegra oddelka banovinske splošne bolnice v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo ter kvalifikacijo za šefa oddelka po § 20 zakona o bolnicah. Prošnje je vložiti do 24. t. m. pri banski upravi v Ljubljani. — Odlikovanje Savinjske podružnice SpD. Na predlog trgovinskega ministra je odlikovana Savinjska podružnica SPD z redem Sv Save ni. stopnje. — Burno zborovanje zagrebških pekov. V torek popoldne so 'meli zagrebški peki zborovanje, ki je pokazalo, da 3ta med njimi dve struji. Del pekov je za odpravo nočnega dela po pekarnah, drugi pa proti. Na zborovanju so se peki tako prerekali, da niso prišli do nobenega sklepa. _ Prvi kongres dentistov in dentistov« tehnikov Jugoslavije se bo vršil v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. v Zagrebu. Za udeležence kongresa je dovoljena polovična voznina po železnici. Cel vozni listek, ki naj ga vsak obdrži in pusti žigosati v Zagrebu, bo veljal za brezplačno povratno vožnjo. — Modernizarija tovarn ubija delo. Kemična tovarna v Moetah ie nedavno modernizirala svoj obrat in jza opremila z novimi srtroii. Vsak nov etroi je pa nov udarec za delavstvo. Zaradi modernizacije obrata je tovarna odpustila 30 delavcev. Ostali so na cesti na prnuu zime, beda je pa vsak dan vpr-ja — Stritarjev večer v Rogaški Slatini priredi podružnica CMD ob lOletnici pesnikove smrti v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v hotelu ^Pri pošti«. — Med drugim bo predaval pesnik S. Sardenko o Stritarju kot človeku in pesniku. — Vabljeni tudi okoličani! — Strokovni izpiti uradnikor šumarske >troke. V ministrstvu za šume in rudnike polagajo te dni uradniki s fakultetno izobrazbo strokovne izpite. Poleg ustmenih in pismenih izpitov polagajo danes na Avali tudi praktične terenske izpite. _ Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi knjigo Prvina Sarkotifa >Ajfbau des Abendlandes und Arbeitsplan auf Grund des Viermachte paktes<. — Prizrenski prepis Dušanovega sakona v Frankfurtu. Neka odlična dama je izročila antikvaru v Frankfurtu a. M. dr. Josipu Beru prizrenski prepis Dušanovega zakonika. Rokopis obsega 165 listov. _ Nov grob. V Ivančni gorici je premini ila včeraj v 29. letu starosti za srčno kapjo ga. Marica Erjavec roj. Miklav-čič, soproga trgovca g. Erjavca. Smrt mlade gospe je globoko odjeknila v srcih vseh, ki so jo poznali. BaS v zadnjem času *»e je zelo agilno udejstvovala v krajevnem odboru ;-Krke< v Ivančni gorici in je kot tajnica mnogo, če ne največ, pripomogla k lepemu razmahu društva. Pred časom je bila kot dekle tudi marljiva članica škofjeloškega Sokola. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek ob 9. uri na farno pokopališče v Stični. Blag ji spomin! — Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana išče priče za poškodbo, ki jo je dobil Perčič Jože, roj. leta 1895 in vojak bivšega 97. pešpolka, v ruskem ujetništvu na nekem posestvu v Glackem, guberniji Aleksandrovo, dne 13. 6. 1916. Zadostovale bi tudi priče, ki so prišle sredi maja 1915 z njim v ujetništvo odnosno, ki so se leta 1918 z njim vrnile iz Rusije na Dunaj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, v splošnem pa še vedno nestanovitno vreme. Včeraj je po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Skopi ju 14, v Sarajevu 13, v Beogradu 9, v Zagrebu 6, v Ljubljani 4, v Mariboru 0 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.8. temperatura je znašala —0.1. — Samomor na zagrebškem pokopališču. Včeraj popoldne si je prerezala na zagrebškem pokopališču žile na rokah 45-letna Ana Pile in sicer na grobu svojega moža Viktorja, ki so ga pokopali pred 10 dnevi. Pri njej so našli tudi več stekleni-čic in iz tega sklepajo, da se je tudi zastrupila. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. — Za hferko v smrt. V nedeljo Je v Kap-fenbergu v Avstriji umrla na pljučnici in-ženjerjeva žena Frančiška Pehal, stara 33 let. To ie njeno mater, 521etno Marijo Plaš-ko, pristojno v Trbovlje, tako potrlo, da si je v noči na 14. t. m v svojem stanovanju v Kapfenbergj končala življenje. Zaužila je 90 veronalov ter vdihavala ogljikov mon> oksid Ko je pri3el sin Kari Plaško, ki se je iz Juffoslavije prineljal n« pogreb svoje sestre, k materi na obisk, ie našel stanovanje zaklenjeno. Vse trkanje je bilo zaman. Zato :e šiloma vdrl v sobo. kjer je na našel mater že mrtvo. „ — Prijet roparski napadalec. Ko je Čel pred dnevi 30Ietni krošnjar Pavel ZivkoviC v mraku is fct. Petra proti Novemu mestu, ga je na ovinku ceste pri Mačkovem hribu napadel in pobil na tla neznan napadalec, mu v-zel 1700 Din ter izginil v temno noč. Ves obupan je prišel Zivkovič na orožnisko nostajo. kjpr ie prijavil napad. Na podlagi opisa ?»o orožniki dan pozneie v Mačkovcih aretirali brezposelnega ključavničarskega pomočnika Tvana Z Ta sirer napad trdovratno zanika, toda oropani krošnjar fe z gotovostjo povedal, da ea je napadel baš on in nihče dru^i. Kljuca vničarjeva žena fe pove- dala, da moža usodnega večera ni bilo doma. Kje je bil, Ž. ne ve povedati in tudi ne more dokazati alibija. — Drugič obsoiena na smrt. Štefka Ra-denkovič in Petar Zivkovič 6ta bila v Bitolju obsojena na smrt. ker sta umorila Stano zivkovič. Petar Živkovič je bil že obeSen, Štefki je bila pa dovoljena revizija procesa, ki ii pa ni pomagala, ker jo je sodišče ponovno obsodilo na smrt. — Preiskava dede nmora Valentina Tr dina. V zaporih liublianskega sodišča so morilci pokoinega mlinarja in posestnika Valentina Trdina iz Podmilj na Trojanah ki je bil zavratno ustreljen 14 oktobra. Vsi aretiranci gladko priznavajo krivdo, vale pa krivdo d rus na drugesa Zato gre preiskava naglo od rok in je pričakovati, da se bo razprava proti morilcem vršila že prihodnji mesec. — Se o umoru Ane Goršetove. Umor pokojne Ane Gorsetove v Slatniku Še vedno ni pojasnjen. Orožniki eo deloma preiskavo že zakljjčili in zadeva ie zdaj v rokah okrožnega sodišča v Novem mestu. Po mestu in >ko-lici govore, da je aretirana Uršula Rohrma-nova Že priznala, da ie sestro umorila. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplienost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje opravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« jrren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjuje io da služi »Franz Josefova« voda pri za-Kateniu vseh vrst z nyn*nolišim uspehom. »Franz Jnsefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Koncert slovenskega vokalnega kvinteta. Gg. Stibernik Trne, Jug MIlan, Petrovič Roman, Petrovčič Tone in fiuic Dragotin so se že pred leti zbrali v samostojno zborovsko skupino in začeli nastopati ob raznih prilikah bodisi kot odlični sodelavci ali pa kot prireditelji samostoj-nh koncertov. Vsa naša javnost jih pozna pod imenom Slovenski vokalni kvintet. Samostojen koncertni večer prirede ponovno v ponedeljek, dne 20. t. m. s popolnoma novim, izredno zanimivim sporedom. Kvintet ima tri nastope in zapoje med dnigimi tri Gallusove zbore, vmes pa nastopita kvmtetova solista gg. Jug Milan in Petrovčič Tone z raznimi samospevi. Najbolj opozarjamo na izvajanje treh Gallusovih zborov, z velikim veseljem opažamo, da se je Gallus v poslednjih letih kar udomačil na sporedih vseh naših boljših koncertov. To je izredno razveseljivo, saj so njegove skladbe v resnici prvovrstne umetnine. Ker poznamo v prvi vrsti Gallusove mešane zbore, bo tem bolj interesantno slišati v ponedeljek tri njegove moške zbore v tako odlični interpretaciji, kakor je lastna Slovenskemu vokalnemu kvintetu. Ponovno opozarjamo, da bo koncert v ponedeljek 20. t. m. ob 20. uri v Filharmoničm dvorani, vstopnice ae pa že dobe v knjigarni Glasbene Matice. —lj Delovni čas v trgovinah na praznike v decembru. Uprava združenja trgovcev v Ljubljani sporoča, da morajo biti trgovine dne 1. decembra na dan uedinjenja ves dan brezpogojno zaprte, dne 8. decembra smejo biti odprte samo dopoldne, dne 24. decembra, to je v nedeljo pred božičem, pa bodo trgovine v zmislu naredbe o odpiranju in zapiranju ves dan odprte. Glede nedelje pred Miklavžem uprava ni stonla nobene izjeme, ker je uredba tudi ne predvideva, zato morajo biti trgovine dne 3. decembra zaprte. Uprava združenja. —lj Pri Gerberjevem stopnišču so delali še doslej; zelo so se zavlekla razna manjša dela, vendar so bile stopnice uporabne že prej. Krasnih stopnic se zdaj ljudje ne poslužujejo mnogo in je tudi Dvorni nasip še vedno skoraj povsem mrtev. Toda to nabrežje ima še bodočnost kot promenada s pristaniščem za športne čolne. Zdaj še nimajo spodnje stopnice, ki drže k vodi, nobenega pomena, ker nikomur ni treba hoditi k vodi, razen, če ima kakšne posebne opravke. Spodnje stopnice so kot nalašč za one, ki se hočejo po vsej sili okopati, a voda zdaj ni tako visoka. Lahko bi pa kdo zašel v vodo, četudi bi ne imel romantičnih nagnjenj. Pri nas je mnogo takšnih mesečnikov, zlasti ob nedeljah zvečer. Zato oi bilo umestno, da bi spodnje stopnice zaprli, dokler niso potrebne. —lj Frančiškanska ulica je bila pred dnevi zaprta zaradi kanalizacijskih del, te dni je pa bila zopet odprta, ker niso mogli delati zaradi slabega vremena. Davi so začeli zopet prekopavati cesto v zgornjem delu. kjer je cesta še posebno ozka. Za vozni promet so cesto povsem zaprli, nekoliko oviran bo pa tudi osebni promet. —lj Najersa cesta je nedvomno na Sv. Petra nasipu med jubilejnim in šentpetr-skim mostom. Ko je bilo regulirano obrežje, so začeli še nasipavati nabrežje. Nasip so dovažali 8 cest, kjer grade tramvaj. Zemlja preostaja pri kopanju temeljev za progo. Stara tramvajska proga nima trdnega, kamnitega temelja kot nova. Zemlje ne zasipajo nazaj pod^tir, zato jo morajo odvažati. Zadnje čase je slabo napredovala gradnja tramvaja, zato tudi nI bile mnogo nasipa sa nasipavanje nabrežja. Ker je na Sv. Petra nasipu precej živahen pro- met, je nastalo is nasipa neznansko blato. Za pešce so nasipaJJ MAiml hodnik, vozniki bodo pa moral. Se potrpeti. Cesta najbrž se ne bo urejen« letos. —lj Gradbena dela na prostem so se sadnje čase povsem ustavila zaradi slabega vremena. Tako počiva delo tudi pri stanovanjskih hišah, ki ju je začela graditi Ljubljanska gradbena družba to Jesen, pri Lok ar je vi na Realjevi cesti in pri Prelov-škovi ob začetku Poljanske ceste. Obe stavbi sta zgrajeni do prvega nadstropja. —Ij Se o tlakovanju naših ulic in cest Obenem z gradnjo tramvajske proge urejajo rudi Zaloško cesto. Napravljena je bila kanalizacija, cesta mestoma razširjena in poprav, ljena. To cesto eo hoteli tudi tlakovati, pa ni denarja. Tudi Blerweisova cesta ne bo letos tlakovana. Za tlakovanje je potrebno 60 do 80 delovnih dni. Spričo neugodnega vremena so na morali ureditev Bleivveieove ceste preložiti na pomlad. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da je pričela glavna cerinarnica ob sobotah u rado vati nepretrgano, in sicer od 8. do 14. ure popoldne. Blago, ki bo ocarinjeno do 14. ure, ae bo lahko iztovorilo tudi v popoldanskih urah, vendar bo treba v vsakem slučaju zaprositi pri upravniku carinarnice. Interesentom bo sla glavna carinarnica rade volje na roko. Uprava združenja. Morda Se ne veš da ima tudi za zimsko sezijo največjo izbiro in najnižje cene tvrdka A. & E. SKABEBNE _ LJUBLJANA._ —I j Proslav« lOOletnlce rojstva Jovana Jovanovlča Zmaja. Dravi ob 20. url ae bo vršila v dvorani Trgovskega doma slav. nostna akademija v počastitev spomina velikega pesnika ln Jugoslovana Jovana Jovanoviča Zmaja, Spored bo obsegal: uvodna beseda g. Uršiča; slavnostni govor g. Cvetkoviča; recitacija: Tri Hajduka: Hadži D.; Stevan Mokranjac: Tri Junaka; Josip Pavčič: Potrkan ples, poje operni pevec g. Rus Marjan; recitacija: Pesma o pesmi ter Bog in bajadera (Zmajev prevod), recitira ga. Saričeva, članica dramskega gledališča; petje gdč. D. Sokove; abs. kons. in petje okteta. Akademijo prireja J NAD >Jadranc. Obisk akademije toplo priporočamo vsem prijateljem akademske mladine. Pevske točke spremlja na klavirju konservatoristka gdč. Sliva HraSovec. Sodeloval bo tudi g. MLrko Doi-ničar. —li Udruženje jugoslovenakib lnlenjer-iev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na zaključno predavanje g. Zorana Hribarja o predlogu za izhod iz finančne krize, ki ga priredi kot nadaljevanje razprav o predlogih Kluba inženjerjev in arhitektov-pripravnikov o uvedbi javnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva. Predavanje se bo vršilo v petek 17. L m. ob 20- uri v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1-11 (poslopje Kazine). Vabljeni so vsi (lani in po njib vpeljani gosti. —lj Opozarjamo nase čitatelje na cevnimi vo akioptično predavanje >Po stenah in grebenih Durmi tor j a«, ki ga priredi TK Skala jutri ob 20. url v dvorani Delavske zbornice. —Ij Mestna zastavljalnica bo Imela redni dražbi aprila zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti dne 6. decembra, za efekte 'perilo, preproge ln drugo) pa 12. decembra t l. od 15. ure dalje v urad, nem prostoru na Poljanski cesti it. 15. Dne 23. novembra med 10. in 11. uro pa je dražba preprog razne velikosti ln po ugodni ceni. —lj Opozarjamo na sobotno ln nedeljsko reprizo »Desetega brata« v Šentjakobskem gledališču. Ker bo drugo soboto premijera nove veseloigre, bosta to po vsej priliki zadnji reprezi te prelepe romantične narodne igre. Poleg g. Košaka v naslovni vlogi in g. Bučarja kot Krjavlja sodeluje pri predstavi celokupni ansambel Šentjakobskega gledališča. Lepo petje, krasna nova scenerija in izvrsten humor so dika te naše narodne igre. — Kdor ljubi narodno igro, naj poseti v soboto in nedeljo Šentjakobsko gledališče. — Vstopnice bodo od petka dalje na razpolago od 10. do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v L nadstropju Mestneg« doma. —lj Lep športni film je nam pripravila ZKD. Imenuje ae »Sveta gora« in v njem bomo zopet videli slavnega plezalca Louisa Trenkerja, Id nam te samo njegovo ime jamči, da bo tudi ta njegov film dogodek, zlasti za naše planince in smučarje. V filmu nastopajo mnogi znam tirolski plezalci in izurjeni smučarji. Prva predstava bo jutri ob 14.30 v kinu Matici. Vstopnice po 3 in 5 Din. Sedeži bodo razdeljeni v dve skupini in numerirani po vrsti. _I j J NAD >Jadranc poziva vse novince na nadaljevanje novmskega tečaja, ki bo v petek ob 20. uri. Predava g. univ. prof. Evg. Spektorskl o zgodovinskem razvoju evropskih univerz. Za člane društva Je udeležba strogo obvezna, vabljeni gg. starešine in oni, kl se za predavanje zanimajo. —IJ V počaščen je spomina na pokojno soprogo go. Josipino Christof daruje njen soprog g. Josip Christof ob obletnici njene smrti za prav revno in podpore potrebno mestno vdovo znesek 200 Din (dvesto dinarjev) s prošnjo, da se dotično ebdaro-vanko napoti k njemu, ker jI hoče pokloniti Se nekaj. —lj Okrajna organizacija JNS ss> XI. In XII. volišče dvorskega okraja vabi svoje članstvo ln prijatelje na predavanje Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj, ki se bo vršilo v soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri v gostimi »Pod staro lipo« na Borštnikovem trgu. Govoril bo priljubljeni govornik lupan g. dr. Dinko Puc. —lj Davčna uprava Ljubljana — okolica ima naprodaj večje množine zidne ln strešne opeke. Prvič se bo prodajalo dne 22. XI. t. L na licu mesta pri Združenih opekarn* h d. d. na Viču, eventuelno drugič pa one 80. XI. pri davčni upravi ta okolico v Ljubljani (justična palača, soba št. 1). —lj Kd»r enkrat kupi pri nas, ve, da boljše In cenejše nI nikjer kot le pri M. PIKNAT, Sv. Petra cesta ffj. —lj Mestno kopališče v Kolodvorski ulici bo jutri sope t odprte. Sumljiv zdravnik« Zdravnik: Gospod, odločno vam moram prepovedati piti, kaditi in preveč jesti. Pacijent; Kaj priznajte, gospod doktor, da je bila moja žena pri vas. Reportaža z naših blatnih ulic Kaj vkfiš in doživlš, če hodiš po našem mestu te dni, ko kar plava* varno v brozgi in blatu Ljubljana, 16. novembra. Naii reporteri i uživajo zlate čase. To mnenje pa mora naš reporter rudi zagovarjati pred tovariši, kar ni posebno težko. Naii reporterji lahko počivajo ter tako uživajo zlate čase v božjem miru. Kljub t«mu nihče ne more trditi, da niso požrtvovalni. In nihče jim ne more Štet; v slo, da piSejo lahko le o vremenu, ali da prekk-cujejo bočeS nočeš svoja poročila. Pa Se naj kdo reče, da se naii reporterji ne morejo proslaviti kot so se n. pr. ameriški 1 Zadnje čase lahko pišejo neprestano o blatu ter poveličujejo blatne čase. Lahko bi rekli torej, da preživljajo rudi blatne čase. V slogu ameriške reportaže W morali naSi poročevalci pisati približno tako: Vse mesto je poplavljeno. MeSčani se bore s tekooim elementom. Borba je se vedno neodločena M neenaka. Ljudje so »oboroženi« zelo slabo. Noben čevelj ne dri! več. Nobena na$a cesta ni več stabilna, povsod se ti izmflkajo tla izpod nog. Strokovnjak! trde, da taksne vremenske katastrofe še nismo doživeli. Pokazala se je rudi potre--ba izumiti primernejšo obliko dežnikov, ker se s starimi ne moreš več ubraniti vremenskih muh. Razen te se je pokazalo Se nefteto potreb. Občinska uprava naj raumiSlja o posebnem pivniku, ki bi bil tako potreben za osuševanje naš h cest Da-Me naj zarosi; strokovnjake za osuševanje močvirij. Potrebno je tudi, da nekatere ceste enostavno zapre za ves promet, da meščanom ne bo treba tvegati dragocenega življenja. Reporter, ki ni strokovnjak, 'ahko le ugotavlja, da cestni požiralniki požirajo vodo In brozgo mnogo prepočasi, na kar je treba opozorit! strokovnjake za osuševanje močvirij. Zelo umestno bi bilo rudi, da bi se tramvaj ob taksnem vremenu ustavljal pred vsako hi<Šo, natančno pred veznimi vrati, de bi kdo ne utonil toljub našim modernim prometnim sredstvom m varnostnim predpisom Vest in dolžnost nam rud« velevata opozoriti prizadete činitelje na žalostno dejstvo, da na naših ulicah ne opravlja službe niti en plavalni mojster, kar lahko postane usodno. • Teren je za naše reporterje celo mnogo ugodinejii, kot za ameriške. TaJco sijajnega blata nedvomno nimajo niti v Ameriki in bi ga morali uvaŽaC Nič jiim ne pomaga vzorna reporterska služba in ne napredek, če ga ne znajo tako poveličevati, kot mL Pri nas je takšen napredek in tolifco ga je, da bi ga tudi lahko izvažali Zato je tem bolj žalostno dejstvo, da naši reporterji ne znajo izrabiti tako ugodnih prilik tn ne terena. Zato nam dovolite, da se pregrešimo vsaj ob tej priiikf zoper naše reportersfce običaje. Pred glavno rošto Je sjtovlt naskok na tramvaj. Dame imajo prednost, toda kdo bi se brigal za takšne malenkosti, ko se Iz Hrastnika _ Ganglova proslava v Sokolskem domu. Drevi ob tO. priredi tukajšnje sokolsko društvo proslavo SOletnlce rojstva zaslužnega sokolskoga delavca m prvega pod starosto SKJ br. Gangla. Pozivamo članstvo in ostalo občinstvo, da se proslav« v čim večjem Številu udeleži. _ Občni zbor gasilskega društva steklarne Hrastnik. V nedeljo se Je vršil Izredni občni »bor Imenovanega društva v smislu zakona o gasilcih. Z občnega zbora sta bili odposlani vdanoatna brzojavka Nj Vel kralju Ln pozdravna brzojavka g ministru dr. Hanžeku Za predsednika čete Je bil izvoljen obratni Inženjer gosp. Han s Schmanz. Iz Črnomlja _ Osebne vesti. Iz Braslovč v Siaji vrb Je premeščena učiteljica gdč. Stana Debeljak. Iz Globokega v Koprivnik pri Črnomlju sta premeščena učiteljica gdč. •Zda Tominc ln učitelj g. Oton Mikulič. Iz Litije v Črnomelj je premeščen poštni uradnik g. Josip Což Za davčnega inšpektorja Je bil imenovan g. Josip Peršak st. is Črnomlja. _ Delovni program občine. Na prvi svečani seji novega občinskega odbora je poleg drugega župan g. Karol Miiller razvil tudi bodoči delovni program občine. Predvsem bo treba razširiti vodni rezervoar na 500 kub. metrov, ker sedanji ne more več zadoščati vsem potrebam. Enako važno je razširjenje kanalizacije, ki je Črnomelj še nima v zadostni meri, kakor Je tudi važna Izvedba regulacijskega načrta, ki naj bi sčasoma odstranila nekatere največje nedostatke, ki niso Črnomlju baš v okrae. Seveda je omenil tudi nekatere druge potrebe, ki bi jin sicer bilo še mnogo, vendar pa jih bo glede na današnje, za Javna dela ne bal ugodne čase, treba odgoditi aa pozneje, ko se bodo razmere te kolikor toliko uredile. Pod vodstvom delovnega našega lupana bo naš novi občinski odbor pričel s solidnim delom, ki bo v korist našemu mestecu Ln ki bo gotovo v kratkem času pokazalo Že lepe uspehe. _ Ogled za gradbo novega hotela. Poleg edino večjega hotela v Črnomlju, ki je last g. Laknerja, imamo še manjeega, ki pa ga misli lastnik g. Albert Kožar povečati in preimenovati v hotel »Bela Kraji-na<. Dosedanje poslopje namerava povišati za še eno nadstropje, s čimer bi hotel sam, a enako tudi mesto precej pridobiio. Ogled je določen za 30. t. m. in bo najbrž ugodno rešena lastnikova prošnja, ker je to ne le v njegovem, nego tudi v interesu mesta samega. w Učiteljsko znorovanjs, ki se je vršilo v soboto 11- t. m. v prostorih osnovne šole v Gradacu pri Črnomlju, je bilo prav dobro obiskano. Poleg obeh sreski h kmetijskih referentov se ga Je udeležil tudi zastopnik banske uprave lat- g- Benedikt Wenk, referent sa živLnoreJo. ki je zborovalcem prinesel pozdrave g- bana in banske oprave, ki se selo sanioaa za kmetijsko prosvetno In pospeSevalno delo na šega učiteljstva po vaseh Obljubil je, da bodo vsa tozadevna stremljenja deležna redno največje podpore to razumevanja od strani g. bana samega ln banske uprave. v pravem pomenu besede potapljaš. Potniki izstopajo spredaj Ln zadaj. Tisti, ki bi radi vstopi!! .n oni, ki bofejo izstopiti, si stoje nasfroti kot dva sovražne tabora. Zd-i se, da prvi in drugi samo čakajo vojno napoved ter da se bodo Icmalu spoprijeli. Borba nastane na stopnicah, da hrešč. tramvajska konstrukcija. Končno je bitka končana, a ne brez žrtev. Dama, ki se je že utaborila aa pločniku — prav za prav ragvozdila —, je zadnji trenutek opazila, da i« >e med vstopanjem fczgiail dežnik. Prestrašena se je zaletela na oesto. — Držite ga! je zakričala. Začela je teči za možakom, k', ji je odnesel dežnik. Toda niti sanjalo se mu ni, da ie postal tat, ker se je damin dežnik zataknil za njegov žep med prerivanjem. Tramvaj šklepeta natrpan po Prešernovi ulici. Na Marijinem trgu bi rado izstopilo nekaj potnikov. Toda to ni tako enostavno. Iz vseh potnikov je nastalo neločljivo občestvo v pravem pomenu besede. Zlasti dame so celo priraŠČene k raznim suknjam. Kosti jim pokajo pri izstopanju. Tudi pristaške vitke Knije ne odreisio nič bolj od zastopnic okroglfh oblik. Koočao dama vendar izstopi, a ko je ie na cesli, šele opazi, da so se ji iarrMiw»*i; na tramvaju skoraj i. Menda je pustMa v vodržal!f po 100 Din komad. — Pobegla bika. V torek zvečer so gnali skozi Litijo dva bika Bika pa sta svojim gonjačem u&la. Seveda je nastala v trenutku panika. VBe je bežalo v najbližje veže. Enega bika so ustavili le na Slavnem trgu, drugi pa je zdivjal celo preko mostu in so ga ustavili sele v Gradcu. Lahko si mislimo strah Iradi, ki sa srečali bika sredi mostu. _ Večno deževje. Potniki iz LJubljane pripovedujejo, da v Ljubljani sneži, pri nas Da so se odeli v belo snežno .)1*jo le 040 liski hribi. Na Sv. Planini. Kumu n na drugih zasavskih vrhuncih pa je le to.i-ko snega, da bodo Imeli smučirji kmaiu dobro smuko Naii zimski športnik! se le pripravljajo na beli sport. »SLOVENSKI NAROD«, 4m 1«. novembra 1938 ->t*¥. 223 (Ore siroti Frochardka ie bila po svoji stari navadi pijana do nezavesti. Ge bi se bila slučajno prematoUa, bi se bile cimde na nji vnele. Peter je pobral steklenico a svečo in jo postavil na mizo. Do jutra je presedel na pručici. 0& vso noč ni zatdsn.il, ker so ga preganjali spomini na slepo Luizo. Videl io je v duhu, kako gre po stopnicah na podstrešje. Videl jo je zopet, kako ti pije z rokami rn išče vrvico, nadomestijo ograje. In da bo privid popoln, je zaslišal le Klas pijane Frochardke. ki je v nemirnem spanju strašno zmerjala in preklinjala ubogo Luizo, ker ni hotela po uricah prepevati in beračiti. X. Brusač je hodil zdaj vsak dan mimo zdravnikovega doma. Toda šele čez tri dni je zopet zagledal Henriko in Luizo v spremstvu starega sluge. Brusač jima je od daleč sledil, dokler nista zavili v palačo grofa de Linieresa. Njegovo presenečenje je bik) nepopisno in vpraševal se je, kako sta mogli siroti najti zavetišče v palači policijskega ravnatelja. Srce ga je zabolelo. Pomislil je, da bodo gotovo vpraševali Luizo, kako se ji je godilo pri njegovi materi. Nesrečnež je že videl v duhu sebe in svojo mater sredi biričev na poti na policijo. In gotovo bi moral vpričo Lui-ze poslušati porazno sodbo o burnem življenju svoje matere. Morda bi začeK govoriti celo o smrti starejšega Frochardkinega sina in njenega moža. In Ltnza bi zvedela, da je njen prijatelj sin nsmrčenega morilca, W so živemu polomiti kosti na kolesu na javnem trgu. Končno, ko je minilo osem dni brez posebnih dogodkov, je zbral ves svoj pogum in se vrnil h grofovi palači. Ustavi! se je nekad korakov od glavnega vboda, ki je pred njim stala francoska straža. Zadrhtel je. In morda prvič v življenju se mu je zazdela krošnja na hrbtu težka. Ah, če bi si bil upal dvigniti glavo in pogledati v okna prvega nadstropja, kako bi mu bilo zaigralo srce! Luiza je stala pri odprtem oknu s Henriko, ki ji je pravila, kaj se zunaj godi. Toda ubogi fant je nadaljeval svojo pot, ne da bi si upal dvigniti oči, da bi morda ne opazil, da ga biriči zasledujejo. Končno, ko je bil že precej daleč, se je pa le taKko osokolil, da je zaklicali »Dajte brusit... škarje, nože!... 5 a-rje, nož.*. In tedaj se je odločil poskušati svojo srečo, pa naj se zgodi karkoli. Gre-doč mimo palače se je ozrl na okna. Klic presenečenja in radosti mu je zamrl v grlu. Opazil je bil Luizo. Na prvi pogled jo je spoznal. Bila je njegova ljubljena Lurza. Ena sama beseda mu je drhtela na ustih: Luiza!... K sreči se je pojavila tisti hip pri Luizn druga glava. In Peter je spoznal rajo. ki jo je videl samo enkrat, namreč tistega dne, ko sta se bila z Jakobom spoprijela na življenje in smrt. V očeh se mu je stemnilo. Pogled na to dekle ga Je vedno spominjal, kaj je storil. Sram ga je bilo, da ga Henrika vidi. Gotovo poreče Luizi: »Glej nesrečneža, ki je ubil svojega brata. Toda Luiza je slišala Petrove klice; spoznala je njegov glas, ki jo je včasih tako vzpodbujal k potrpežljivosti, k pogumu. Molčala je. Upala je, da se bo ponovilo naključje, ki je bilo privedlo po njenem mnenju Petra h grofovi palači. in ni se zmotila. Naslednjega dne in potem še nekaj dni je hodil Peter mimo palače. Luizi-na domišljija ni počivala. Dekle se je končno utrdilo v prepričanju, da je njen bivši tovariš v nesreča odkril dom, kger je bila našla zavetišče, in porabil priliko, da bi ii dokazal, da še vedno mršti na njo. Vsak dan je stala Luiza prej pri oknu, boječ se, da bi ne šel brusač mimo palače, ko bi nje še ne bilo pri oknu. In Čutila je nepremagljivo bojazen, kadar se je zakasnil. — Kaj ko bi pozabil! — je pomislila, kot da sta imela domenjene sestanke. Iti to se je ponavljalo dan za dnem, ne da bi Henrika vedela, da že tako zgodaj stoji pri oknu. Prvič v življenju je skrivala del svojih misli in čuv-stev svoji družici. Toda nekega dne jo je izdal njen otožni obraz. Petra ni bilo pod njeno okno. Luiza je nestrpno čakala. Potem je povedala vse svoji prijateljici, ne da bi slutila, nedolžno bitje, da odpira na ste-žaj svoje srce in da bo lahko čitati ▼ njem resnično čuvstvo, ki ga je gojila do Petra. Henrika jo je molče poslušala. Potem je pa pomislila, da je njena prva dolžnost Luizo potolažiti. — Poizvedeti hočem, — je dejala, —i kaj je s fantom, ki se po pravici zanimaš zanj, kajti on edini je imel v Frachardovi rodbini usmiljenje s teboj. Toda Luize ta obljuba ni mogla potolažiti. Slutila je, da je njenega Petra doletela nesreča. XI. Rekli smo že, da je živela Frochardka po angelčkovi smrti samo od Petrovega zaslužka. Svojega brloga ni več zapuščala, da bi hodila beračit, in vsa obupana je iskala utehe v žganju, ki ji ga je moral Peter prinesti vsak večer. V podlem značaju te babure je bilo zablodilo med neštete strasti in grdobine samo eno človeško čuvstvo. Ta stara volkulja je ljubila svojega starejšega sina in njegove smrti ni mogla preboleti. Io res bi bila od žalosti umrla, da ni grozna nesreča prestrigla niti njenega burnega življenja. V pijanosti jo je često napadlo besnenje pijancev in preganjali so jo grozni prividi. Večkrat je znova preživljala vse preteklo življenje in v takih trenutkih se je slišalo, kako govori z nevidnim bitjem, kakor se je včasih pogovarjala s svojim možem, snujoč z njim nove zločine. Kdor bi bU poslušal njene samogo-vore, bi bil slišal čudna odkritja. Fro-chardki se je v talcih trenutkih zdelo, da vidi usmrtitev svojega moža. In tako je znova preživljala vse podrobnosti te grozne smrti in kričala na krvnika, kot da res stoji pred drhtečim, razmesarjenim telesom svojega moža. Potem so preletele njene bolne misli dolgo vrsto dogodkov; izpremenila je predmet srditega zmerjanja, kakor da je naenkrat zavzela druga slika pred njenimi očmi mesto krvniškega odra na trgu de Greve. — Pela boš, ti kača! — je kričala. — Hočem, da zakruliš, mrha grda!... Moj angelček rabi denar!... In še koliko ga rabi!... Pela boš!... Hočem tako! Z iztegnjenimi rokami je grabila po praznini, kakor bi praskala in trgala telo uboge Luize, pahnjene v njene kremplje. V tej borbi s prikaznimi je dobivala Frochardka čudne popadke. Nekaj časa je kričala in razsajala po bajti, potem je pa naenkrat pograbila steklenico s koščkom sveče v grlu, se odmajala po lesenih stopnicah do podstrešja in nastavila uho na vrata, kakor nekoč, ko je hodila poslušat pridušeno stokanje slepe sirote in naslajati se nad njenimi mukami. Ko sta jo pa napadla spanec in pijanost, je kmalu podlegla, zavalila se je po stopnicah in obležala spodaj na umazanih tleh. Tam jo je največkrat našel Peter zvečer spečo težko spanje pijancev. Ubožec je prišel končno tako daleč, da si je želel, da bi bilo vsak dan tako; kajti če se je slučajno vrnil prej, pred-no se ga je babnica dobro nalezla, so ga čakale tako grde psovke in tako srdito zmerjanje, da je moral revež pobegniti na podstrešje, kjer je nekoč preživljala noči uboga Luiza. _ Darujte za nesretne popiavljence Bodoči diktator Kube Od podčastnika do polkovnika in poveljnika armade Balista hoče reiiti Kubo Revolucija na Kubi še ni našla niti svojega Robespierra, niti svojega Napoleona, vendar pa vse kaže, da bo vrhovni poveljnik armade polkovnik Batista prej ali slej zavzel na Kubi to mesto. V začetku revolucije, ko je prišla oblast v roke petčlanskega odbora, je bilo zelo verjetno, da postane bodo- či gospodar Kube novinar Sergio Car-bo. Njega so pa kmalu potisnili v ozadje in zdaj je samo še Batistov svetovalec. Drugi člani revolucijonarnega odbora so že pozabljeni, razen San Martina, ki je zdaj po imenu poglavar države. Toda ta mož nima diktatorskih namenov, niti sposobnosti. Drži se samo s pomočjo študentov in armade, ki jo vodi Batista. Študente vodi 30 članski odbor, ki odločata v njem zaenkrat Socarras in Chibas. Ta dva pa nista nenadomestljiva, kakor tudi ni nenadomestljiv vodja organizacije ABC Oscar de la Torre, ki tudi podpira sedanjo vlado. Nasprotno ima pa bivši seržant in sedanji polkovnik Batista tako močno oporo v armadi, da ga ni mogoče izriniti -iz polrtičnega življenja. Batista je preprost, neizobražen mož, in za svojo presenetljivo karijero se ima zahvaliti v prvi vrsti svojemu kremenitemu značaju in priroieni nadarjenosti. Z energičnim nastopom se je prikupil vojakom, na drugi strani je pa s svojimi pravočasnimi in pametnimi ukrepi pridobil zase tudi civilno prebivalstvo in simpatije inozemstva. Batista ima za seboj burno preteklost. Rojen je bil 16. februarja 1901 v vzhod-no-kubanskem mestecu Vigrtas. Njegov oče je bil trgovec in poljedelec. Batista sam je hodil v ljudsko in pozneje v angleško šok>, v kateri se pa ni naučil niti gladko angleščine. Po smrti svoje matere je nrišel kot 12 letni deček h krojaču, kjer pa ni vzdržal niti leto dni. Pozneje je bil vajenec v trgovini z mešanim blagom, potem sprevodnik, strojevodja, brivec in paznik na plantažah sladkornega trsa. Leta 1921 je prišel Batista v Havana, kjer je vstopil kot prostak v armado. Toda že čez dve leti je odložil vojaško suknjo in otvoril kramairijo. Slo mu je slabo in zato se je vrnil v armado, kjer je ostal do revolucije. vot ser-žart je služil v raznih krajih, pa tudi v trdnjavi Cabanas pri vojnem sodišču, kjer je spoznal mnogo revolucijonar-jev. Sodeloval je pri uporu proti Ma-chadu in pomagal je San Martinovi vladi na krmilo. Zdaj je pa javna tajna, da smatra za nujno potrebno strmoglaviti tudi to vlado. San Martin nima dovolj avtoritete, da bi napravil red v državi, kjer vladajo oborožene stranke. Še večja njegova napaka je, da ne more spraviti v ravnotežje državnega proračuna. Batista hoče nadomestiti San Martinovo vlado z vsenarodnim kabinetom, ki bi napravil v državi red. Tudi na Kubi je gospodarski položaj od dne do dne težji in če ne bo kmalu izpremembe, se je bati katastrofe. Batista zelo dobro pozna položaj ki napenja vse sile, da bi Šla izprememba vlade gladko, brez prelivanja krvi. Vse kaže, da pride na Kubi kmalu do izpremembe režima in da vzame vajeti v roke polkovnik Batista. Radio valovi proti raku »Deutsche Medizinische Zeitschrift« priobčuje zanimivo poročilo dr. Reu-terja, ki ie delal v berlinskem zavodu za zatiranje raka poskuse s kratkimi radio valovi. Dr. Reuter je ugotovil pri poskusih z živalmi, da kratki valovi uničujejo tvorbe raka na živalih. Po 14 dnevnem obsevanju živali z ultrakratkimi radio valovi so bile tvorbe popolnoma uničene, tako da niti pod mikroskopom učenjak ni opazil nobenih sledov več o raku. Pri poskusih je dr. Reuter ugotovil, da je treba rabiti za zatiranje raka zelo kratke valove. Najboljše uspehe je dosegel z valovi med 3 in 4 m, d oči m imajo drugi valovi slabši učinek ali pa celo nobenega. Po teh poskusih se je lotil dr. Reuter poskusov z lečenjem raka na človeku, ki se često bistveno razlikuje od raka na živalih. Seveda se pri tem nd mogel držati stare metode, temveč je zasnoval svoje poskuse na odkritju prof. VVarburga, da je namreč v tvorbah raka obtok snovi bistveno drugačen od obtoka snovi v drugih organih. Dočim se druge celice vzdržujejo pri življenju z dihanjem, je pri celicah raka to neke vrste kroženje, kar omogoča, da lahko ločimo okuženo celico od zdravega tkiva. Pri nadaljnih poskusih je dr. Reuter ugotovil, da se z obsevanjem s kratkimi radio valovi zmanjša kroženje snovi za 80—90%, kar ima poguben vpliv na izmenjavo snovi v tvorbah raka. Operativno ie izreza! neki ženi tvorbo raka iz prsi :n jo obseval po svoji metodi. Tudi tu je dosegel zaželjeni uspeh. Največje uspehe je dosegel pri valu 3.65 m. Pri tem je ugotovil, da je učinek še večji, če obsevanje v enakih presledkih prekinemo. Oče pariške policije umrl V petek je umrl prefekt pariške policije Louis Jean Baptiste Lepine, mož, ki je bil svoj čas v Parizu bolj priljubljen kot Poincare ali Gaby Deslys. Kot pariški policijski prefekt je bil često odgovoren za osebno varnost angleškega prestolonaslednika, poznejšega kralja Edvarda VIL Star je bil 87 let, od leta 1913 je bil vpokojen, toda prebivalstvo je še vedno videlo v njem očeta pariške policije. Bil je nizke, šibke postave, hodil je vedno slabo oblečen. Svojo službo je opravljal vedno doslovno na ulici, kjer je zatiral upore, lovil zločince, razganjal zarotnike, skratka bil povsod, kjer je morala poseči vmes roka pravice. Naj se je zgodilo karkoli, povsod je bil Lepine pravočasno pri rokah. Bilo je nekaj skrivnostnega v njegovih kretnjah. Ob svečanih prilikah ie nosil frak in lakaste čevlje, to pa le, kadar je moral paziti na osebno varnost angleškega prestolonaslednika. Najbolj so mu bile pri srcu razne novotarije. Rad bi bil uvedel vožnjo v eni smeri, policijo na konjih in na bi-ciklih ter rečno policijo. Rad je imel malega človeka in kjer je Ie mogel, mu je pomagal. Njegova je bila ideja, da bi dovolili siromakom na dan narodnega praznika 14. julija in ob novem letu postaviti po mestu stojnice. Od takrat datira tradicija, da prosi soproga prezidenta republike svojega moža, ko pride čas, da bi bilo treba stojnice podreti, naj podaljša siromašnim prodajalcem dovoljenje še za sedem dni. Le-pinova moč kot prefekta je bila seveda velika, kajti pariški prefekt ni samo poveljnik pariške policije, temveč vse posadke. Iz Metlike — DeU na mottu v zastoju. Zaradi stalnega naraščanja in padanja Kolpe ne morejo dela na. novem mostu napredovati tako, kakor bi bilo potrebno. Zadnje dni je Kolpa zopet močno narasla In poplavila nekatera nižje ležeča zemljišča, do-črm je poplava mnogo občutnejša v krajih proti Karlovcu in dalje proti Sieku. Za novi most še vedno zabijajo pilote In bodo pričeli z izdelovanjem betonskih opornikov seie, ko bo voda zopet padla. Ministrstvo je že odredilo, da železno moetov-no konstrukcijo, ki jo Je driera dobila svojecasno na račun reparacij, prepeljejo r Metliko in bo tako v prihodnjem leta most morda že gotov in spoeoben ma promet, kar bi glede na valno«t te ceste btVo tudi nujno potrebno. — No ve razglednice. V zadnjem Času smo zopet dobili nekatere nove razglednice naših krajev, med katerimi je bilo razprodanih zlasti mnogo fotografij Gang-love rojstne h ide. Prav lepo je sedaj izpolnjena vrzel, ki smo Jo preje zaradi pomanjkanja poštenih razglednic zelo občutili, ker so te nove res odlično izdelane in imajo tudi lepo fotografsko vrednost. Treba bi bilo le paziti malo tudi na napise, ker so nekateri sestavljeni v dokaj slabi slovenščini, kar se v bodoče ne bi smelo več dogajati. — Sokolska knjižnica je pričela najlepše poslovati, kar dokazuje njeno velffio važnost. Pri mnogih domačinih in prijateljih Metlike gotovo leže zavržene številne knjige, ki bi naši knjižnici bile zelo dobrodošle. Naj bi jih taki darovali sokolski knjižnici in ji tako dali priznanje, ljudem pa omogočili čitanje in izobraževanje. Sokolska knjižnica naj bi prevzela tudi knjižnico metliške čitalnice, da bodo tako naše kulturne ustanove združene ln močnejše, kar bo omogočilo smo tren o delo. Sokolska knjižnica je odprta naalHIIHI in naj vsi pridno segajo po knjigah. — Belokranjski fjlm bo predvajan v Metliki v nedeljo 19. t. m. v prostorih metliške čitalnice, in sicer ob 9. dopoldne in ob 13. in 14.30 popoldne, ako bo za vse predstave dovolj zanimanja. Istega dne se bo vršil lahko tudi že prej nameravani enoodnevni fototečaj, ki bi ga prevzel prof. g. Sič iz Ljubljane. Vršila se bodo teoretična in praktična predavanja. Vsi, ki se zanimajo za ta lepi fotoamater-ski sport, naj se takoj priglase Tujsko prometnemu društvu. Predavanje je seveda brezplačno in bodo poslušalci imeli na razpolago tudi nekaj fotoaparatov za prve praktične poizkuse. Priglasite se takoj v čim večjem številu. Iz Trebnjega — Streljačka družina obvešča članstvo, da se v letošnjem letu zaradi slabega vremena ne bo vršilo več streljanje. — V znamenja vsesplošnega pomanjkanja je šla letos mimo na^ Martinova nedelja. Prejšnja leta se je v naših krajih martinova-lo prav prešerno. Vinogradi so ta dan oživeli, pijače, jedače, vsega je bilo dovolj. Hresceče je vabila harmonika v gostilne, kjer se je vesel jarilo in rajalo ob krstu novine. Letos pa pomanjkanje denarja, manjši in slabši pridelek vina, davki in vse nevšečnosti, pri katerih so mnogi na Martinovo povsem pozabili. Gostilne fin bile prazne, vsak je martinoval dorna v skromnih razmerah, v katerih pač živi. še posebno i7ra7ita je letos revščina vsepovsod. — Darujte za spomenik v vojni nadlrni faranom, ki bo odkrit 26. t. m.! Iz Celja ./ —c Ljubljanska drama bo gostovala v torek 21. t. m. ob 20. zopet v Mestnem gledališču v Celju in vprizorila Vernerje-vo uspelo veseloigro v štirih dejanjih >Pravica do greha«. Predstava bo v abon-manu. Svetujemo n^abonentom, ki se zanimajo za to predstavo, da si nabavijo vstopnice takoj v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c Umrla je v sredo 15. t. m. v Celju (v poslopju Pokojninskega zavoda v Vr-varski ulici) po daljšem trpljenju v 26. letu starosti ga. Justina Konhajzlerjeva, roj. Prekorškova, soproga trgovskega poslovodje g. Karla Konhajzlerja. Pogreb bo v petek 17. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Vzorni ženi in materi bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! —c Iz strelske družine v Celju. Nagradno tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku se bo nadaljevalo in zaključilo v soboto 18. t. m. ob 14. ob 16. Prvi del tekmovalnega streljanja je bil absolviran v soboto 11. t. m. dopoldne šefe vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna s SESALKO (Kolbenpumpe) na pogon, cca. 60 Ut. na minuto, kupi A. Kane, tovarna p arke tov, Mengeš. 4454 TRISOBNO STANOVANJE lepo, solnčno, z verando in kopalnico ter vsem kom f o rtom se odda takoj v vili na Dolenjski it 33 (pred gostilno »Pri Plan-karju«). 4278 NUBMOK LEPA HIŠA enonadfltropna, z velikim solnč-nlm vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, pripravna za obrtnika ali upokojenca, v centru trga, po dogovoru naprodaj zaradi preselitve. Ponudbe na naslov: Zagrajsek, Kozje, 45. 4456 PEKARNO oddam z decembrom v najem. Pogoje pove lastnik Ivan Provst, Kranj. 4457 PAzrso Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKEK, LILKUANA, Sv Petra centa 14. 11/T Težko je dati dober nasvet — vendar storite najboljše, če kupujete samo dobro blago, ker s tem prihranite največ denarja! Zato pojdite Se danes po blago za obleko in zimsko suknjo v znano trgovino S. MIKLAVC, „Pri *Vofa" (Poleg škofije) Zadovoljili boste! Pristno vrbničko vino žlahtnina z otoka Krka se toči v gostilni Draga Guštin, LJUBLJANA, Kapiteljska ulica št. 3. POLENOVKO priznano najboljšo, suho, namočeno, vedno v zalogi, holand-ski rum, konjak, liker, esenco 25 vrst z receptom in špirit po najugodnejši ceni priporoča specerija in delikatesa Kovačič F. R-, Miklošičeva cesta 32. NOVI MUŠKATELEC prvovrsten, stara ljutomerska in rdeča vina priporoča gostilna Tomšič, Zabjalc 4461 SLUŽBE MESARSKEGA VAJENCA pridnega in poštenega, ki ima veselje do te obrti, sprejme Anton Belhar, mesar in pre-kajevalec, Tržič. 4453 PEKOVSKI POMOČNIK vojaščine prost, dobro izurjen, želi stalno službo. Naslov: Jernej BorSek, p. Makole pri Polj-čanah. 4455 SLABOTNI MOŠKI! Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakih pilul. tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvi Din 5.- v znamkah. — >Salus<, Zagreb. 6/SN, Savska br. 10. 83/L DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«! Dobra znamka 3222 Dober koplst Dobra kuharica 36 F' Erika 4085 Hvaležna 4402 Malenkost Mehanik Urejuje: Josip Zupaneae Zrn »Narodno Pran j — Za opravo m inseratnj del ust*: u ton cnnstol — Vat t Ljubljani