SI. 153 Pti^ia »Uliflai jsipKaiii« nmlc en la 9«&9 |tht)a. Izvsmli pomJ«f}«k. vsak Aitfttsi B. 30, L nadstropje. C sa se tprtjemajo, rol an Q od In a. — Lastnik tuli za mesec L 7. —»3 mesece Za toozeinatvs mesečno 4 lire vet V Trstu, v junija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVfl Sjntra). UrednHtvo: tilka sv. Pran8Hta f«j ss poBilsfe vtiuHhu Kt rtnkira M rtafajo. bdagateV In odgovor?! t l>0foaosL Tisk tis*jraa Zdi a 32 ta r L 6l - ) m narava Su 11-67. Posamezne Številka v Trsta ln okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaju V Urokost! ene kolone (72 mm.) — OglsaK trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent esm tnice, ln zahvale, poslanice h) vabita po L 1- -, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi taročnina In reklamacije se poilljajo Lzkiučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sf. I rinfiSka Asižkega Mev. 20, L nadstropje. — Tele»n nredniltva In uprave 11-47J prinašamo danes obširno in podrobno poročilo o dogodkih, ki so se odigrali pretekli teden po naših občinah ped Krnom «v zvezi» s poškodbo spomenika laikih planincev na Krnu. Naše poročilo vsebuje JULIJSKA ARMENIJA Kakor smo obljubili v včerajšnji številki, menili našo Julijsko Krajino v pravo Julijsko — Armenija! Ko pravmio, da obžalujemo tako postopanje posebno s tega vidika, smo pri tem popolnoma odkritosrčni. Kot dokaz navajamo naše vzastopno pripravljanje tal za podatke, ki smo jih zbrali na licu mesta.; toli zaželjeno pomirjenje, naše sistematično delo za desego tega cilja, ki bi pomenil začetek naše nove zgodovine, s katero smo se sklenili pomiriti. Naš trud mora. seveda ostati brez uspeha. Fašistovski pohodi nad naše ljudstvo skrbijo za to, da vsako delo pomirjenja zatrejo že v kali! In naše ljudstvo razume govor teh nasilij, požigov in po. bojev. Razumemoi, da nam j'e vse zastonj: zastonj vršimo pctlteno svoje državljanske dolžnosti, zastonj pozdravljamo kralja, zastonj dajamo nase sinove k vojakom, vse, vse nam je zastonj in zastonj čakamo priznanje. Kakšne namene imajo torej z nami! Ali nas hočejo z bombami, gorjačami in nasilji prepričati, da smo res nekako So to suha dejstva, ki ne potrebujejo z naše strani nikake pripombe. Sama so dovolj zgovorna in naj sama v svoji grozni goloti pričajo o civilizacijskem delu italijanskih oblastev v naših pokrajinah, o delu za pomirjen je med slovanskim in romanskih plemenom, o plemenitosti uradnih in neuradnih mogotcev, katerim smo izročeni na milost in nemilost. Nikdar v naši zgodovini se ni še nobena vlada, kateri smo se morali pokoriti, obnašala proti nam tako cinično, tako zavratno in tako nepošteno«. Odkar smo ° naselili v te kraje, je preteklo že nad let. V tej dolgi dobi smo bili v dotiki' divje pleme brez imena? Ako hočejo to. v odnošajih podložnosti, zavezništva ?li potem so poddbni sv. Avguštinu, ki je • . • !• t * • 1 1*1 « 1 ___#1 __ _ 5tf__-___l/ rtP z neštetimi ljudstvi najbolj hotel z majhno žličko izprazniti morje. Ves Avari, Gepiđa, Longob irdi, j bencin iz cele Italije in vse bombe in Franki (Nemci), Madžari in Turki in seve- j gerjače bi ne bile dovolj, da bi nam izb"-da predvsem tudi z vzhodnim delom f ta-; sale zavest, da smo italijanski državljani prijateljstva divje vrste: rega rimskega carstva. Izmed vseh teh j slovanske narodnosti, kot ljudstev so nam estali v grdem spominu I?; ni pripadniki Italije a takšni pokor-obenem tudi bizantinski «Rimljani» in azijatski Turki, člani tistega plemena, katerega ozemlje se Prvi so nam ostali v spominu iz bitke pri I razteza od Kobarida do Vladivostoka na Belasici, kjer so v začetku 11. stoletja Daljnem vzhodu. Ali pa nam hočejo premagali državo macedonskih Slovanov ter po zmagi dali oslepiti vse slovanske privzgojiti nekak patriotizem strahu? Evo vam ga: «ŽiveIa Italija!», ker se vas boji- ujetnike in jih potem posJali na dom v mo, ako hočete tako. Tediaj pa nam dovo-takem žalostnem stanju. Drugi so si izkle-1 lite, da shranimo Živela Italija! iz lju-sali trajen spomenik v na;ih narodnih spo- bežni do takrat, ko nam boste znali ročilih s svojimi grozodejstvi, nasilji, ropi, j vračati ljubezen za ljubezen, ko boste pustošenji in pokolji, s katerimi so po bitki lojalno priznali tudi nam našo človeško, na Kcsovem polju (1389.) širili skozi sto- ; ljudsko in narodno osebnost in jo spošto*- letja strah in trepet po vseh krščanskih deželah jugovzhodne Evrope in tudi po naših pokrajinah. Zakaj ostajajo taka dejanja v trajnem spominu in se prenašajo cd pokolenja do pokolenja? Zato, ker je po njih prizadeto vali, kakor zahteva tista civilizacija, pred katero nas hočete postaviti na sramotni kamen. O storilcih grdega dejanja na Krnu nočemo ničesar prerokovati Po dosedanjih vesteh se oblastvom še ni posrečilo jih o istovetiti Morda so nedloletni in neodgo- vse ljudstvo v svojih moralnih in material- i vorni pastirji, morda so Slovenci, 'ahko nih dobrinah. Rana je vsesplošna in zato kak najet provokator, morda celo nevihta tudi bolečina vesoljna, tako da objema vse in strela. Dolžnost oblastev je, da zadevo sloje prizadetega kraja in prizadetega ljud- j nepristransko preiščejo in ugotovijo krivce. Kot skupnost odklanja naše ljudstvo odločno vsako odgovornost! Naj bo storilec kdorkoli, mi ga smatramo za sovražnika predvsem našega slovanskega stva. Take rane se v kolektivnem (skupnem) spominu pokolenj ne zacelijo nikdar. In zakaj vzbujamo te spomine? Zato ker smatramo za svojo sveto dolžnost predočili _ italijanskemu ljudstvu vso strahoto takih ljudstva samega. Ponavljamo danes, da je zločinskih nastopov, za to ker smo prepričani, da je italijansko Ijudsrtvo mnogo boljše in mnogo bolj plemenito, kot bi se dalo sotditi po teh zločinih, končno za to, ker nočemo obupati in ker verujemo, da se bo enkrat izpoznala tudi na laški strani vsa grozota takega trpinčenja našega miroljubnega ljudstva, da bosta italijanska vlada in italijansko javno mnenje končno enkrat uvideli, da se s takšnimi ranami ne pridobivajo drugorodna ljudstva za državo to ljudstvo omenjeno« dejanje enoglasno obsodilo. To smo ugotovili tudi na licu mesta med prebivalstvom pod Krnom. Na-glašamo to s posebnim ponosom, ker si je dalo naše ljudstvo s tem moralno izpričevalo, ki ima neprecenljivo vrednost in ki ga ne sme canazati z nobenim nepremišljenim dejanjem, da ga bomo lahko brez sramu pokazali pred sodnim dvorom tiste civilizacije, kateri nas hočejo opisati kot izvržke civiliziranega človeštva in kot in za patriotizem, da se s takimi dejanji j nobenega usmiljenja vredne divjake. onemogoča vsako zbližanje in, kar mora vsak prijatelj stalnega pomirjenja med Italijani in Slovani sploh najbolj obžalovati, da se na tak način mora po vseh psiholoških zakonih vcepljati našemu- ljudstvu trajen notranji odpor proti državi, vladi in To bo naš najboljši odgovor, odgovor ljudstva, ki ni in ne bo nikdar obupalo nad svojo bodočnostjo, ki veruje, da bodo tudi v Italiji prišli boljši čast Tedaj se bo naša sedanja Julijska Armenija zopet izpreme-nila v tisto mirno, delavno in cvetočo ljudem, ki taka dejanja trpijo in se ž njimi Julijsko Benečijo, kakršna je bila vedno v celo naslajajo, proti ljudjem, ki so izpre- j svoji zgodovini... Italija Konferenca o južni železnici Benetke, 28. junija 1922. Peneška konferenca o južni železnici je , t ^iA so se ze pogajanja i . Panjih finančne prirode. Obenem se seveda nadaljujejo tudi razprave o čisto tako da bi vsaj en del svojih letnih dolžnih obrokov izplačala južni železnici v kaki drugi obliki Neki tozadevni predlog se glasi, da bi Italija dajala južni železnici ______ _________ letno podporo, da bi se obvezala, da ukre- sedaj v svojo odločilno dobo,"kajti vs.e primerne odredbe s katerimi bi se o temeljnih »govma navraćala v italijanska pristanišča ob severni AdrijL • Iz tega sledi, da zastavlja Italije vse svoje tehničnih zadevah. Naravno je, da se moči, da bi sporazumi o tarifah in o obmej- pogajalci s sklepi o finančnih vprašanjih nem postopanju glede prometa na južni nočejo prenagliti, ker pač gre za zelo j železnici dobili čim bolj obvezno obliko, kočljive zadeve, ki se morajo promatrati ker bi le na ta način dosegla svoj cilj, ne samo s finančnega in gospodarstvenega, da postane položaj severnojadranskih luk temveč tudi s političnega vidika. Važno manj kritičen. Italijanska vlada je pač je, da se predvsem doseže sporazum o dol- mnenja, da mora dobiti tu nekako proti- govih južne železnice. Južna železnica korist za svoje eventuelne gmotne žrtve, mora plačevati 70 miljonov francoskih Da ne bodo te žrtve prevelike, za to se zdi frankov na leto, ki gredo predvsem za da govori že izb era osebnosti, katere je plačevanje obresti od prioritet južne ?elez- Italija odposlala v Benetke. Vodilni možje niče in v prvi vrsti za plačevanje obresti v odposlanstvu so na glasu, da so pristaši francoskim posestnikom teh prioritet. Na- strogo fiskalične finanačne politike, kateri sproti pa ima južna železnica tirjati 30 mi- bodo baš v tem tre not ku, ko se doznava, ljonov frankov na letoi. Vsled trajnega pri- da je državni primanjkljaj višji nego se je mankljaja južna železnica seveda ne more predvidevalo, preprečili da Italija bolj glo- misliti, da bi zadovoljila priotarje, dokler boko poseže v žep. bi se vprašanje letnih obrokov ne rešilo v zanjo vsaj deloma povoljnem smislu. Itali- Nastaja vprašanje, če utegnejo biti rešena v okviru konference za južno železnico, janska vlada, ne ugovarja pravici južne že-1 vsa tista prometna vprašanja, ki so bila leznice do tirjanja letnih obrokov, a stoji sicer na konferenci v Portorose formelno do sedaj vsaj teoretično na stališču, da bi rešena, kar pa ni dovedlo do ratifikacije, morali ti obroki prepisati na raćun so sc v portorose državni možje, ki so se avstrijske in ogrske vojne odškodhine Do ^jj „^faj bolj obširna pooblastila nego sedaj se ne zdi verjetno, da bi Italija odne- se(Ja^poslanci v Benetkah, mogli pre-hala od svojega stališča. V praksi pa se toj riti le do, papi^tih sklepov, tedaj je bo-Btališče ne bo dalo vzdržati, kajti spnco zajen upravičena, da bo tudi sedaj velik del svojega gospodarskega položaja in slabe sklepov tičočih se vprašanja tarif ostal na valute ne bosta v prihodnjih letih ne Avstrija ne Ogrska v stanu plačevati letne cfcroke, še manj pa nadomestiti tiste letne obroke, ki ph Italija od I. 1915. dalje ne plačuje. Dasi torej Italija vsaj f ormalno vztraja na tem pravnem stališču, bo morala pač vendar pod pritiskom francoskih priori-taajev, katere njihova vlada odločno pod- papirju. Konferenca o južni železnici, ki se ima baviti le z omejenim obsegom zadev, bo težko zamogla odpraviti prometno-tehnične neprilike, ki so nastale vsled medsebojnega nezaupanja in le splošna konferenca vseh držav naslednic, ki bi bila pozvana, da sklepe storjene v Portorose udejstvi, bi utegnila tu od pomoči. Italijanska vlada je izdala komunike, J?ixa, pristati na gotove popustitve, na pr. j katerem javlja, da se je odločila za odkup tistih prog južne železnice, ki gredo čez italijansko ozemlje, Čemu so italijanski odposlanci objavili ta sporočilo, za sedaj ni jasno. Zakaj od verodostojne strani je znano, da se sedaj v prvi vrsti razpravlja o načrtu, ki vsebuje nekak kompromis med državnim in zasebnim obratom. Že sedaj je skoraj gotovo, da Južno železniška družba kot taka ostane, da pa se bodo izvršile v upravnem svetu temeljne izpre-membe. Najbrže bodo imeli v upravnem svetu odposlanci italijanske vlade prvo besedo a poleg njih bodo tudi odposlanci drugih držav naslednic močnejše zastopani Mogoče je, da konečno pride do drugačnega kompromisa, toda do kompromisa bo skoraj gotovo prišlo; zakaj, čeravno italijanski odposlanci vedno povdarjajo svoje popolno soglasje, so vendar znamenja, iz katerih se da sklepati, da to soglasje ni tako popolno, kakor bi se rada pokazalo na zunaj. Je tudi samo po sebi umevno, da so zastopniki Trsta £a novih pokrajin za to, da se obdrži enotno vodstvo južnože-lezniškega omrežja, ker vidijo le v takem vodstvu jamstvo za prometno in tarifarno politiko, ki bo prosta vsakega političnega vpliva, med tem ko je naravno, da mi lita-ristično in centralistično navdahnjeni krogi vidijo edino mogočo rešitev v tem, da se proga južne železnice, kJ teče po italijanskem ozemlju, razlasti Eno pa je že sedaj skoraj gotovo, da konečna odločitev ne bo padla pri zeleni mizi v Benetkah, ampak za kulisami v pogovorih francoskih in italijanskih kapitalistov, najbrže v Parizu. Italijanska spomenica govori o potrebi internacionalizacije južne železnice. To je beseda, kateri je treba šele dati vsebino. Ako naj Južna želeiznica postane res sredstvo mednarodnega prometa, tedaj ne bodo prizadete države mogle uživati samo pravice izhajajoče iz tega, ampak bodo morale tudi prevzeli vse izvirajoče dolžnosti Odpuščanja letnika 1901 RIM, 28. V skladiu z že določenim načrtom je vojni minister odredil, da se bo druga tretjina letnika začela odpuščati iz armade 10. julija t. L Odslovitvi druge bo sledilo odpuščanje tretje tretjine, ki se ho začelo, kakor hitro bodo železnice, ki so sedaj zaposlene s prevažanjem druge polovice letnika 1902, katera je poklicana k vojakom na dan 20. julija, zopet svobodne. Vaje italijanske vojne mornarice GAETA, 28. Eskadra, sestavljena iz vojnih ladij «Andrea Doria*. «Dante Alighie-ri», «Conte Cavour* in «Duilio» ter torpe-dolcvk «Cassini», «Lafarina», «Medici» in «Cosenz» je odplnla iz Gaete v zaliv Aranci Jugoslavija Proračunska razprava v narodni skupščini BELGRAD, 28. Narodna skupščina je na zadnji seji nadaljevala generalno debato o proračunu za leto 1922. Predsednik skupščine dr. Ivan Ribar je otvoril dopoldansko sejo ob 10. Skupščina je najprej sprejela predlog o nujnosti zakona glede zunanjega državnega posojila v znesku 100 miljonov dolarjev. Značilen je bil na seji pojav, da nobena parlamentarna skupina ni prijavila generalnih govornikov k proračunu, nikar so dobili besedo posamezni poslanci. Poslanec Ivanić (rad. dis.) je vprašal predsednika za pojasnilo, zakaj ministri ne odgovarjajo na interpelacije. Predsednik dr. Ribar mu je zadevo stvarno pojasnil, navajajoč kott razlog, da ministri niso mogli odgovarjati na njegove interpelacije, ker so bili preobloženi z delom. Poslanec Stojan Protić je skušal kritizirati politiko finančnega ministra dr. Ku-manudija. V svojem govoru je napadal finančnega ministra zato, ker je šel v Genovo na gospodarsko konfeemeo, češ da bi moral preje doma v Belgradu študirati in urediti naše politične zadeve. Obenem pa je priznal, da je bila genovska konferenca velike važnosti za ureditev gospodarskih m finančnih zadev Evrope. Med drugim pa je tudi napadel davčni sistem v Sloveniji Proti tem napadom je odločno protestiral in, ugovarjal poslanec Drofenik, radi česar je moral Stojan Protič prenehati s svojo kritiko. Dopoldanska t ?ja je bila nato ob 12.50 zaključena. Poslanec Hadži Kadić je kot zastopnik dr. Spahcve muslimanske skupine kritiziral politiko vlade in je očital vladi, da ni izpolnila svojih obveznosti napram muslimanom, Seja. je bila ob 20. zaključena, danes dopoldne ob 9.30 se zopet nadaljuje proračunska debajta. Dr. Košutič aretiran BELGRAD, 28. Iz Osijeka poročajo bel-grajski «Politiki*: V vasi Djakovu se je vršil dne 22. t. m. zbor Radićeve seljačke stranke. Na zborovanju sta govorila dr. Kotšutić in Majfco Babogredac, poslanec Radićeve stranke. Ker so bili govori teh dveh in nekaterih kmetov naperjeni proti državi, je policija zborovanje razpustila. Nato je dr« Kotetać začel protestirati ter poživljati seljaka, naj se ne razidefo. Pri tem je žalil policijo z grdimi izrazi Policija ga je na to aretirala in £ njim vred tudi kavarnarja* v čigar kavarni se je vrstilo zborovanje. Vojnfti konvencije • fikiđi^rtn Poslanik dr. Vosnjak konferira z ministrskim predsednikom in zunanji"1 ministrom dr. Momčilo Ninčičeln o podrobnostih glede podaljšanja vojaške konvencije s čehoslovaško republiko. Prihod ministrov na Bled LJUBLJANA, 28. Danes ob 2.30 je prispel notranji minister dr. Voja Marinkovič s soprogo v Ljubljano ter odpotuje na Bled. Notranji minister ostane na Bledu dalje časa, da si okrepi svoje zdravje. Včeraj popoldne z brzovlakom sta prispela v Ljubljano minister prosvete Svetozar Pribičević in minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič. Na kolodvoru je došla ministra pozdravil pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Ministra sta se pcizneje odpeljala na Bled. Čehosiovaška Čehoslovaško - ruska pogodba ratificiiana PRAGA, 28. Osrednji svet ljudskih komisarjev je dne 22. t. m. ratificiral provi-zorično pogodbo med Čehoslovaško in Rusijo, ki je bila sklenjena o priliki genovske konference ter pred kratkim podpisana v Pragi __ Bolgarska Politika in znanost v Bolgarski SOFIJA, 28. Vsi sofijski listi so priobčili izjavo vseučiliškega rektorja dr. L. Mile-tiča in vseh dekanov o vseučiliškem vprašanju. Rektor je za to, da ostane vseučilišče na zapadnem temelju, ker bi na orijentalni stopnji izgubilo vso evropsko vrednost. Stambolijski namreč hoče, da si akademiki sami izberejo nove in mlajše pro>-fesorje, kar se do sedaj še ni zgodilo niti v boljševiški Rusiji Nadalje prepoveduje profesorjem politično delovanje, dočim so na vsem svetu profesorji pravne fakultete prvi pravniki v državi, ki sodelujejo tudi pri zakonodajstvu in v parlamentu. Vse-učiliški profesorji se s stavko ne borijo za svoj materialni položaj, ampak za moralno avtonomijo znanosti Profesorji apelirajo na celokupno bolgarsko inteligentnoj javnost, naj jih podpira v njihovi borbi Staim-bolijski namerava otvoriti novo vseučilišče z novimi profesorji, ako se sedanji profesorski zbor ne uda njegovim zalite vam. Francija Francoski vojaški zakon pred zbornico PARIZ, 28. Poslanska zbornica je odobrila čl. 2 zakona o vojaški službi, ki predpisuje, da so vsi Francozi podvrženi vojaški službi za dobo 30 let, in sicer 1V2 v armadi, dve leti na razpoloženju, 16' let v rezervi in 10 let v črni vojski. Anglija Irska vlada za vzpostavi rv normalnih razmer LONDON, 28. Irska začasna vlada je objavila proglas, v katerem naznanja, da bo storila vso svojo drlžnost, da prenehajo napadi in atentati na prebivalce. Proglas poživlja vse državljane, naj vladi pomagajo, da se zajamči na Irskem -javna varnost in tako da Irska Ircem v pravem pomenu besede. Ta' proglas je v zvezi z noto angleške vlade, ki je bila poslana glasom poročil angleških listov irski vladi preteklo soboto. V tej noti zahteva Anglija od irske vlade, naj razpusti vse neredine vojaške oddelke. Ti oddelki so si ustanovili svoj glavni stan v Dublinu in imajo namen preprečiti izvršitev angleško - irske pogodbe potom strahovanja in umorov. Nota dodaja, da bo prisiljena angleška vlada poskrbeti s svojimi sredstvi, ako irska vlada*, ki ima, kakor so dokazale volitve večino prebivalstva za seboj, sama ne vzpostavi reda BELGRAD, 27. Jugosloveaskl poslanik v Pragi dar, B. Vočnjak je prispel v Belgrad, Kemfija Pogreb umorjenega ministra Rathenau«. BERLIN, 28. Včeraj se je vršil svečan pogreb rajnkega ministra za zunanje zadeve Rathenaua. Krsta je bila izložena v veliki dvorani državnega zbora, in je bila obvita v državno zastavo. Na krsti in ob njej so bili položeni mnogobrojni venci. Galerije so bile natlačene občinstva. Predsednik nemške države Ebert je iimel poslovilni govor, v katerem je slavil visoke vrline rajnkega ministra. Z njim je padel — je rekel — zadet od zločinske roke eden najboljših Nemcev, eden izmed najsposobnejših pijonirjev nemške obnovitve. Nato so govorili podpredsednik državnega zbora Bell, en poslanec demokratske stranke in .končno duhovnik, ki so vsi slavili izvanredne vrline in sposobnosti rajnkega. Ko so prinesli rakev v vežo državnozborskega poslopja, je" izkazalo vojaštvo ranjkemu ministru predpisano čast. Pokopan je bil rajnki minister v Oberschoneweide blizu Berlina. Velika nesreča na mestni železnici v Berlinu. 26 mrtvih, mnogo ranjenik. BERLIN, 28. Vsled stavke z znak protesta proti umoru ministra Rathenaua je vozilo po mestni železnici le par vlakov, ki. pa so bili vsled tega natlačeno polni in mnogo potnikov je bilo na stopnicah pri vagonih. Neki potnik je nosil sveženj lesenih drogov. Ko je privozil vlak iz nasprotne smeri, na katerem je bilo tudi mnogo potnikov na stopnicah, je dotični potnik zadel obnje z drogi m jih tako metal enega za drugim z vlaka 26 oseb se je pri padcu ubilo, a 35 &e jih je težko raniloi zije db resnih nemirov. Monarhisti so baje uprizorili ustajo, vsled česar je prišlo do bojev v raznih krajih, posebno pri Rati-boru. Posredovale so vladne čete, ki so, kakor se zagotavlja, vzpostavile red. Po^ ložaj pa je kljub temu kočljiv in vsled lega se bo najbrže moral izpremeniti načrt za umeknitev zavezniških čet. Po tem načrtu bi bile morale zavezniške čete zapustiti Gornjo Šlezijo do 29. t m. Nizozemska Haaška konferenca. — Prvi sestanek s soudeležbo Rusov HAAG, 28. Včeraj se je vršil pivi sestanek ruske komisije, ki proučuje vprašanje kreditov. Predsednik baron Avezzar.a je v svojem otvoritvenem govoru obrazložil cilj, ki ga hoče komisija doseči. Nato je dal izraza svojemu zadoščenju nad izjavam^ ki jih je dal listom ruski odposlanec Litvi-nov in v katerih je rekel, da ima tudi rusko odposlanstvo namen obravnavati posamezna vprašanja s praktično metodo. To odgovarja enodušnim željam komii-ije in dovoljuje upati, da se bodo dosegli zaže-ljeni uspehi. Naša naloga je — je naiali*-ival Avezzana — ogromna, gre za gospodarsko obnovitev Rusije. Mi vsi želimo odkritosrčno to vzpostavitev, bodisi iz čuta človeške solidarnosti bodisi tudi radi tega, ker jo zahtevajo interesi, ki so nam skupni vsem. Nato je baron Avezzana govoril o načinu proučevanja tega vprašanja. Rekel je, da je treba najprej zbrati vse elemente, ki vprašanje sestavljajo, in to tem bolj, kei so ruski odposlanci izavili že v Genovi, da Rusija ima že izdelan načrt za obnovitev. Naravno je, da želimo, da se nam ta nayt naznani. Tako borao> imeli podlago, na kateri bomo lahko presodili, ali so dan? zadostni predpogoji za dovolitev patrebnih kreditov. V velikem delu je odvisno od Rusije same, ali se bodo dali ti pogoji ustvariti ali ne. Po govoru predsednika Avezzane je sledila razprava. Litvinov je izjavil, da je neobhodno potrebno«, da se ugotovi, ali je komisija pooblaščena razpravljati o jamstvih, ki jih vlade zahtevajo za kredite, ki bi se dovolili Rusiji Poi razpravi, katere so se udeležli francoski in angleški odposlanci ter predsednik Avezzana, je bilo sklenjeno, da so odposlanci pooblaščeni razpravljati tudi o tem vprašanju, dasi bodo sklepi haaške konference le priporočila. Litvinov je izrazil, da odobrava spored, ki ga priporoča predsednik in ki bi obsegal sledeče točke: 1. Katera dela zahtevajo kredite na dolgo čakanje, ki so potrebni za vzpostavitev razmer, katere bi omegočile obnovitev industrijskih in trgovskih stikov. 2. Načrt za obnovitev normalnih razmer v ruskem poljedelstvu. 3. Načrt za vzpostavitev industrije in 4. Načrt za organizacijo in zboljšanje notranje in zunanje trgovine, Amerika Nov incident med Zedinjeninii državami in Mehiko WASHINGTON, 27. Meksakanski upor. ni general Grorocabe je ujel 40 uradnikov nekega petrolejskega podjetja m se je obenem polastil 250.000 dolarjv. General je dal na znanje, da bi jih zopei izpustil proti odkupnini 1500 dolarjev. Vlada Zedinjeniii držav je naložila amerikanskemu poslaniku v Meksiki in konsulu v Tantico, naj zahtevata od meksikanskih oblastev, da se ukrenejo nemudoma vse mere, ki so potrebne za zaščito življenja ameriškili državljanov v Meksiki. Moč armade Zedinjen£h držav WASHINGTON, 27. Senat je odobrU zakon, s katerim se število vojakov in častnikov ameriške armade določa za prihodnje leto/ na 137.000 mož. Gornja Slezija Novi nemsri t Gornji šleziji PARIZ, 28. List «Liberte» je prejel s Londona poročila, ki pravijo, da je prišlo v raznih krajih nemškega dela Gornje Sle- Opozarjamo še enkraS in zadnjti ♦ VELEVAŽNO ZA VSE TRŽAČANE. Nih-Č8 naj ne čaka zadnjega dne ampak naj se takoj prepriča, če je vpisan v seznam tistih oseb, ki zadobijo italijansko državljanstvo brez dražega (di pieno diritto). Za t« posel se je treba obrniti na Anagrafični urad v ulici Sanit& 25 soba it. 63. Rok za reklamacije glede državljanstva poteče dne 5. julija t. L Za okoKčane je najbolje, da pooblastijo brihtno osebo, ki bo lahko pogledala seznam za več oseb skupaj ali pa tudi za vso vas. Opozarjamo vse naše čitatelje na veliko važnost te zadeve. Vsakdo, ki je pristojen v Trst, naj pogleda omenjeni seznam, da ne bo imel v bodočnosti nepotrebnih sitnosti. Znano je, da je točnost v poslovanju anagrafičnega urada radi vojne deloma trpela, videli smo to najbolje pri volilnih listinah, in zato je Človeško nemogoče, da M bil seznam občine točen in popoten. Na drugi strani pa je vpis v ta seznam občine formalen predpogoj za pridobitev državljanstva in kdor se ne pobriga za to, da bo ▼ reda vpisan, bo lahko imel pozneje ne. predvidjene sitnosti, ko bo n- pr. prosil za potni list, sa podelitev kake obrtne koncesije, ko bo hotel prodati aH kupiti kako nepremičnino, ko sc bo potegoval za kako slažbo, pokojnino itd. Prepričati sa mora, če Je vpisan vsak moški, Id Je dovrift 18. leto, od imskifc samo vdove. Gospoda žapne upravitelje prosimo« naj bi to razglasih ras prižnico. V Trste, dM 29. im Bo] zo ministrske stol« Socialisti »o torej na pota iodekjwi|i. Kaki no naj bo to sodelovanje, ali naj bo le podpora »ocialistične parlamentarne skupine tej aH oni -vladi, aH nap se socialisti direktno udeleže vlade, to *e pravi, da prevzamejo socialisti primerno število ministrskih portfeljav, t stvar bodočnosti, toda v principu so socia* ti za sodelovanje z meščanstvom. Že od nekdaj so prišle gotove simpatije po-poiarov za sodelovanje socialistov do izraza. In to posebno tedaj, ko so desne reakcionarne stranke skušale doseči vladno več: - > brez po-polarov. In dejstvo, da tvorijo J-alisti tn popolari skoraj polovico zbornice, je ustvarilo možnost za sestavo levičarske vlade, katere program bi bil izvedba obširnih socialnih preosnov. Toda zdi se, da so socialisti že davno Bamudfti primerni čas in da je prišel sklep socialistične parlamentarne skupine prepozno. Pristaši Teformistične struje v stranki so bili jfe po lrvornsketn kongresu maloštevilni, de. magogija dotedanjih socialističnih agitatorjev }b šla predaleč, da bi mogla stranka napraviti iako temeljit obrat v kratkem času. Razočarane množice ne bi mogle pojmiti tega preobrata in bi stranko zapustile. To je morda eden glavnih vzrokov, da je jabolko sodelovanja socialistov še-le zdaj dozorelo. Dasi je šel razvoj v stranki naproti sodelovanju, vendar je bil omenjeni sklep socialistične parlamentarne skupine nerodno uprizorjen, dišal je skoraj po paničnem strahu in bil je gotovo prenagljen, kakor bomo v na daljnem videli Bolonjaki dogodki so silno vplivali na socialistične voditelje. Pa ni čudno. Kar črez noč so prišle socialistične gospodarske ustanove a* boben vsled fašistovskega požiganja. Mi. Ijoni socialističnega premoženja so zgoreli v veliko veselje fašistov in njihovih prijateljev, socialistične množice pa so raztepene, prepla-iene, deloma uničene. Še nekaj takih udarcev In socialistične glorije je kmalu konec. Vsi napori socialistov vzdržati svoje postojanke morajo biti brez uspeha, dokler ne stopi vlada s svojim policijskim aparatom fašistom na prs Le ler jim prepove požiganje. Tcda tisti, ki dosledno zanika meščansko vlado in vse njene ■stanove, ki se je postavil na stališče neizprosnega razrednega boja, ne more zahtevati od meščanske vlade zaščite. In tako so zamogle vse tri vlade: Giolitti-ieva, Bonomijeva in Factova, markirati odločnost vzpostaviti red v državi, a ob istem času dopuščati najbolj črne zločine proti socialistom in njihovim ustanovam. In tu se je pokazala slabost socialistov. Neprestano poživljajo vlado, naj vzpostavi red, na; s svojo avtoriteto vzpostavi spoštovanje zakonov, t. j. trstih zakonov, ki jih je meščanstvo napravilo in ki po socialističnih načelih branijo kapitalizem. Ta dvoumni položaj je slabil moč socialistov napram njihovim sovražnikom kakor tudi napram pristašem. Sovražniki, to so v prvi vrati fašisti, so se vsak dan bolj zavedali socialistične nemoči, in so zalo dalie udrihali, a socialistične vrste se redčijo, ker So množice zbegane, preplašene, nezaupne. Končno je ena ustanova socialistične siran-ke predrla led in napravila usodepolni korak. Kakšen odmev je našel ta najnovejši korak socialistov pri oetaHh strankah? Predvsem pride Vpoštev ljudska stranka. Direktori; ^udske stranke je imel sejo, na kateri je zavzel stališče napram socialističnemu sodelovanju. Sprejet je bil dnevni red, ki pa je zelo previden. Popolari ne odklanjajo sodelovanja s socialisti, vendar je iz vsega razvidno, da se jim prav nič ne mudi. Sedaj se dobro počutijo v tej vladi in niso nikakor voljni, da bi sedanja vlada šla samo za to, da bi se sestavila nova, v kateri bi eventuelno sedeli tudi socialistični parlamentarci. Oni pravilo, da se ni smeti prenagliti, in predno se sodelovanje socialistov udejstvi, je treba vendar najti skupen program. To se pravi: socialisti bodo morali prevzeti odgovornost tudi za trsio delovanje vlade, ki k danes še v načelnem nasprotju s sociali-* ličnim programom. To so važna vprašanja notranje in vnanje politike: socializiranje podjetij, agrarno vprašanje, vojska in mornarica, kolonije itd. Znano jc na primer, kako so bili socialisti vedno proti vsaiki zasedbi kolonij. In v »lučaju sestave nove vlade bodo morali socialisti glasovati za koloniie, za vojsko, za mor-nai ico, i orej popolari niso s posebnim navdušenjem sprtjeli na znanje odločitve socialistično ■traike. In socialisti so doživeli razočaranje. Izmed ostalih strank so edino reformisti zavzeli nekoliko bolj jasno stališče napram novemu položaju, toda tudi oni niso za to, da hi se seJai sestavila nova vlada. Izmed ostalih parlamentarnih skupin se posebno levičarski demokratke tudi ne marajo kompromitirati zaradi socialistov. In tako jc socialistična ponudba zadela za sedaj v prazno. Posebno hudo je zadelo kolaboracionistične parlament" rce stališče popolarov, na katere so najbolj zidali. Zatorej ni čudno, da skušajo socialisti izzvati v parlamentu krizo in da hočejo pokazali po p darom svojo moč. Toda v enem takem nastopu v parlamentu so doživeli popolen poraz in triumfiraii so popolari. Šlo se je za glasovanje, ali naj pride v razpravo na prvem mestu obravnava zakona o latifundifah, t j. o onih velikih zemljiščih, ki so v privatnih rokah in leže neobdelana ali pa so zanemarjena. Je to za.kon, ki spada v kompleks agrarnih raform v Italiji, in ki stoji po-polarom posebno na srcu. Socialistični poslanec Modigliani se je uprl vladnemu predlogu ter predlagal, naj se najprej obravnava državni proračun z o žirom na gospodarski položaj Italije. S to potezo je hotel dati občutiti po-polarom, da zamorejo socialisti v parlamentu ovirati njihovo delo. Ko so Nittijevci izjavili, da so za Modiglianijev predlog, so priskočili na pomoč popolarom desničarske stranke: agrarci, fašisti in nacionalisti Nittijevci pa, ki se niso marali kompromitirati, so napravili strateški umik m pri glasovanju so doživeli socialisti popolen poraz, ker so imeli le svoje glasove za svoj predlog. S to nerodno potezo so socialisti vnovič dokazal! svojo slabost m pripomogli k okrepitvi popolarov. V tej zmedi se je govorilo tudi o morebitnem Sporazumu socialistov z Gioliittijevci. Baje so bila že tajna pogajanja med obemi in sam Gio-Irtti je imel stopiti iz rezerve. Koliko je na tem resnice, je težko dognati, vendar pa že dejstvo, da se govori o novem Giolittiijevem ministrstvu, v katerem bi sedeK socialisti, njegovi nekadnji najhujši sovražniki, dokazuje o brezglavosti socialistične parlamentarne skupine, ki se mora boriti na dveh frontah. Zakaj pričel se je boj v stranki proti •izdajalcem socializma« m takozvana maksimalistična struja se je postavila na stran tretje mterna-cionale. Umevno je, da se ne more nobena stranka fetalno obvezati napram parlamentarni skupini. ki kritta strankarsko dbcfeiiao. dm fe storila korak k sodelovanju. Vkfeib vsemu ven* dar ni Se gotovo, kako se bosta izrekla oba napovedana kongresa: L j. koiugres Splolac delavske zveze in kongres stranke, Id se bosta vršila v kratkem, če pride do nove cepitve socialistične stranke, je sedanja parlamentarna skupina sociaHs ličnih poslancev vendar-le nekaj negotovega tn prehodnega, (tudi je neverjetno, da bodo vsi poslanci stranke kompaktno za sodelovanje, in to tudi v slučaju, da se oba kongresa izrečeta z večino za Turatijevce, kar pa seveda ni gotovo. Tako je izgubila stranka bojno silo svojih parlamentarcev, Stoandvajset poslancev v državni zbornici bi morali predstavljati neko' silo, ki bi jo upoštevala vlada in stranke. Toda notranji razkroj stranke slabi ves njen organizem in dokler se položaj ne zjasni, bo tudi parlamentarna skupina socialistov brez moči. Zapuščanje starodavnih načel in kršenje discipline ne more nobenemu imponirati, najmanj pa nasprotnikom. Zato je treba počakati, da pride do končne j rešitve, teška kriza, ki razjeda socialistično ( stranko se mora poleči v tem ali onem zmislu.j Resnica in jasnost mora stopiti na mesto, dvoumja in zmede. Krščanstvo v Rusiji Revija »Novi zapiski» je priobčila zanimivo razpravo Avrelija Talmieri, v kateri opisuje pisec, kako so se po zrušitvi carizma m zmagi revolucije zaplenjale cerkvene nepremičnine, odnašali umetniški zakladi po samostanih, preganjali, mučili in pobijali škofje in duhovniki. Nas pa zanima danes piščevo naziranje o bodočnosti verstva v Rusiji. Zgodovina o mučeništvu ruske cerkve — piše — se še ni pisala; treba bo več *et, preden se bo mogoče spraviti na tako delo. Brez dvoma ima ruska cerkev 4u svojo krivdo, kakor vse institucije, ki se istovetijo s političnan režimom. Toda, kazni, kakršne ji nalagajo, so proti najelementarnejšdm čustvom humanitete. Ruska cerkev je storila mnogo uslug ruskemu narodu in v sedanjem kaosu predstavlja cerkev edino institucijo, ki druži nacionalne energije ruskega naroda. Iz krvavega boja dobiva cerkev nevih moči za bodočnost. Kri jo čisti in ji pridobiva simpatije onih, ki so bili poprej proti njej, ker je bila pohlevno orodje carističnega zatiranja. V Rusiji opažamo gotovo versko probudo kljub temu, da se redčijo vrste svečeništva, da so samostani prazni, da je izginila znanstvena aktivnost na polju cerkvenih ved in da je religijozna ljudska literatura pri5la popolnoma na nič. Ljudske množice, ki so bile docimirane po lakoti, se vračajo v cerkev. Miljoni starih vernikov, ki so sovražili oficialno cerkev, ker je bila sužnja civilne moči, se približujejo sedaj svobodni cerkvi v svojih idealih, četudi jo še oklepa boljševizem. »Med Rusi^, tako piše B. Russel, »je religija še vedno dobro ukoreninjena. Stopil sem v mnogo cerkva. Videl sem v njih sestradane lahovlhr t krasnih neramenflfc in velikansko ■nosloo vernikov. Vač od polovice je bilo moškfli in mnogi med ajkai vojaki. V mestih m vaseh so cadeve nabasano polne. Po moskovskih ulicah potniki Se m> delajo znamenje kriza*. Nato pripoveduje pisec, kako si ruska duhovščina, kolikor jo je moglo zbežali iz domovine, trudi, da bi organizirala rusko cerkev v tujini, tako, da ne bodo cerkve služile samo ruskim plemenitaiem po evropskih mestih, ki ao potovali afi živeli v dotičnih mestih. Izselitev širših ruskih slojev in njih koncentriranje v mejnih pokrajinah Rusije — v Srbiji, .Bolgariji in Turčiji — sta pripomogla, da se je organiziralo to, kar bi mogli označiti kot evropsko rusko cerkev. Tako je nastala vi-sta škofij v različnih deželah in tudi v Aziji. Potem nadaljuje: Razpriitev ruske duhovščine v tujini je predhodnica duševnemu preporodu ruskega krščanstva. Ruska duhovščina je radi revolucije prenehala biti privesek ruske birokracije! Misli mgr. Benjamina, fleofa sebastopolske-ga, o ruski cerkvi in o revoluciji so: «Boljševizem je bil za nas vzrok velikega napredka. Kri toliko škofov in duhovnikov ni tekla zastonj. Duhovniška služba privlačuje danes k sebi izobraženo in omikano mladino iz buržoazije, a tudi iz najviftpfc socialnih razredov. V prihodnjosti neša duhovščina ne bo več izhajala izključno iz nizkih slojev. To se pravi: ne bo večkasta. Naii Škofje se izbirajo iz samosstanov, ki niso popolnoma zaprti ou sveta. K episkopatu bomo kHcali učene menihe, ki so bili učitelji v seminarjih in akademijah ter so posebno vzgojeni za svojo karijero*. , . Po mnenju škofa Benjamina je bria «ruska revolucija kazen za preteklost in milost za prihodnjost! Ruska cerkev, prosta poucije in politike, cvete v večji življenski moči in novi Čil orli. Sveti sinod je izginil, nihče ga ni objokoval. Vsi duhovniki in večina laikov so pritrjevali njegovemu razpadu. Patrijarhalni sedež v Moskvi je zopet vstal Vsi Rusi, ki so se združili v trpljenju, se obračajo z ljubeznijo do cerkve in upajo 1 V Evropi so nas sprejeli z odprtimi rokami ne samo grško -pravoslavna duhovščina, ampak tudi katoliški duhovniki in redovniki. Ce bi spodili papeža iz Vatikana in bi prišel v položaj, v katerem živimo danes mi, s kolikim veseljem bi mu odprli svoja bivališča m bi položili k njegovim notara vse, kar imamo!» __ # Palmi eri zaključuje: Krvavo preganjanje luske cerkve bo imelo to posledico, da poslane razmerje med rusko duhovščino in ono zapadlega krščanstva bolj prisrčno. Po mnenju škofa Benjamina izhaja sovraštvo m cepljenje iz nevednosti. Veliki socialni prevrati odpirajo sicer velike rane, toda pogosto ozdravljajo z ojjnfem m mečem tudi prrsa-dne rane. Boljševizem vrača cerkvi njen ugled simpatije intelektualcev, in morda bolj zavedno približevanje zapada, od katerega jo je ločila politična tiranija. Tolminskem Pohod fašistov na Kob*td, DnMco jn Staro «lo - Pu^*^ m nasilja Aretacije radi poikodbe spomenika da Krna, (Poročilo našega posebnega odposlanca). _ za odgovornega radi dogodka na Krnu. Pred župniščem so kričali, naj se prinese bencin, da zažgejo župuSče m cerkev. Izpred župnija so šli pred slovenske go- Pretekli četrtek zjutraj okoli 5.30 je prišla gruča vaščanov v stanovanje kobari-škega župana in mu sporočila, da je na trgu. v parku uničen Volariče v spomenik, f*^ ~ — — r _ ,. ^-Kivati se je podal nemudena na lice mesta siilne fe^tSTsc pa^čt m videl. da. leži Volaričev spomenik ^^"^^'Ktil tfek, in da je močno poškodovan. Na vratih 1 metati petarde na vse sira™ parka je bil prilepljen listič z napisom: samokresi proti hjžam * _ ' ,, . , i ti , I v/»« +1% u> mvnUfl »In rappresaglra pel monumente al Mome Nero, — per ora questo». Proti večeru jc dospel iz Tolmina ci- Vse to se je godilo od začetka pa do konca ob navzočnosti orožnikov. Nihče izmed fašistov ni bil aretiran. Okoli 2. tire (v noči od Četrtka na petek) viini komisar Giordano ki »klical skupaj j fg^g v dttigič v Dreščekovo vse starešinstvo; dalje g. dekana Ivana £lfK) irl koiii 3 sodčke piva. Za pivo Korsiča ter gg. učrtedja Boga»ta;a m Mu ^ nili}-vinarjaj Eden femed fašistov klavčiča. Civilni komisar je povedal ta- ^ obrnil k lastmku gostilne in mu velel ko zbranemu starešinstvu, da so osowim gfesom, naj pripravi tovarni av- neznani zločinci poškodovali na Krnu tomoby da jih bo peljal v Čedad. Lastnik spomenik italijanskim pianmcem, ki so n- ^^^ai temu ukazu, sicer bi imela padli v svetovni vojni v borbi za ta linb.: stvax fciide posledice: pripravil je vozilo, StarešmsIvo je takoj enoglasno obsodilo ^ ^pelj^i fašiste v Č«lad. Pri tej priliki to dejanje, in sklonilo, da bo storile vse, so ofcjjubih mladeniči, da s« bodo v kratka«- bo v njegovi moči, da bodo krivci kem vrnili. prijeti. Nato je izdala občina ogias, v ka- v petek zvečer okoSi 9. ure je res terem je bilo izraženo ogorčenje nad tem nelepim dejanjem. Istega dne okoli 9. ure zvečer je dospel v Kobarid vlak iz Čedada. S tem vlakom se je pripeljalo okoli sedemdeset oboroženih fašistov 4z Čedada. Fašisti so prikorakali naravnost na glavni trg. Eno uro in pol pozneje so bili fašisti pred Draščektovo hišo (po domače pri Pi-gnatarjih). En del teh fašistov je vdrl v gostilno v isti hiši. V rokah so držali glavo Volaričevega spomenika. — Nočemo te svinjske glave. .. Hočemo Pignatarjevo glavo — so< kričali v gostilnL Nato so vrgli ob tla Voiaričevo glavo, da se je razletela na male kose. Oni fašisti, ki so ostati pred gostilna, so ste pa med tem Časom neprestano # drli: «Fuori gli Pignataii, abasso i sciavi itd. Ko so se navpili pred Pignatarjevo hišo in v gostilni, so odkorakali po trgi. Med potjo so sneli vse tabele s slovenskimi nadpisi, m ponekod «0 pomazali napise z barvo. Sedaj m več v Kobaridu niti enega slovenskega napisa. Vse te tabele so znosili fašisti pred lipo na trgu pred cerkvijo, potem so nanosili skupaj še drva, katera 90 vzeli na dvorišču cerkovnika Leščarja. V«e skupaj in tudi Hpo so oblili z bencinom in zažgali. Kmalu je bila lipa v plamenu. Fašisti so pa nosiH okoli plamena prsa Volaričevega spomenika. Ko so ee tega naveličali, so popolnoma še ta del spomenika. Nato so začeli plesa« oko* plamtoal Med tem časom je pristopil k npm neki orožnik in jih vprašal, aK se jim ne zdi škoda lipe, ki fe krasila trg. Tedaj ao planila fašisti nanj n mu začeli groziti. Toda še v pravem času je napravil zadevi konec neki častnik, ld je iztrgati orožnika iz rok fašistov. Ko je zgorela lipa do tal, so se odpraviš fašisti po trgu. Prva postaja jc bila žtapnišče. Tam ao koteU Imeti g. dekana Ivana Korsfca. Nfafia ao amairali namreč prišlo v Kobarid na liho okoli 150 fašistov iz Torina, Vidma in Čedada. Ustavili so se v hoteiu «Devetak», kjer so večerjali. Od taru so šM (bik> je ofcoli 10 ure) pred žapnišče in ga hoteli zažgati K sreči pa so prišli o pravem- času kobariskl orožniki in financ ar ji in preprečili večje gotrje. _ Sedaj bomo Iti na Drežnico, da za- žgeeno- kuratu in županu hišo — so se pogovarjali fašisti na tihem pred župniščem. Ta pogovor so pa sH&ali neflcajteri orožniki, skočili na avtomobil m se odpeljali na Drežnico pod Krnom, da opotoorijo vaščane na nevarnost. Kmafei so prešli orožniki v župnišče na Drežnici in opoeoriU g. ku-raia Josipa Kalina m še nekega kurata, ki je bil pii njem, <£a bi bilo najbolje, če zbežita, kajti fašista! bodo kmetu v vasi Isto-tako je bil obveščen vaški župan Tomaž Bergkic. Vsi trije so ubogali m zbežali. Pol ure pozneje, in sicer o polnoči, so prišli res fašisti na Drežnico. Pripeljali so se z dvema avtomobiloma. Šli so v gostilno Zs^ar, kjer so našfi one orožnike, ki so obvestili kurata m župana o njihovem prihodu. Fašisti so si naročali v gostilni jedače in pijače. Ob gotovem času je vprašal eden teh fašistov gostilničarja, naj jim pove, kje je župn&če, kje stanuje župan In pastirji Smrekar, Koren in Perdih. Žagar ga m razumel, zato je skomiz^nl z ra- _ V tem hipu fe pa skočfl k njemu oni fašist m ga začel tepsti, češ da noče povedati. Kmalu po tem dogodku me je izmuznilo nekoliko fašistov te gostilne. Zavili so jo k župoišču. Vdrla so v prostore in šli v podstrešje, kjer ao zanetili ogenj. Istotako so zažgati v prvem nadstropju in v pritličju. Par trenutkov pozneje so zanetili isti fašisti ogenj v seniku kmeta Valentina Kranjca, poleg hiše goriomenjenega župana. (Na Drežnici in v bHžnjgi vaseh se govori, da ao hoteli fašisti zažigati županovo hišo, a so se zmotiti ki tako zažgali Kranjčev senik). Kmalu je začel švigati v župnišču in v seniku plamen proti nebu. Vsa vas je bila v kratkem na nogah. Nekateri kmetje, ki so bili ta čas v Žagarje vi gostilni in videli skozi okna, da gori v župnišču, so hoteli zapustiti gostilno in rti gasit. Toda tega jun niso pust S orožniki v gostilni. Rekli so pra namreč, da ne sme sedaj nihče na prosto. V teku par ur je bilo župnišoe v razvalinah, ogenj v seniku Kranjca se je pa drugim kmetom posrečilo lokalizirati. Ko so izvršili fašisti ta požig, s«o se odpeljali nazaj v Kobarid. Med potjo so streljali s samokresi. V Kobaridu so zopet ob-liii z b encimom cerkvena vrata in prostor med cerkvijo in župniščem, zažgali ter nato so zbežali. Ogenj so pogasili kobarižfki orožniki Okoli 5.30 zjutraj (v soboto) ao se odpeljali fašisti z dvema avtomobiloma v vas Staro Selo. Ko so prišli, so bili ljudje ravno pri maši. Dva fašista — eden je držal v rokah bodalo, dirugi pa dolgo vrv — sta stopila med sv. mašo v cerkev ( Sv. Bernarda) in začela na glas preklinjati. Verniki so se prestrašeni razkropili na vse strani Pred1 cerkvijo je stalo Še kakih 15 fašistov. Ti so tolažili vernike s tem, da so jim rekli, naj le bodo mirni, saj jim ne bodo nič hudega storili; iščejo samo župnika. Kmalu so vdrK fašiisti s krampi v župnišoe, razbili župniku g. Jarcu vse pohištvo, razmetali vse knjige itd. V kleti so odprli sod, iz katerega se je iztočilo okedi 50 litrov vina, v prostorih «Bralnega društva Svoboda® pa so popolnoma razbili harmonij in uničili veliiko zvezkov not in knjig. Pred svojim odihodem so pa zanetili ogenj v župnišču in v prostorih «Svobode» ter vrgli pred župnišče petardo, ki se je raz.počHa z močnim pokom, a ranila nikogar. Nato so stopali v arvloinobila in se odpeljali po cesti proti Čedadu. ♦ * • Oblastvo si pridno prizadeva, da bi našlo, kdo je poškodoval spomenik vrh Krna. Že predzadnjo sredo so billi aretirani trije pastirji: Andrej Perdih, star 12 let, Josip Koren, star 13 let in Antooa Smrekar, star 16 let. Vsi trije stanujejo v Drežnici pod Krnom. Naš poročevalec je imel priliko govoriti z Andrejem Perdihom, ki je bil v soboto pou poldne izpuščen. Izjavili je, kar sledi: V torek; dhe 20. t m. okoH 6. ure so šli on, Koren in Smrekar past koze na planine pod Krnom, Ker so stišali fantje na vasi praviti, da se nahaja na Krnu spomenik, so sklenili na paši, da si ga bocfo šli ogledati. Odpravili so se na Krn. Ko so prišli' pred spomenik, so zagledali na tleh pred spomenikom ploščo iz medenine. Ta plošča je bila prej pritrjena na spomeniku okoli 2 metrov od tal. Na mestu, kjer je prej stala plošča, so se poznali znaki, ki ba pričali, da je bila plošča odtrgana- s krampom. Fantje so si ogledovali spomenik. Perdih in Koren sta se približala k spomeniku in izrila z neke druge cementne plošče vsak po dva vijaka. Vijaka sta spravila v žep in šla nato k Smrekarju, ki je stal pred skalo, na kateri je stala železna miiza. Smrekar si je dolgo ogledoval mizo, končno mu je padlo v glavo, da je dvignil ploščo mize in vzel iz miznice, iz železne škatlje veliko debelo spominsko kniigo, en pečat, en voziček in en svinčnik. Smrekar je dal Korenu spominsko knjigo, Perdihu pa svinčnik. Drugo jutro je povedal Smrekar vaščanu Ivanu Kranjcu, da je našel na Krnu goTi^ omenjene stvari. Vaščan je rekel dečku, naj zahteva od Korena spominsko knjigo, od Perdiha pa svinčnik. Vse skupaj naj poloai zopet nazaj, kjer je našel. Deček se je ravnal po vaščanovem navodilu. Še istega dne sta nesla Smrekar in Koren vse stvari zopet nazaj. Ko sta pa prišla na Krn, sta zagledala veliko vojakov, ki so stali pred spomenikom. Tedaj je hotel Smrekar skriti vse stvari a Koren je pobegnil. Toda vojaki so videli Smrekarja, prišli k njemu, ga prijeli in nato pretepli. Kmalu so ga. peljali na Drežmlico, od koder so ga po- zaslišanju odpeljali s Korenom in Perdihom v zapor v Kobarid. Perdiha so spustili iz zapora v soboto popoldne, ostala dva so< zadržali V nedeljo sta bila aretirana na Drežnici še dva moška iz Ladri: neki Matenčkov, star 30 let m Soldatov, star 18 let Goriomenjeni pastirji so izjavili, da so vidfeli v torek na planina! ped Krnom Scldatovega rn Matevčkovega Ravno radi tega sta biila moška aretirana. Oblastvo zasleduje sedaj še tri mladeniče iz Komen* Tudi ti trije so baje bili v torek na planinah pod Krnom. Ljudstvo ohsoja enodušno dejanje brez ozira na to, kd>o je pravi krivec. In zavedajoč se svoje nedolžnosti se zgraža nad. ne-zasluženimi repre&alijami. Deputacija beguncev izpod Krna pri g. Mosconiju V pondeljek so se odpeljali v Kobarid in Drežnico deželni odbornik dr. Besednjak, g. Zdravko Katnik, po&fcmec Ščefc in nekateri časnikarji z namenom, da bi ugotovili dejanski stan dogodkov v naših občinah pod Kmocn. V Drežnici so sklicali sestanek, katerega so se udeležili domači župan, lcobariski kaplan, orceniški maršal in razni občinarji. Ta komisija je ugotovila sledeče: 1. da se je zahvaliti spretnosti civilnega komisarja v Tolminu Giordana, da ni prišlo do hujših in večjSh izgredev, zlasti če se oziramo na dejstvo, da je bilo v Vidmu zbranih že nad 5000 fašistov. — 2. Krivci se še niso oistovetili. — 3. Orožniki bi bih lahko preprečili pohod fašistov v Drežnico, a tega niso storili. — 4. Orcižniki so takoj začeli iskati storilce dejanja na Krnu, medtem ko so fašiste mirno gledali, ko so požigalce in nasilneže a niso nikogar are-dveih ali treh kamjonih in skoraj skupno in v mirnem scglamju. Pri rokah so imeli požigalce in roparje, a niso nikogar aretiral? — 5. Ljudstvo je v takem stanju razburjenosti, da ima še danes večino pohištva po gozdovih, kamor ga je bilo skrilo. Z ozirom na informacije, ki so brzojavno dospele iz Vidina, iiz Trsta in od tolminskega civilnega komfsarja je komisija zbranemu ljudstvu speročila tai zagotovila in mu priporočala, naj se pomiri. Včeraj se je podala deputacija beguncev iz Drežniče v spremstvu poslanca dr. Pod-gornika in Ščeka k glavnemu civilnemu komisarju Mosconiju, Dr. Podgornik je opisal v daljšem govoru dbgcdSce, o katerih se zdi, da je bil g. M ose oni slabo iiJormi-ran. .Glavni civilni komisar je poslušaj izvajanja dr. Podgornika s pazljivim zanimanjem, a skušal je dokaiza»ti, da je oblastvo storilo vso svojo dolžnost. Poslanec Šček mu je odgovoril v smislu gori navedenih petih točk in je končno predicužil vladi dva sklepa, ki ju je prejšnji dan sprejel zbor goriških zaupnikov, ni sicer: 1, Vlada naj izjavi, ali je pripravljena takoj vzpostaviti uničena poslonia, ker se sicer begunci ne morejo vrniti Ako se vlada ne čuti dolžno, da popravi narejeno škodo, potem nam narekuje usmiljenje do bližnjega dolžnost, da1 sami sezidamo porušene hise. Ljudstvo bo samo z dovoljenjem vlade priredilo zbirke v državi in, če bi te ne zadostovale, tudi v inozemstvu. — 2. Nad 60 vpadov je že pretrpelo naše ljudstvo in skoraj nikdar ni našlo obrambe s strani javnih organov. Vlada naj izjavi, ali je spkA sposobna, da nudff našemu ljudstvu varnost aK ne. Če se izreče, da ne more nuditi ljudstvu dovolj varstva, potem veleva elementarna potreba, da bo ljudstvo v silo branu seglo po samopomoči. Gospod Mosconi je moral nujno odpotovati v Rim in je izjavil poslancema, d)a bi se rad pozneje o isti zadevi obširneje posvetoval. Voditelj deputacije dr. Podgomik je oskrumbo spomenika na Krnu v imenu vsega ljudstva obžaloval in izrazil željo, da bi se čim prej izsledili krivci Pogovor poslanca Vvuiana z urednikom list* -iLavoratcre socialista*. «Lavoratore sociali-sta» je vsled različnih vesli, ki so bile v zadnjem času objavljene v slovenskih in itaiijan-sikh listih glede sprememb, ki se nameravajo v naši politični organizaciji, poslal člana svojega uredništva k poslancu dru Wilfanu, da i zadobL iz njegovih ust naravnost primerne j informacije. Omenjeni list objavlja sledeči ! pogovor: «Ali nam morete izraziti, gos p. poslanec, je vprašal urednik, svoje misli o tem, kar se je v zadnjih dneh objavilo o razkolu med julijskimi Slovani?« Posl. Wilfan je odgovoril: «Vaa stvar se skrči na neznaten obseg: gre za čisto tehnično vprašanje; treba je bilo proučiti če se ima naša organizacija naslanjati na enostransko načelo v obliki obstoječega društva, ki obsega vse člane v okviru nove meje, ali pa Če se ima z ozirom na posebni položaj, v katerem se nahajajo Slovani Goriške, Istre in Trsta napram Slovanom v drugih pokrajinah, to našo organizacijo urediti v obliki treh neodvišnih političnih društev, ki pa bi imela isto politično smer in ki bi bila v vprašan-ih skupnega interesa in posebno v narodnih vprašanjih v ožjem pomenu besede podvržena skupnemu odboru, ki bi bil sestavljen iz vseh treh dežel-| nih organizacij.» j Vprašanje: «In kako se je najavila la raz-j lična struja, če nočemo govorili o razkoiu?» j Odgovor: «Na Goriškem, k^er se bolj ž'vo ' občutijo krajevni interesi in zahtevajo bolj po-1 drobno in intenzivno politično delo, je pre-' vladalo drugo naziranje, med tem ko se je v Istri in v Trstu večina nagibala bolj na nasprotno stran. Čim se je sklenila za Goriško neodvisna politična organizacija, je naravno, tudi če tozadevno ne obstojajo posebni sklepi, da politično društvo ^Edinost* mora skrčil svoj delokrog na Trst in Istro, v kolikor " tudi v Istri prej slej ne pride do slično sklepa kakor na Uoriškem.» Vprašanje: «In kakšne posledice bode imela )a razlika v naziranjih?» Odgovor: «Z ozirom na namen se pretvezni razkol omejuje na razliko v mnenjih, če se ima naša politična organizacija razdeliti ali ne; z ozirom na obliko se pretvezni razkol omejuj«-v razdelitev do sedaj obstoječe ene organizacije v dve ali tri. Ostaja pa točni namen in trdna volja pri vseh, da se ustvari pod bodici katero obliko, direkten organ za Če mogo'.c še bolj složno, edinstveno in skupno sodelovanje v vprašanjih, ki so skupnega interesa '.a vse Slovane v Italiji. Dozdevalo se je, da gre za razkol, le radi tega, ker se je moj odstop od predsednrštva Političnega društva »Edinost* razglasil šele o priliki istega občne;?--, zbora, na katerem se je tudi razpravljalo o naši bodoči organizaciji, med tem ko gre mo> odstop eno leto nazaj, od kadar sem bil nam reč izvoljen za poslanca v italijanski parla meni, in nima ničesar opraviti z nameravanin. preustrojem politične organizacije julijskih Slovanov. Vprašanje: »Potemtakem bi odpadle tudi kritike in izvajanja, ki jih je v tej zadevi objavil ljubljanski »Slovenski Narod»?» Odgovor: »Seveda, gre tu samo za neerve-rovljene vesti.* Ljudje smo In ne sažnjil Prejeli smo: Zo od zasedbe sem nam neprestano grozijo, nas pretepajo in nam požigajo! Te dni pa je zahteval »Popolo di Trieste», da se morajo na dan vspostavrtve vojaškega spomenika na Kruu 9 silo zgnati tja gori vsi tisti, ki so, ali, ki se zdijo odgovorni za storjeni zločin. — Ako nc bi šlo — je pristavilo rečeno glasilo — z lepo, jih prisilimo »con peade in . . . (z brcami v — nočemo ponatisniti grde besede.) stite, da sem namignil na to grdo besedo, o jo je »Popolo» izrečno imenoval. Ali če se te sramujejo oni, ki so menda vendar kulturni Vudje, smem tudi jaz povedati, kako in s čim am grozajo, s kakimi sredstvi nam hočejo I vsajati ljubezen do nove države, ki ji pripa--iamo. psa-čuvarja, ki mora biti suženj. r Trst«, dM 39. fo*a 1W2. AKUIRUBli na m i >i > rvoKam mu o tudi naši najbolji pisatelji potrebni toza-Jevnih ocen. Tako n. pr. še sedaj ne vemo smo g bralci ali bravci, volilci ali volivci itd., ko fsak pisatelj te besede drugače piše. Koliko je le takih m eaakih vpraftan j venski alovntd, rado pisatelji _ Nameni in cil? -Odvede« bi Uli torej v krat- 1. Neposredno pobija eje tajk ia .______ ter brezpotrebac raba tajetfs jezika v govoru ia pisavi. 2. Izpopolnjevanje ia Bičeaje slavan-akega knijževnega jezika od vseh slovničnih nepravilnosti, dvoamnoeti itd., v dosego končnega cilja: En narod — en jezik slovenski! Sredstvo v dosego prvega je dosledno neprizanesljivo opozarjanje slehernega na vsako izgovorjeno nepravilnost; posledica: mala _ globa grešnikova v kak narodni namen. Sentjakob-sik krožek je v to svrho uvedel in založil bloke z listki globe po 5 stotink. Naj bi ne bil nihče brez tekega bloka. Stane s 100 listki 0.60 stotink, a nabere se lahko z njim igraje L 5.— v katerisibodi narodni namen. Sredstvo v dosego drugega: razprave in razgovori naših slovničarjev, pesnikov in pisateljev v naših časopisih in revijah — o vsem, kar se tiče našega lepega slovenskega j«^««- Eno in drugo nam je silno potrebno in 2*"®«-VSem — lahko in izvedljivo — samo hoteti je treba! To pa smo narodu in potomcem našim dolžni! , ... . Naše narodne vezenine uživajo \ehk sloves ne le pri slovanskih narodih, marveč po vsem svetu. Ako zasledujemo nemške in druge modne revije tudi do 50 let nazaj, najdemo v njihovih prilogah za ročna dela krasne motive po narodnih vezeninah posebno jugoslovanskih plemen. Najbolj znane so bosanske, bolgarske vezenine, a nič manj lepe niso naše, pristno slovenske. Slovanski narodi imajo poseben dar za omamentiko in so jo v starih časih vpotrebljali povsod, bodisi na oblekah, ženskih in moških, na kožuhih, pa tudi na pohištvu, Skrinjah, omarah, na prtih, brisačah itd. Se danes se dobe v narodu pravi zakladi najrazličnejših motivov, ki po večini datirajo a tistih srečnih časov, ko so imeli ljudje v splošnem več smisla za lepoto in več dobrega okusa, nego ga imajo danes. Naše ženstvo sicer še danes rado lepša svoij dom z raznimi vezeninami, ki pa so po večini tujega izvora in nas preveč spominjajo na tujo kulturo, ki so nam jo vsiljevali tuji narodi. Cas je, da se tudi v tem emancipiramo, da začnemo črpati rz lastnih zakladov, katerih se niso sramovafi kulturni Nemci, ki so vedno permašaK naše motive v svojih revijah. Iz naših domov mora zganiti vsaka sled tuje ornamentike in na nejno mesto moramo postaviti lastne proizvode. Naiemu ženstvu je dana lepa prilika, da si nabavi po zmernih cenah primernih okraskov za dom in za našo deco, ki se bodo prodajali v posebnem paviljonu na prireditvi Šolskega druStva v Sežani, dne 2. julija t. L S tem bo stoefen prvi korak za pospeševanje naše narodne umetnosti, kjer čaka naše ženstvo še mnogo resnega, trudapolnega, a tudi hvaležnega dela. ... Vojaški nabori. Vojno ministrstvo >e izdalo okrožnico na naborne svete v Novih pokrajinah kjer izdaja sledeče predpfee ti-čeče se državljanstva novincev: 1. Za tiste mladeniče bwaijoče v Novih pokrajinah, ki niso pristojni v te pokrajine in ki so tuji državljani ali pa se smatrajo kot taki in ki ugovarjajo, da so inozemci, velja redno postopanje (št. 34 in sled. navodil za naborno poslovanje). 2. Pri tistih mladeničih, ki prebivajo v novih pokrajinah in co pristojni v iste, in glede katerih ni Se rešeno glasom kr. ctdlokov št. 2560 z dne 28. 12. 1919, št. 1890 z dne 3. 12. 1920 in št. 43 z dne 29. 1. 1922 vprašanje državljanstva oziro>-ma je še vedno viseča reklamacija ali opcija, bodo morali naborni sveti brez daljega odločiti, da se dotKni predstavijo za nabor še-lc z letnikom 1903 oziroma, če je treba, še s poznejšim letnikom, dokler ni vprašanje državljanstva konečno rešeno. 3. Za tiste mladeniče, katerim je bila prošnja za državljanstvo odbita in ki se torej marajo smatrati za mozemce, bo politično oblasrtvo prve stopnje poslalo poročilo vojnemu ministrstvu, ki bo nato imelo nalogo da ukaže izbris dotičnih iz nabornih imenikov. 4. Pri tistih mladeničih, ki so dosegli pristojne^ v ozemlje, ki je po S. Germaipski pogodbi pripadlo kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Čehoslo-vaški republiki, po 1. januarju 1910, se ne more prej izvršiti izbrisa Iz nabornega imenika, dokler država, za katero so v smislu čl. 76 in 77 omenjene pogodbe optirali, ne ugodi opciji; pregled teh mladeniče v bo moral biti prenesen od nabora do nabora, dokler ne bo rešeno vprašanje njihovega državljanstva. 5. Mladeniči, ki so uložili opcijo za italijansko državljanstvo, se bodo vpisali v naborne listine po predpisih okrožnice Št. 163 z dne 20. aprila 1922, toda njihov pregled in potrditev se bosta mogla izvršiti še-le, 'ko bo njihova opcija sprejeta od pristopnega obla&tva. Med tem časom se bo moral prene&ti njih pregled od nabora do nabora, dokler njihova opcija ni konečnto rešena. Če se njihova opcija ne bo sprejela, bo pristojni civilni komisar to sporečil vojnemu ministrstvu, ki ima nalogo skrbet! za to, da se dotičniki izbrišejo tL nabornega imenika. 6. V vsek primerih, kjer je imet o pridobitvi, podehtvi ch opdjl MtlfHMka^i državljana* »t ^cftdBvn v sdMu S« Oer-mainske pogodbe tac fori pod SL 2. omenjenih kr. odlofcov, bo moral biti uložen vaak »tok vojaških dbmancsv tačoč se državljanstva na vojno mmfctastro v spravnem postopanju ia na rodne codirije v sodnem postopanju, ktfkor določujejo določbe nabornega zakona m zbirke sedaj veljavnih določb. Posebna pretara sa tržaško okolico? Prihaja nam vest, da ie dr. Brocchi v komisiji, katera razpravlja v Rimu o rešitvi Jezikovnega vprašanja, predlagal, naj bi se za tržaško okolico ustnovila posebna kr. pretura (do sedaj okrajno sodiSče), kjer bi se razpravljale slovenske pravde. To vest je treba vzeti na znanje s pridržkom; vsekakor smo Se daleč od tega, da bi se ude^stvila. Beležimo jo na vsak način kot enega od mnogih primerov, kako bi se dalo rešiti to kočljivo vprašanje. Verjetno je, da je brihtni m objektivni mož, dr. Brocchi, »prožil to misel in da se pri tem ne boji ta. HaHjanatvo Trsta in ne ustraši gotovih napadov slavnoznanih laži-patrijotov. Prihodnjo nedeljo vsi ▼ Sežano. O priHki prvega ustanovnega občnega zbora «Šolskega društva«, ki se vrši prihodtnjo nedeljo dne 2. julija v Sežani, prirede naša kulturna društva na ekmtfntm, senčnatem prostoru veliko koncertno slarvnoot v korist «Šolskega društva«. Sodeluje te prijaznosti 12 pevskih društev, 2 godbi in 2 tamburaška zbora. Slavnostni govor bo imel državni poslanec jgpsp. Ar. WMfan. Postavljeni bodo raittčni paviljoni, delovala bo šaljiva pošta, srečolov, ples itd Med Opčinami m Sežano bo od 2 ure popol. in do pozno v noč preskrbljeno z avtom obilno vožnjo. Dolžnost vsega našega cfcčmstva je, kdo je ljubil svoj dom tako kakor pok. «Pepč». Izmed mnogih njegovih pesmi samo to kitico: Le imejte krasne svoje Vi ravnine in vrte; r Dajte mi planine moje, Dajte moje mi gore! Leta 1885 čmi; iz fiftranic knjige, ki jo je držal Rudin f rokah, so s*e vrstile druga za drugo divne rfike, nove, svetle masla in se v zvočni Struji vlivale v njeno pinj0 ^čobe in pustiti ga zo- ne drugače. _ ti ravtt(ytoiiko časa kot zori original. Kdor Kakor mora vojak poznati svojo puško in ( d j . l h ne za5ne delavec stroj, tako mora kmetovalec i nL^evati svetovnoznanili sirov, ker drugače poznati .svojo hranrteljco zemljo, I bo Urarstvu samo škodoval.' sestavo m spremembe, ki se v njej vrs^, tako ^ izvod -0 svetovnoznanih sirov je po-v času ko Pocm kakor v času ko rodi da ,i J obratnega kapiftala in to je more po porodu dati taksne in tolike hraue, ^ rakrana, ki nas muči povsod, kjer- kolikor ,e potrebuje On mora poznati ustroj, hočemo kaniti na pravo pot. Vprašanje sestavo in spremembe svojih rastlin in zivah, yc Hudo fc, da mora- kakor mati svoje dete, od rojstva do zrelosti,, _ vpraševati do kreditu. Člani naših da ve, kaj in koliko je z njm odvzel, mora poznati sestavo KNJI2EVNA NOVOSTI SEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broč. knjigi 5 L, vezam 7 L. — Cena posameznim snopićem I'50 L. L snopič Jos. Ribičič: «Vražp», tro-dejanka. D. snopič Jos. Ribičič: «Škrati»( dvo-dejanka in «Pri Sv. Petru*, enodej. HI. snopič Jos. Ribičič: «Čudodelna srajca* in «M 1 a d j e» enodejanki. IV. snopič Iv. Vouk: «T r i j e s n u b c tri slike. Na prodaj v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavana, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi Št. 10, I. Dr. A. Grusovln specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje ko2e, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternolf. 60) v Trstu reglstrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pier Lalsi da Palestrlnn it. 4,!. ie Airgsi llsM prilika zo birmo! Srebrna ura z zlato verižico od JL 140.— naprej edino is i vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5Va°/. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 „ po 67,7. ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja iekoče čekovne račune Posoja hranilne pašice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Srebrne krone In zlato plačujem po nalogih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza Gatifriiđl li z s (prej Barriera) Velika zaloga vina, žganja In likerjev ustanovljena leta 1578 Trst, via 5. T. Xydias št, 6, tefefon 2-SG. Vedno v zalogi in po cenah Izven vsake konlm-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni izcteEEtl : šumeča vina kakor Šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. Speeialiieta 5 JajČji konjak in Crcma maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) fMm slovsosHI mm zavoti. hranilnih, pomožnih in zdravilnih sredstev, ki jih potrebujejo, da ne bi ž njimi nevede skoparil ali )Lh po nepotrebnem trošiL On mora poznati tudi svoje podnebje in krajevno lego ter njih uplrv na svojo zemljo, na rastline in živali, — vse to, da fixn more s primernimi sredstvi in v primernem času streči, jih varovati neprilik in bolezni, ter jih po potrebi zdraviti. On mora vedeti, ka&o naj sledi rastlina za rastlina, da čim popolnejše Izrabi vsakokratno hrancJno razmerje in fizikalno stanje zemlje, „„ morejo----------- da bi zadruga zamogla uspešno započeti svoj obrat. ,, V sirarstvu se potrebuje mnogo obratnih sredstev ravno pri proizvajanju trdih in dolgo-zorečih sirov, ker hočejo imeti člani mleko, ki so ga oddali v mlekarno tudi plačano. Drugo, kar j*e ravnotako važno, je vprašanje sirarjev, katerih imajo naše sirarne premalo in premalo izvežbanih. Večinoma širijo še vedno tako, kot so videli svojega prad'eda. Po- 72 Uvozna in izvozna tvrdka Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti lukl št. 4 opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najraziične ših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse bSago fe češkega izvora. - registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. REBRN platni* po vlijlh cenah kakor vsi drugi kupci ALBERT POVH - Trst, via Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge | za Čekovni promet, ter jih obrestuje 8 večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Dregne ure za slranKe od 9 t!o 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-G7. (i ^------ --------- # . v . v*0' led tetfa nimamo sposobnega naraščaja. V tem da tako prihrani na maten^hi, trufc a a.7: oziru bo mogoče odpomoči na ta način, da su. Na podkvi racu^, koliko je česar zeml^; rLlične sirarne vsaj po enega dal, koliko ji odvzel, in kohko ima od nje se ^ q ^ kakšnQ veliko mle. terjali, mora tudi znat|. urejati razmerjekarno oziroma sirarno, ki ga bo rada spre-jega pridelovanja rastlin m domačih ^vah brezplačno za vajenca in pomočnika. Se-ter njih proizvodov tako, da prideluje vedno j l se F mora potem dati fantom podpora, ono, za kar bo v gotovih okolnostih najmanj, točka, ki je ne smemo tudi prezreti, Je potrosil, najlažje unovtil in dosegel jajvec j ^^^sira. Ta ločena pota so dobička. On mora natančno poznah tuđr naj-, o 8 ^ ker se dobe pri mnogih prikladne?« sUoje in orodje za vsa Ž^PJ^f; LjnSali ljudje, ki so zelo sposobni in najdejo ska opravila, ter jih znati pravilno uporabljaj kak Iz splošno gospo- da bo imel od njih, fiai več konsti Ker je; a ^ za vcčino sirarn bo pa ikončni cilj vsakega de a pridelek, zato mora j torsig« «»: S£ združiio siraTnc v kon-kmstovalec tudi natančno poznati sestavo m ^ < naOziral proizvodnjo in organi- svojstva vseh svojih izdelkov, ki jih dobiva od V tem oziru bo najbolje, da se združijo vse mlekarne, sirarne m maslarne v močno zvezo. — Rastja. (Cosp. list]. svojstva------------. rastlin in živali, ter jih umeti na primeren način zboljšati, da jih more na podlagi računov o troških za njihovo proizvodnjo in v razmerju tržnih cen gospodarskih in življenskih potrebščin, ki jih mora kupovati, pravilno oceniti in unovčiti. Kot lastnik grude, ki mu jo je izročila človeška družba v obdelovanje in u-pravljanje, mora kmetovalec končno tudi na- * _____l" ____CM n.irl PO Lr S 17. Borzna ooroilla^ T«č»Hi Trst, dne 28. junija 1922. ——---- _ Jadranska banka.............. tančao poznati vse dolžnosti m pravice, ki iz- .................................Sr9b virajo iz njegovega pravnega položaja napram ..........................265 poedmeu in skupnosti, in posebno v onih Gerolimich ................ pravnih poslih, ki se tičejo njegovega razpo- j Libera ....................... laganja z zemljiško posestjo in svojimi proiz- Lloyd ................... vodi, katere jih je s težkim trudom pridobil Lusslno ^.......!!!!!!!!!! 140 iz zemlje. Kar učijo gospodarski strokovnjaki, ni torej J____v.__^^ načtctn mnniSin limn i n ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Slira Ms iffll 1 HazzU. — lama palača. Delniška glavnica In rczarvnl saklad K Č. SI. 225,030.000 1 zvišuje kalm vsibaičsi ii BtijilBgK mm*. ===== llradM ara cd M3 : AMBULATORIJ za spola«, amntlCna, kožna In otroSfcn boKosnl 44 D.ra G. A A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje slffllHČne bolezni, zoženja vnetja cevi ki kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifiHtičnih okuženj. Sprejemat« od 10 do 12 In od 14 do 17. Gorica, Piazza NlceMTonMsao (Piazzutta) 8 r DOBROZKANA MANUFAKTURNA TVRDKA G8 Trst — Via Mazztoi žtev. 37 (prel Via Nuova) — Tr*t naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko i2bero blaga za moSke in ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej, žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne ln žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. .......................... Taja valuta aa tržaškem trgaš ogrske krone nič drugega nego plod nešteto mnogih umnih j ^-------- kmetovalcev, ka so na temelju dolgoletnega avstrijsko-nemške krone praktičnega dela in opazovanja vzrokov in u- češkoslovaške krone ....... čmkov. svoje izkušnje zabeležili, plod neštetih dmarjl . ............ učenjakov, ki so te izkušnje na podlagi priro- lcJl ♦ doznanstva objasnili, ter končno plod zakonodajalcev, ki so z ozirom na človeku prirojeno sebičnost določili pravice in dolžnosti posameznika in skupin v človeški družbi. Ko bo kmetovalec vse te nauke o izkustvih, _„o----- ki se v današnjem prosvetljenem veku vse- j napoleoni • • • • marke . . • • < dolarji . . . francoski franki švicarski franki . . . • angleški funti papirnati . angleški funti, zlati • • 2.05.— 2.15 —.13.--.16 40.20.-— 40.16 27.25.— 23.— 12.75.- 13.75 630.— 6.3?» 21.25 — 21.35 172.25.—179 — 401.—.—405,— 94.—.— 94.40 101.25.—105.25 81.—.— 82.— listama iiosl" i Trsti tzuršule osa tiskarska dela točno In solidno Prnsfoii tiskani! se nabalaio v uliti Sv. Mh Kita ii. 20 IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejie kuhinjske in druge hišne potrebščine iz dmiiija. dddniv. In ii eoiHioN pidi. TRST — Piazza San Giovanni jlLESIAN^O lIVhNINZI w,adeliRnat,orM vla Malcanton 7-13 Absolutno E^onkuren-ene cene. (76 Edino zastopstvo najboljših i g Mnili strojevi „Mundlos" Original-Viktoria. Predvojno blago. Nizke cene. Večletna garancija. Čevljarski, krojaški ln družinski stroji. Trgovci dobijo znp.eu popust Na razpolago cenik. — Jos. Šeloviii-Cudeti, trgovina z zlatnino, srebrnlno in urami. Ljubljana, Mestni trg št. 13. (414) 3G © 8uffffet Millonig («x Stegu) Trst — Vla XXX ottotoro 1® - Trst IZBER As gnjatl, salamov, sira. Ud. - ^^rjevo pivo, posebna vina, teran, brISko In Istrsko NB. Naročila s dežele se izvršujejo 5e Isti dan, ko mi dospio. Cenj. odjemalcem m toplo priporoči udari lastnik (380) IVAN MUONIO. Delniška siaunlca L 15,000.000 Rezeros L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. <"> Afiliranl zavodi v Jugoslaviji: Jadranska barska, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Aflliranl zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank. Izvršuje vse hanftie posle. PREJELI VLOGE na hranilne knjižice in nn tekoči ratnn ter lft obrestuje po 470. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. -»K Dajo v najem varnostne predale (safe*) 'T Zavodov! uradi v Trstu: Vla Cassa dl Msparmio itev. S — Via S. NU0I6 itev. Telefon 3t M63, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. mmm rareeen mam