201. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 5. septembra.
XX. leto, 1887.
Iehaja Vbak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a vst r i j sko - og erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za |«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila pladnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in u p ravni Sv o je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „GledaliSka atolba". DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slavnost Trstenjakova.
Staritrg pri Slovenjem Gradci ni še imel ta-cega dneva, kakor je bil včerajšnji. Idilično lepa vas ob vznožji sv. Uršule gore imela je sicer že imenitne goste v svojem ozidji, župnikoval je ondu mej drugim slavni Enej Silvij, pozneje papež Pij II., a take slavnosti še neso videli njeni prebivalci, kakor je bila petdesetletnica literarnega delovanja (ličnega Davorina Trstenjaka. Dasi je železnična zveza z Dolenjim Dravbergom, oziroma s Slovenjim Gradcem skrajno neugodna, dasi se je ne samo od nemške strani, marveč tudi od nekega našinca nasproti agitovalo — kar je tembolj obžalovati, ker bi pri takej priliki in takemu možu nasproti morale utihniti vse strasti in vsakeršua zavist — pokazalo se je vender, da narod dobro pozna izredne zasluge Trstenjakove, da bode, kader se bodo imenovala našega naroda najboljša imena, na odličnem mestu tudi Davori novo mej njimi da bodo še pozni potomci spominjali se nanj, ki je ledino oral na narodnem polji, ki je jako uspešno deloval v vseh leposlovnih strokah in kateri sedaj po petdesetletnem delovanji z zadoščenjem in ponosom gleda na svojega požrtovalnega dela vesele plodove.
Častilci jubilanta prihiteli so od blizu in od daleč in v soboto zvečer bilo jih je v Slovenjem Gradci že precejšnje število. V soboto še ni bilo oficijalnega v^poreda, a pevci improvizovali so ob */a 9. uri pred farovžem v razsvetljenem in okrašenem Starem trgu podoknico, pri kateri so zapeli par zborov, mej njimi prelepo Trstenjakovo „Tam za goro zvezda sveti", ki je postala že prava narodna pesen. Ko je g. jubilant prišel se zahvaljevat, zadoneli so mu gromoviti živio-in slavaklici, ki so se potem pri odhodu zopet ponavljali, dočim so na temenu visoke sv. Uršule gore, nad Slovenjim Gradcem in na Pohorji zaplamteli lepi kresovi.
Prva točka nedeljskega sporeda bila je maša v sv. Pankracija cerkvi, na strmem a divnem holmu nad Starim trgom. Izredna slavnost privabila je to liko ljudij, da je bila cerkev natlačeno polna. Po propovedi in peti sv. maši, katere glavne dele je označeval strel topičev, ki so že tudi rano zjutraj oznanjevali izrednega dneva pomen, prišla je na vrsto druga točka: poklon deputacij in zastopnikov. Ker je vsegomočni župan Slovenjograški dr. Tom-schegg bil prepovedal, da „Sokol" ne sme z zaBtavo
skozi mesto, sestavil se je in razvrstil sprevod v Staremtrgu pred narodno Petričevo hišo. Z godbo na čelu in z zastavo korakali so potem „Savinjski Sokol", deputacija ^-Ljubljanskega Sokola4 in mnogobrojni Častilci proti fiirovžu, pred čegar uhodom so stali ovenčani mlaji in ličen slavolok z napisom: „Slavljencu pisatelju slava! Živel Davorin!
Prve poklonile so se jubilantu belooblečene in ovenčane deklice Starotrške. Bilo jih je 36. Vsaka podarila mu je duhteč šopek in nežni glaski klicali so mu: Živio naš oče Trstenjak! Potem so prišle na vrBto deputacije in zastopniki društev in občin zbranih v veliki sobi v farovži.
Ko jubilant ustopi pri stranskih vratih, za-orili so mu živio in slavaklici, potem pa je kot prvi govornik oglasil se dr. Vošnjak, konstatujoč, da se je danes uresničila pred 10 leti na Ponikvi izrečena želja, da se danes praznuje 501etnica, spominja se delovanja Trstenjaka, ki je deloval, ko še skoro narodnjaka ni bilo Danes pa je narod povsod probujen in iz vseh krajev prihitelo je toliko častilcev čestitat na današnjem dnevu. Mej njimi je tudi „Pisateljsko društvo, v katerega- imenu govornik pokloni jubilantu srebrn, bogato pozlačen in krasno cizelovan pokal z napisom: »Pisateljsko društvo k petdesetletnici dne 4. septembra 1887 Davorinu Trstenjaku, svojemu Častnemu Članu."
Ko je še gospodičina Minka Vošnjakova izrekla željo, da bi jubilant živel še toliko let, kolikor poteče kapljic iz tega pokala, se jubilant Trstenjak, vidno globoko ginjen, s toplimi besedami zahvali na tej poklonitvi, potem pa spominja na veselo razliko moj današnjim dnevom in pred 50 leti. „Ravno danes je 50 let, ko sem s Stanko Vrazom potoval na Koroško, potem čez Ljubelj v Kranj, Škofjoloko in Ljubljano. Razen Preširna in Kastelica v Ljubljani se ni nihče brigal za narodnost, nikjer ni bilo nobenega društva, nikjer narodnega življenja. Danes čez pol stoletja, pa je vse drugače. Jezik je velikansko napredoval, mi imamo že razna društva, razvito časopisje, naš jezik je pravo veljaven celo v zborih. Ta preobrat bodi Vam v spodbujo. Ne obupajte! Jaz sem star, jaz ne morem več delati, delajte Vi, le delo vodi k cilju. Vsem se zahvaljujem. Naprej zastava Slave! (Živio! živio!)
Potem v krepkem govoru jubilanta pozdravi prof. dr. Hoićvitnenu „Matice Hrvatske" poudarjajoč njega nepozabno delovanje „kao Ilir"; dr. Tavčar in dr. Stare v imenu „ Dramatičnega društva"; prof. Pleteršnik v imenu „Matice Slovenske"; v imenu Slovenk iz Ljubljane gospa Tavčarjeva; v imenu Slovenk iz Št. Jurija gospa Praunseisova, gospodične Pr auuseisovi, Irma Kavčičeva; v imenu Slovenk v Žalci gospodični Robi ek o vi, v imenu Slovenk v Sevnici gospa VeršČeva; v imenu Citalnire Celjske dr. Josip Sernec; v imenu občine št, Jurij župan dr. I pa vic, izročujoč ob jednem diplomo častnega ob-čanstva; v imenu koroških JSlovencev Podobnik iz Velikovca; v imenu „Slovenskega pevskega društva" Lešnik; v imenu „Sokola Ljubljanskega", katerega častni član je jubilant, Srečko No II i; v imenu „Sokola Savinjskega" g. Lipold; deputacija akademičnega društva „Triglav" ; deputacija koroških duhovnikov; v imenu jubilantovih rojakov od Sv. Jurija na Ščavnici, ki so odposlali deputacijo 6 Članov, g. B rum en; v imenu Čitalnice Šaleške g. Ivan Vošnjak; Ptujsko učiteljsko društvo; v imenu duhovne mladeži La-vantinske škofije g. Medved, v imenu okrajnega zastopa Slovenjograškega načelnik Rogi na; Bralno društvo v Ribnici na Pohorji; Miha BrenČič, veleposestnik in član okrajnega zastopa na Ptuj i, in še cela vrsta drugih jubilantovih častilcev.
Ob 2. uri popoludne bil je banket v prvem nadstropji gostilne Giintherjeve za 120 osob. V zadnji čas imeli smo mnogo banketov, pri katerih smo bili več ali manj zadovoljni. Tako izvrstno postrežem pa nesrao bili nikjer, kakor včeraj v Slovenjem Gradci in v imenu vseh udeležencev bodi g o s p e j Giintherjeve j tu izrečena najiskrenejša zahvala. Banketa sta poleg jubilanta udeležila se tudi okr. glavar vitez Finetti in okr. sodnik dr. Fon, sicer pa so bili zastopani naslednji kraji: Ljubljana, Šent Jurij, Celje, Žalec, Braslovče, Mo/irje, Vransko, Ljubno, Šoštanj, Konjice, Slov. Bistrica, Velenje, Ptuj, Celovec, Velikovec, Dolič, Arlica, Janži Vrh Marnbreg, Vuzenica, Ponikva, Puščava, sv. Jurij na Sčavniei (razen jubilantovega brata še 5 osob) in Maribor, ki je pa odposlal le jednega zastopnika.
(Daljo prlb.)
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(Tretja serija.)
VIL
Gospod urednik! Osemnajst tednov je poteklo mej mojo poslednjo in denašnjo arabesko. Za Boga! osemnajst tednov, to je polupeti mesec, malone tolik presledek, kakor mej — „mesečnimi pismi" Spectabilisovimi. Toda, ne mislite, da sem ves ta lepi čas prespal doma na slamnjači, kakor tist njegov domobranec! . . .
No, pa saj me poznate — „večnega Žida!" Dasi ste mi Vi, gospod ureduik, letos začeli delati konkurencijo v kretanji križem domovine, vzlete-vajoč kar vzdržema od veselice do veselice, od slavnosti do slavnosti, ipak se drznem dvojiti, dali ste premerili v tem času tolik kos zemlje in to nota-bene, per pedes apostolorum, kakor lehkonogi Vaš Kretanov! Dočim ste Vi na začetku letošnje spomladi v Ljubljani pribavljali veleduhovite razprave o „trapcih" in „tet.cik" in pretolerantna „raziska-
vanja" o „satanovih agentih", izprehajal sem se jaz na skrajnem konci isterskega poluotoka, v Pulji, občudovaje tisočletne razvaline rimljanskega amfiteatra , . . Ko ste se Vi v Kamnigorici krepčali s bisto studenčnico, potoval sem jaz onostran Mata-jorja, mej Beneškini Slovenci . . . Na dan sv. Petra in Pavla,
Ko bil je v Bolci sveti uiisijou, Prirtimal sera pod sivi Ronbon ...
A god slovanskih naših blagovestnikov, svetega Cirila in Metoda, praznoval sem na Vipavinem obrežji, v druščini planinskega našega slavca Gregorčiča ....
Kakor vidite, kretal sem se torej dovolj in to precej prosto ! In koliko zafave in veselih dogodkov sem doživel zopet na tem svojem potovanji — o tem Vam bodem poročal ob ugodnejšnem času! Za danes, ko se pripravljam na polet v najjužnejši predel Avstrije, v kršno — Dalmacijo, utegnem Vam jedva našteti nekatere točke dotičnega itinerarja svojega.
Utrujen po neznosni tišini, ki je objemala letošnjo zimo zaspane   duhove v stolici naši, krenil
sem takoj prve dni spomladi zopet v Primorje in to naravnost v Istro. Vprašate me, zakaj da silim v poslednji dobi vedno in vedno le na jug, zlasti v Istro. To je povsem naravno! V Istri se je začelo svitati, narod se vzbuja in ustaja iz tisočletnega mrtvila. In kjer je ustajanje in gibanje, ondi je na mestu i večno-gibčni Kretanov! Obhodil sem najprej one kraje, od koder, so nam novine nedavno donašale vesele vesti o volilnih zmagah: Buzet, Pazin, Žminj itd.
V Buzetu sem se poklonil novoizvoljenemu županu, g. Franu Flegu. To Vam ni morda kak viso-korodni mestni gospod in Bog ve kak učenjak, temveč pristen kmet, jeduostaven posestnik v Štrpetu, majhnem selu na zapadni plati Buzeta. Mož je iskren Hrvat, samozvesten domoljub, mlad in čil človek, jako inteligenten in energičen. Iz rujavkastega obraza bliskečejo se mu žareče-rjave oči in smelo navihane brkice senčijo mu prijazno se nasmihajoče ustna. Prava slast Vam je poslušati ga, govorečega o konečnem osvobojenji isterskib Hrvatov izpod kar-njelskega iga. In baš jednak mož je bil potreben v Buzetu, da postavi po neodrešenih v klanec za-
Načelen preudarek nasprotnikom slovanske kulture.
Slovanom se vedno čudna godi; zdai so nasprotnikom divjaki, zdaj zastareli in obživeli narodi, kateri neso sposobni več za bodočnost. Njib duh ni pridobil za človeštvo ničesar važnega in vrednega, da bi to posnemali tudi drugi narodi. Z druge strani so težnje slovanskih narodov nazadnjaške ali pa nevarne tet jih je treba vsled tega zatreti pri korenini.
Preteklost in sedanje gibanje Slovanov opisr-jejo, hvalijo in pobijajo, ravno kakor zahtevajo na-sprotniški politični, narodni, gmotni in družni interesi.
Slovansko pleme je zaostalo v očeh nasprotnikov, kljubu temu da razkriva zgodovina in da do kazujejo še živi spomeniki in še živa umetnost spretnost in razvitost slovanskega duha v sedanjosti. Slovani so nesposobni, kljubu temu, da kar morejo kradejo snovi slovanskih umetniških spomenikov v vezenji, slikanji in v petji in godbi.
Taka nasprotja mej trditvami in dejstvi kmalu poginejo in Slovanom ne morejo dolgo škodovati. Kajti še žive kulturni narodi, ki se zanimajo za dejstva, in ki sodijo Slovane po istih dejstvih in političnih lastnostih. Ali Slovani zlasti avstrijski, so v toliki dotiki s tujo kulturo, da celo oni se navza mejo krivih nazorov o dejanskih lastnostih, svojstvih umotvorih in delih slovanskih. Slovani, katerim oznanjajo tujci ali domačiuei, napoj-ni a tujim uplivom, nazore iti uzore o narodih in človeštvu, se poprimejo tujega duha, in s tem duhom sodijo potem slovanstvo in svoje lastne roditelje.
Odtod pa prihaja posledica, da lastni slovanski sinovi s slovanskimi hčerami vred obsojujejo na slovanstvu  muogokaj, kakor nazadnjaško ali zao stalo, kar pa  nepristranska   kritika   odobruje in hvali.
Kulturni zakoui neso še dovolj obsežni in do konca utemeljeui, da bi bilo narode takoj obsojati zaradi te ali one lastnosti, zaradi tega ali onega zgodovinskega dogodka ali položaja. Ali slovanskim nasprotnikom ni toliko do nepristranske sodbo in resnice, kolikor do tega, da bi slovanstvo oslabljali in polagoma uničevali. Ravno zaradi teh interesov bi bilo Slovanom samim previdnim biti ter prej slovanske kulture razne strani premišljevati natanko in pazno, predno soglasujejo v obsodbi slovaustva ali kake točke dozdanje slovanske kulture.
Pred vsem pa je preudarki slovanskim s tujo pomočjo izobraženim razumnikom to-le: Ali se jim zdi vredno, da se slovanstvo, da se slovansko pleme ohrani. V obče ne bo tega zanikava! noben slovanski razumnik. Kajti če tudi se je učil v Berolinu, Londonu ali pa Parizu, konečno ne bo delal na uničenje svojega in v obče slovanskih narodov, ampak bo gledal, da se ti narodi povzdignejo do stopinj one kulture, katero pošteva po svoji izomiki za najboljšo in najprikladnišo.
Po takem tudi najpačniše izobraženim Slovanom ni očitati, kakor da ne bi delovali na poljih slovanskega plemena, ampak jedino, da so na krivih potih vsled neptikladne neslovanske izotnike. Bolj tem neslovanski izobraženim Slovanom, nego pa krvnim in političnim nasprotnikom slovanskim je pomisliti, ali ne delajo z lastnim  glavnim načelom v
peljani voz občinske uprave zopet v pravo tir. Kaj lepo so Vam gospodarili ti plemeniti gospodje z občinskim imetjem! Glasoviti Clarici, ki je ondi županova] od I. 1877, do 1. 1885., zaračunal si je za vsako stopinjo v občinskih zadevah, razven potne pristojbine, po tri, šest do devet goldinarjev dnine. Na tak način je v teku zgoraj omenjene dobe zro-malo v njegov žep iz občinske blagajnice za potne stroške 2591 gld. Razven tega je vzel iz občinske blagajnice predplačilo 152s gld., o katerem ni dajal nikdar niti računa Čemu tudi V Udani pristaši njegovi so prikimavali k vsemu, kar je ukrenil ta samo-goltni paša! Da je pri prevzetji občinske uprave blagajnica bolehala na sušici, kedo bi se temu čudil! Začasni občinski odbor, ki je protipostavno vladal dva in dvajset mesecev, predal je novemu načelniku občine ogromno vsoto 48 gld. 2 novč. občinskega imetja, dočim so na pr. zaostale nagrade lečnikom in služniue obč. uradnikom znašale okolu 2000 gld. Da, da! „Svaka sila do vremena!" . . .
V Pazinu so me propali irredentovci kaj pisano gledali! Ko sem korakal z novim občinskim tajnikom g. Vinkom Marjanovičem po mestu, stikali
nasprotji, ako mahajo po plodih in sledovih dozda- ] nje slovanske, iz zgodovine razvite, in po stoletnih i dobah utrjene kulture. Ako, č-esar ni dvomiti, v res niči hrepene po tem, da se slovansko pleme ohrani i v celoti in v svojih oddelkih, potem se morajo spo- i min jati tudi resnice, da ne morejo biti preslabe one kulturne strani, ki so se porodile in ohranile na slovanskih tleh skozi dolga stoletja. Predno zametamo te strani, nam je premišljevati  uzroke, da so se i ohranile take strani, in pred vsem, s čim bi jih nadomestili.
Ako teže slovanski nasprotniki po tem, da bi se ta ali ona kulturna točka izbrisala iz slovanskega programa, je že namigljaj, da ne sledimo slepo takim glasom.
In recimo, da bi Slovani ali nekateri slovanski oddelki v resnici hranili v sebi kako svojstvo, kak kulturni del, ki bi ga obsojala sedanja kultura tako imenovanih zapadnih narodov kot nevreden, kot nazadnjaški: ali borao tako kulturno sredstvo takoj in zaradi tega zametali, ker mu je zapadna kritika neugodna ?
Denimo, da je mej Slovanih takih kulturnih pripomočkov, ki jih zapadni nazori obsojujejo z jedne strani, ki pa z druge strani ravno v tej določeni obliki varujejo slovanske narode, da neso še poginili, in da tudi na podstavi takih sredstev ne poginejo tako naglo : ali bomo take pomočke odstranjevali zaradi pristranske ali celo nepristranske kritike? (Konec prih.
Metropolita Klimenta govor,
s katerim je pozdravil Koburžana povodom slovesnega Te Deuma v Sofiji. Po nemških listih slove ta govor tako:
Dobro  došel, kraljevski  kneze!   Z radostjo pozdravlja te v našej prestolnici bolgarski narod. Narod se veseli, da te vidi v svojej sredi in rado-val se je tebe,  predno si prišel.  Ljubil te je, ker je znal, da si pošten in plemenit človek, da imaš prosvetljen ura, trd značaj in plemenito srce. Bolgarski narod je vse to veroval, ker si ti to sijajno dokazal, ko si hvalil njegovo poštenje  in njegova dobra svojstva. Mej drugimi krepostmi ima bolgarski narod tudi ono krepost, ki se imenuje hvaležnost, in tvoja iskrenost spoznala je to svojstvo bolgarskega naroda.   Tvoj pravičen duh, ki daleč vidi, odkril ti je dušo bolgarskega naroda, njegova čuvstva, želje in njegove najdražje težnje. Besede, katere si izrekel pred vsem svetom, besede: „da Bolgari nikdar ne sinemo pozabiti, kako ogromno hvaležnost je bolgarski narod dolžen Rusiji", ter besede: „da bode tebi, ko bodeŠ v Bolgariji, vedno Rusija pred očmi", so modre besede, izšle so kakor iz glo-bočine duše bolgarskega naroda. In res, knez, kako bi mi pozabili, kaj je storila Rasija za Bolgarijo. Naš narod ni pozabil in ne bode pozabil, da mora biti hvaležen, da je danes svoboden in nezavisen, da je osvobojen  po skoro  petstoletnera robstvu s potoki krvi, katero so prelili sinovi Rusije, mora biti hvaležen za nebrojne žrtve,  katerih ni štedila Rusija za blagostanje Bolgarske.
Narod, knz, je trdo preverjen, da se za varstvo svobode in nezavisnosti, kateri sta plod ruskih žrtev, pa zaradi ukrepljenja bolgarskega naroda, radi slave bolgarske krone, zaradi napredka in razvoja, radi dosege jasneje bodočnosti mora vsekako zasuti
so glave vkup ter si šepetali na ušesa: „Guarda la un „Slogar!" „Slogarje" namreč nazivljejo isterski lahoni ondotne Hrvate, po časopisu „Naša sloga", kakor je v Gorici Furlanom vsak Slovenec „Čirilo." Nu da!   „Naša sloga" je tem grdogledim ščiležem preko „mlake" res zmešala račune, ker je vzdramila z odločnim svojim glasom brižne naše Istrane iz tisočletnega sna. In kakor Vam znano, okrog imenovanega glasila isterskih Hrvatov zbrano je v prvi vrsti narodno svečeništvo, kateremu je na čelu ener gičen njega  urednik Mate Mandič.   Smelo trdim, da so vse narodno probujenje v tužni Istri prouzročili jedini rodoljubni duhovniki,  kolikor s pisano toliko i z živo besedo! Ni čudo pač, da so ti budi telji naroda labonskej gospodi trn v peti. Ne samo, da jih zlogolki laški listi napadajo in z blatom ome-tavajo dan na dan, preganjajo in napadajo vrle dušne pastirje isterske zlobni kozli lahonski i osobno. O tem bi Vam vedeli zapeti jako poučljivo pesem na pr. duhovniki Buzetski in Oprteljski. Prvi so morali o belem dnevu nositi revolver v žepu, dočim je poslednje lahonska druhal napadala v lastnem stanovanji.   To bi kričali:   „Vera je v nevarnosti!" oni
propad, ki se je odprl, slučajno in proti volji bolgarskega naroda mej osvoboditelji in osvobojenci. Treba da se obnovi naravno prijateljstvo mej bratskima narodoma, katerih je jeden prelival kri, da osvobodi druzega. Treba, da se nam povrne ljubezen in zaupanje države osvoboditeljice, in njenega velicega vladarja, ker to je najtoplejša želja bolgarskega naroda, njegovo najglobokeje preverjenje, njegovo trdno upanje. A ti si, knez, s svojimi jako značajnimi besedami odobril ona vzvišena in pravična naša čuvstva in jih sankcijonoval s svojim vladarskim govorom. Bolgarski narod, veruje, da hočeš uresničiti one želje, ki so tudi tvoje. Zatega-del, knez, te ljubi bolgarski narod odkar si stopil na njegovo zemljo, zategadel ti prihaja naproti z radostjo in se veseli, da siv njegovej sredi; ter te pozdravlja z gostoljubnim in presrčnim bolgarskim: dobro došel! Hodi po poti, katera so posvetile zgodovina in petstoletne muke naroda, hodi po tem potu in narod bolgarski hoče vedno goreče moliti Boga, da te vodi in podpira s svojo vsemogočno roko v izpolnovanji bodočih težkih in plemenitih nalog, katere si veledužno prevzel. Hodi po tem potu, ki je jedini v soglasji s pravičnimi bolgarskimi interesi — a tedaj smeš biti preverjen, da da te bode vedno spremljala ndanost plemenitega bolgarskega naroda in bode nad tabo božji blagoslov. Amen!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 4. septembra.
Poslednji čas so razni madjarski listi hudo napadali Ctelie in njih težnje. Zaradi tega hočejo Cehi tudi kolikor se da ovirati privoz ogerskih pridelkov v češke kraje. Občina v Trebiči na Morav-skem je sklenila, da bode pobirala od vsake vreče ogerske moke in od vsacega v Trebiči prodanega oger-skega prašiča 1 gld užitnine. Moravsko-češko kmetsko društvo se je pa obrnilo do svojih članov in do občin, da naj delajo trgovini z ogerskimi pridelki vsakeršne ovire. Uneti se utegne huda gospodarska borba mej češkim in madjarskim narodom. Če bodo povsod Čehi začeli Madjarjem metati polena pod noge, bodo Madjari isto začeli delati proti Čehom. To bi pa utegnilo škodovati češkej industriji. Borba bi utegnila biti dolgotrajna, kajti Čehi so v gospodarskem oziru močnejši, Madjari pa imajo veliko moč v lastni samoupravi.
Onli.ški kmetje so nehali ustavljati se izvrševanju novega cestnega zakone., ko je v vse občine kodar so se upirali, prišlo dosti vojakov. Uzrok upiranju iSo pa bile pred vsem agitacije mej kmeti, da hočejo graščaki znova uvesti tlako.
Ko bode lirvatmki sabor verifikoval volitve, bode takoj odložil zborovanje za nekaj časa. Uzrok temu, da bode sabor tako malo časa zboroval je baje, da bo cesar prišel k manevrom v Csakaturn, kamor ga mora takoj iti pozdraviti ban. Morda je pa temu še kak drug uzrok? Sabor se snide še jedenkrat letošnjo jesen in tedaj bode adresna in budgetna debata, ki bodeta najbrž precej burni. — Veritikacijski odsek hitro dtda, da bode poprej lahko sabor odločeval o volitvah, proti katerim je uložen ugovor. Protest s kavcijo se je uložil samo proti štirim volitvam, in sicer proti volitvi dveh vladnih pristašev in dveh opozicijonalcev. Sicer je pa opozicija uložda še več protestov, na katere se s^bor ne bode oziral, ker ni priloženih 300 gld. kavcije, kolikor zakon zahteva.
Madjarski in nemški židovski listi že dalj časa pišejo, da se bodo državni stroški na Ogerkem pomanjšali tako, da bode že prihodnje leto skoro
gospodje, kateri vsakega, ki na pr. ni sotrudnik ali barem naročnik kakega s blagoslovljenimi črkami tiskanega lista, proglase krivovercem, zidom, brez-božnikom, ateistom. No, saj vemo, za kaj gre — tu in tam!
Vodja in duša osvobojenja Pazincev iz lahon-skega jarma je č. g. Fran Bukovec, župnik v Trvižu. To Vam je dušni pastir v pravem pomenu besede I On namreč svoje črede, ako se jej krivica godi, ne goni zgolj na oni svet, rekše: „bode že Bog sodil," temveč jo svari pred sovražnikom takoj na lici mesta ter jej pokaže pot, katera jo dovede do pravice, svobode in blaginje. In za ta poklic ima res ona evangeljska svojstva, namreč, da je krotak kakor golob in zvit kakor kača.   Kaj zanimivo in posnemanja vredno Vam je, kako je imenovani gospod svoje volilce oborožil z lokavostjo, s katero se jim je braniti dosadnih agitatorjev lahonskih o volitvah. Ali pa videti ga, kako Vam on občuje z ljudstvom! To Vam ni sledu o tistej oholosti, s katero se drugod  nekateri „gospodje"   povzdigujejo nad brižne pritlikovce zemeljske. No, Pazinci bodo imeli i   še mnogo borbe, dokler se osvobode popolnem upliva
brez državnega pomanjkljaja. Mi tudi verjamemo, da bode minister predložil še precej ugoden državni proračun državnemu zboru, kajti to se na Ogerskem vsako leto zgodi. Koncem vsacega leta se pa pokaže, da je bil proračun preoptimističen. Državni primanjkljaj je velik in treba novih posojil. Nič boljšega ni pričakovati prihodnje leto, naj naprej še tako proslavljajo zboljšanje ogerskih financ.
Viianje države.
Sprva je bil bolgarski narod res nekoliko naudušen za Koburžana, kajti nadejal se je, da se bode polagoma doseglo sporazumljenje z Rusijo. Mislili so, da bi princ ne bil prišel v Bolgarijo, ko ne bi bil gotov, da ga bode potrdila Turčija in priznale velevlasti. Sedaj, ko se je pokazalo, da bo Be motili, so Bolgari močno nejevoljni na Koburžana, ko jih je spravil v nove zadrege. Zadovoljni pa tudi Bolgari neso s knezovimi izjavami, da bode Bolgarija morala gledati, da spolni vse mej narod ne zavezanosti, in mej drugim tudi plačuje danj Turčiji. Boje se, da bode sedaj strogo izterjavah davke. — Ministerski sovet je sklenil, da se bode odpravilo odsedno stanje 26. avgusta po pravoslavnem koledarji, volitve za malo sebranje so pa razpisane na 27. septembra. Dotične ukaze je že podpisal knez. Dosedanji vojni minister Petrov imenoval se je poveljnikom vojaške šole. Štirje častniki, ki se se udeležili zarote proti knezu Aleksandru, so se zopet vsprejeli v bolgarsko vojsko.
Nikakor še ni prav gotovo, da bi Ku&i.ja poslala komisarja v Bolgarijo. „Svjet" piše, da nikakor še ni dognano, da bi turške čete podpirale generala Ernrota, ravno tako se pa tudi Rusija in Turčija še nesta sporazumeli o skupnej okupaciji Bolgarije in Vzhodne Rumšlije.   „Norda, oticijozno glasilo ruske vlade, pa piše, da so nevarni poskusi avstrijskih listov,  ki skušajo opravičiti postopanje Koburžanovo. Rusija svoje hladnokrvnosti ne bode izgubila. Rusija ne bode potegnila meča, da bi spametovala mladega pustolovca. Će bode začela boj, ga bode za kako resnejšo stvar. Ne sme se pa misliti, da bi bila Rusija navezana na Berolinsko pogodbo, drugi bi jo pa smeli rušiti. Sedaj še ni govora o tem, da bi se poslal v Bolgarijo ruski general, ampak odposlala bode tak večjemu svojega odposlanca,   kadar so Turčiji posreči v kneževini napraviti zakonito stanje. Odpoklicanje nemškega in francoskega konzula dokazuje, da je princu odvzeta vsaka moralična pomoč.   Drugi konzuli s princem občujejo le v nepolitičnih zadevah.   Jedinstvo vele-vlastij ni prazna fraza, toda  težava je najti primernih materijalnih sredstev, da bi se uplivalo na dogodke.
Mnogo so razni listi, eelo Berolinski oficijozi pisali, da se sni deta nemški cesar in ruski car Novejša poročila pa zopet trdijo, da s shodom najbrž ne bode nič. Ruski car je namreč preverjen, da je rusko-nemško prijateljstvo koristilo le Nemčiji, Rusiji pa škodovalo in ga tedaj ne mara obnoviti.
Lesene mejne kole ob neniško-fraueoakej je že prebivalstvo večkrat poruvalo, polomilo in odstranilo. Nemci sedaj hočejo napraviti mejne kole od litega železa, katere že zavoljo teže ne bode tako lahko odstraniti. Poslednji Čas, so razni listi mnogo vedeli pripovedovati o zbiranji francoskih in nemških čet ob meji in so nekateri v tem hoteli videti nevarnost za evropski mir. Tacirn govoricam dalo je povod to, da so letos Nemci in Francozi imeli vaje prav ob meji. Sedaj so se pa vaje že končale in so se vojaki že povrnili v svoje gavni-zije. Da se takoj govori o nevarnosti za mir, če se le malo pomnoži vojaštvo na jednej ali na drugej strani meje, pač najboljše dokazuje, kako napete so razmere mej Nemčijo in Francijo, če tudi se nemška in sedanja francoska vlada prizadevata ohraniti mir.
Italija namerava povišati carino od drv, lesnega oglja, kož, strojev, volne, pavole, vagonov, znanstvenih instrumentov in žvepla. Tako povišanje
carine bode Avstro-Ogerskej precej škodovalo, ker omenjenih stvarij mnogo izvaža v Italijo. Predlanskim se je na pr. iz naše države v Italijo izvozilo nad 560 000 meterskih stotov drv, nad 7400 me-terskih stotov kož, nad 236.000 meterskih stotov lesenega oglja, nad 5000 meterskih stotov strojev in 3700 meterskih stotov volne.
Dopisi.
Iz Metlike 31. avgusta. [Izv. dop.] Živinska razstava je končana. Kakor se je izrazila komisija, bil je njen uspeh nepričakovan. Krav in te-lic se je prignalo 97, bikov pa 12, večinoma ma riahoferskega plemena. Živina bila je lepo rejena, kar se je tembolj čuditi, ker tukaj manjka dobrih travnikov in senožetij. Konstatovalo se je, da živinoreja v Beli krajini dobro napreduje, Četudi ni dobrih travnikov in senožetij.
Razstavi dal je še večji pomen, prihod časti-tega deželnega glavarja grofa Thurna. Občinstvo je bilo jako veselo videti deželnega glavarja in čudilo se je njegovi uljudnosti.
Mestni zastop se mu je poklonil in na večer mu je priredila mestna godba podoknico in požarna bramba v praznični obleki in z lampijoni ie pa delala špalir, kar ga je jako veselilo.
Po končani razstavi bila je loterija v korist tukajšnje kmetijske podružnice.
Izsrečkanih je bilo 50 dobitkov in prvi dobitek zadel je državni in deželni poslanec Viljem Pfei-fer, pa ga je poklonil tukajšnji podružnici, za kar se mu izreka presrčna zahvala.
Po končanej loteriji bil je velik banket v gostilni Marka Pezdirca. Napitnice Njega velečastvu cesarju Franu Josipu, cesarskej obitelji, Njega ekse-lenci poljedelskemu ministru grofu Falkenhainu, deželnemu predsedniku baronu VVinklerju, deželuemu glavarju grofu T h umu, okrajnemu glavarju v Čr-nomlji marquis-u Gozzani-ju i. t. d. so se vrstile z živahnimi „živio"- in „slava" klici. Mej banketom je svirala domača Metliška godba.
Ta dan — 29. avgust — ostal nam bode vedno v najboljšem spominu, zlasti ker je bilo prišlo toliko odličnih gostov iz Ljubljane in od drugod in ker je zabava bila jako zanimiva in izvrstna.
Bog daj, da bi čez par let zopet doživeli take lepe in zanimive zabave.
Pri tej priliki bi opomnil, da bi grajščaki in duhovniki ne smeli dobivati odlikovanj, ker so v boljšem položaji iti tedaj ložje izrejajo dobro in lepo živino.
Na Štajerskem je to določeno v pravilih kmetijske družbe.
To se mi je zdelo potrebno omeniti, ker je na tukajšnji razstavi dobil nek grajščak dve darili in nek župnik jedno darilo. Seveda so bili za ta darila ubogi kmetovalci prikrajšani, kar ni prav.
S, — Iz uradniških krogov 28. avgusta. [Izv. dop.] (Vojaška taksa in naše „odmerilne" komisije.) — Pred vsem Vam moram izjaviti, da se nesem namenil pisati o teh dveh predmetih nikake „razprave", dasiravno bi bilo umestno o stvari, ki je sama na Bebi že zanimiva, kaj več govoriti.
„Na tem svetu ni nič popolnega", — se bere nekje, če me ne vara spomin. Ta „modri" izrek je popolnoma na svojem mestu glede — „vojaške",
lahonskih zvijač. Kakor ste čitali, nagajal je s početka župan Fabris občinskemu odboru, ne hoteč uradovati v hrvaščini, dokler se mu ta ni postavil po rubu. In to je seveda maslo lahonskih intrigan-tov. Vprašate me, zakaj so si izvolili županom kar-njela. Za to, ker ga ni bilo domačina inteligetnega, kateri bi mogel sapo zapreti kričavim neodrešencem Pazinskim. Vidite, tako je! Drugod, recimo, v kaki stolici jih kar mrgolf vsake vrste „odličnjakov" in „ prvakov," aspirantov in kandidatov, sploh „požrtvo valnih« spasiteljev naroda, ki jedva čakajo, da bi se spraznil ta ali oni sedež, tu v Istri pa ga ni človeka, ki bi mogel zavzemati kako častno mesto V Ljubljani na primer se je nagromadila v poslednji dobi tolika množina inteligencije, da že ne vemo, kam ž njo.   Kaj, ko bi se ta naša duševna super-produkcija napeljala na pr. semle v Istro, kjer je še toliko neobdelane ledine, ki čaka podjetnih, setve in žetve željnih oračev, sploh slave in nesmrtnosti lačnih odrešenikov naroda . . .
Naposled sem pohodil i Zminj. Tudi ondi so namreč dospeli Hrvati do krmila. Načelnik občine je g .Matija Peric, čestitljiv, in blagodušen starec,
iskren Hrvat, ki se raduje, da vidi na večer svojega življenja svoj rojstni kraj svoboden in sam svoj . . .
Kakor sem rekel: v Istri se svita, -zora puca, biče dana", narod se vzbuja in ustaja iz dolgotrajnega mrtvila. In ako Bog da in sreča junaška, izpolnile se bodo v kratkem besede, s katerimi tolaži pesnik Nadan Zorin tužno svojo Istro:
Sa sebe tužna skinut ćeš crnina, U bielo ruho ćeš se preobući I svoja ćeš u svojoj biti kući, Nipošto pogaz krutom đušmaninu.
Bog tvojim dat će sokolom jačinu : Od ljuta lava još će postat ljući 1 Silnike svoje sasvim će potući I vobstva lišit svoju postojbinu. —
Slobode pjesmom doli će zabrujit,
Procvjetat brda smiljem i koviljom,
Nad tobom zdrav će I čist zrak zastrujit.
Svemožnog Boga tada pod okriljem Sinovi tvoji titnjat će i rasti, Prosvetom. znanjem i vrlinom cvasti!"
V Ljubljani, dne 5. septembra 1887.
Prosto slav Kreta no v.
ali — kakor je hudomušni svet naziva — »kr.. pel-takse" in pa dotičnih naših „odmerilnih komisij". To takso zavezane ali dolžne so uplačevati vse one osobe — moškega spola seveda, — katere je asentna komisija pri novačenji zavrgla, ker neso bile — „ popolnoma" — ali sposobne za stalno vojaštvo. Zbog tega jih pa „zadene" po postavi od 13. junija 1880, drž. zak. št. 70, ki obsega — če se ne motim — 14 razredov, brez broja trdih „paragrafov" in pa migljajočih „točk", — uplačevanje te takse, in sicer celih dvanajst let, poleg tega pa imajo le-ti še čast biti — uvrščeni mej — „črno vojsko". — Kakor so pa v jednem oziru tisti ljudje, ki morajo celih dvanajst let to pristojbino uplačevati,
— »nepopolni", tako „nepopolne" so v svojem „raz-sojevanji" tudi komisije, ki to takso odmerjajo ali določujejo; kar se vrši navadno „na podlagi poizvedovanja, izvršenega v zmislu (?) navedene postave. To je, gospod urednik, tisti rtasti „lapsus", tisti „circulus vitiosus", ki hoče na vsak način našim odmerjevalnim komisijam še na dalje
— pri srci tičati!
Pomanjkljivost, ki se kaže zadnji čas pri teh poizvedovanjih, a prouzročena po imenovanih komisijah, je — naravnost rečeno: nezaslišana. Površno vrši se po nekodi poizvedovanje od strani organov iz vrste občinskih odborov in površno upisujejo ali uredujejo se potem posamezniki v zapisnike z ozirom na njih premoženje, dohodke itd. Tu se ne štedi z brezvestnimi poročili, s slabimi informacijami in tako dalje. Otlmerjevalne komisije so zadovoljne, da se odda „delo iz rok", kako je dovršeno, zanima jih malo!
A gospoda moja, tako ne gre! Prijatelj,  ki — mimogrede  povedano — ni baš izbirčen ali odveč hude narave — povedal mi je in me prepričal, da je pred letom dnij, ko je bil v poslu še na deželi in poprej skozi šest let upla-čeval z jednim in istim letnim dohodkom vojaške takse: jeden goldinar.   Za tekoče leto pa se mu je odmerila od jedne in iste otlmerjevalne komisije ta taksa na tri gld. in sicer zaradi tega, ker se je dotičnik preselil z dežele v mesto, dasiravno so njegovi letni dohodki isti, kakor pred šestimi leti! Tako vrgla ga je ta komisija na mah iz 14. v 12. razred omenjene postave, — in to vse zaradi nevestnega poizvedovanja od strani dotičnega županstva,  ki je interveniralo pri okr. glavarstvu kot del komisije.   Tako se vrši ta stvar sedaj, — katere nasledki seveda zadenejo pa le tistega, ki molči in — plača.   Sapienti sat!
Od Ht. Helene 4. septembra. [Izv. dopis.] Redkokrat ste čuli o nas kaj, g. urednik! Pa kaj ne, tužnega iz naše od Save razrite in opustošene dolinice poročati, pač ne bi bilo kaj posebnega za Vas; isto tako tožiti o šoli in učitelji, ki, kakor pravijo HO učencev v štirih letih niti brati ne nauči. — Pa vender nekaj je doletelo tudi našo vasico, kar dalo ji je nekoliko pojma o slavnostih, koje se vrše po širni slovenski zemlji.  Zapustil namreč je svojo gnezdo Vam tudi tako dobro znani „slavec", vrli tenorist gosp. M. ter se v mali družbi nekako zgubil mej nas in se za malo Časa  naselil v gostilni vrlega gosp. župana.  Škoda le, da nam je bilo tako pozno javljeno njegovo ime in da je čas tako hitro potekal, ter odvel „slavca" zopet nazaj v svoje gnezdo. V upanji pa smo, da nas v kratkem zopet počasti in da takrat njegov mili glas bode nam možno vsaj nekoliko dalje slušati. Na svidenje! _
Domače stvari.
— (K slavnosti T rst en j akov i.) Ker nam ni bilo možno danes popisati vse slavnosti, dodamo naj samo še to: Vreme bilo krasno, dasi precej vroče, banket izboren, ljudska veselica pa jako mnogobrojno obiskana in zabavna. Dr. T a v ča r j a slavnostni govor z naudušenjem vsprejet. Došlo je jako veliko telegramov in dopisov. Trstenjaku se mej drugim pismeno čestitali vladika S tro s sin a yer, knezškof dr. Misija, 81 letni zlatomašnik dr. Mur-šec i. t. d.
— (Državni poslanec dr. Ferjančič) sklicuje volilni shod na 8. dan septembra t. 1. ob 4. uri popoludue v čitalnico v Cerknici.
— (Preme ščenj a in imenovanja.) G. dr. Janko Pa j k premeščen je z druge državne gimnazije v Brnu na Fran Josipovo gimnazijo na Dunaji; g. Gustav Stanger, profeBor na gimnaziji v Rudolfovem premeščen je v Inomost. — G.
Aleksander Pućko, suplent na gimnaziji Ljubljanski, in Ferdo Se i dl, na državni realki v Gorici, imenovana sta pravima učiteljema.
— (Avstrijsko.) Kakor znano, minister Gauć ni dovolil, da bi mestna občina Kranj na svoje troške vzdrževala tamošnje podgimnazije prvi razred. Ker se pa ob jednem ni razveljavila naredba, da se na gimnazijo Ljubljansko ne smejo vsprejemati dijaki, pod gimnazijo v Kranji spadajoči, je mnogo dijakov z njih roditelji vred v veliki zadregi, ker ne vedo, ni kod ni kam. Žalostno, a resnično — ob jednem pa najstrožja kritika Gaučeve vihravosti, ki ne pozna sistematičnega postopanja, temveč se le peča z malenkostmi, ali kakor se navadno pravi, „ki le muhe lovi".
— (Čitalnica v Starem trgu) pri Loži naznanja, da se veselica ne vrši 11. t. m., ampak 8. t. m. v notranjih prostorih čitalnice in sicer s sledečim sporedom: 1. „Igra Pike", šaloigra v jednem dejanji, poslovenil M. Vilhar. 2. Na občno zahtevanje se ponavlja: „Jedno uro doktor", burka v jednem dejanji, poslovenil J. Alešovec. 3. Ples, prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za osobo 40 kr. Otroci plačajo polovico. — K tej zadnjej  veselici v tej sezoni najuljudneje vabi
odbor.
— (Vabilo k veselici), katero priredi Vipavska čitalnica v četrtek dne 8. septembra t. 1. v svojih prostorih. Spored: 1. Hajdrih: „Slava Slovencem", moški zbor. 2. Ipavec: „Slovenec", moški zbor. 3. „Jerica Polka", šaljiv zbor. 4. „Župan", Šaloigra v dveh delih. 5. Šaljivi prizor. 6. Ples. Začetek točno ob 1/a8. uri zvečer. Ustopnina 30 kr, sedež 20 kr., ustopnina k plesu 50 kr. Odbor.
— (V Kranjsko hranilnico) uložilo je minuli mesec 1713 strank 456.1G2 gld. in 1870 strankam se je izplačalo 379.394 gld. 22 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Višnjagora 4. septembra. Državni poslanec Suklje poročal o delovanji v državnem zboru. V obilnem številu zbrani volilci odobravali jednoglasno njegovo delovanje, izrazili mu srčno zahvalo, neomejeno zaupanje in ga pooblastili, da stopi, ako potreba, tudi v opozicijo.
Nitra 5. septembra. (Jesar vsprejeinal včeraj dopoludne mnoge deputacije ter odgovarjal na vse nagovore jako milostno. Deputaciji židovske občine nasproti je rekel, da je brezpogojna ravnopravnost le zahteva pravice. Zvečer razsvetljava mesta in okolice, umetni ogenj, serenada pred stanovanjem cesarjevim.
London 5, septembra. Cesaričinja Štefanija dospela včeraj v Jersey.
Sofija 5. septembra. Zastopnik Francoske včeraj odpotoval.
Berolin 5. septembra. Cesar in cesarica odpeljeta se danes v Babelsberg.
Nitra 4. septembra. Cesar ob 1/87. uri zjutraj semkaj dospel v praznično okrašenem mestu navdušeno pozdravljen.
Sofija 4. septembra. Ministerski sovet je sklenil j da se volitve razpišejo v 27. dan septembra, obsedno stanje pa s 27. dnem avgusta st. st. odpravi.
Bombay 4. septembra. Po izvestjih iz Kabula bili so dne 8. m. m. pri Kilaji in Ka-tambatoru blizu Zulfikara mali boji mej prebivalci iz Ilerata in ruskimi vojaki.
MM
prinaša v 17. številki naslednjo vsebino: i. A. Fun-tek: Davorinu Trstenjaku o petdesetletnici književnega delovanja in sedemdesetletnice rojstva njegovega. (Pesen.) — II. Hanija. Poljski spisal H. Sienkievvicz. Prevel M. Vrnile!. Vil. — III. Nezvan: Ti meni svetlo solnce . .1 (Pesen.) — IV. Pozabljeni grobovi. Spisal Mirko Pintar. — V. T. Boksov: Srce — gomila. — VI. Mlad Slovak. Spisal Velimir. (Dalje in konec.) — VII. Davorin Trstenjak, K njegovi slavnosti dne 4. septembra t. 1. Spisal Danilo. — VIII. Njekolko dumi za bl'gar-skata literatura. Ot. Kitančeva. (Prenesel bolgarski izvornik v latinico i prevel na slovenski A. Be-zenšek.; (Dalje.) — IX. Pogled po slovanskem svetu: 1. Slovenske dežele. — 2. Ostali slovanski
svet. — 3. Književnost. — SLIKE; Isterska prodajalka cvetic. — Davorin Trstenjak. — „SLOVAN" velja za unanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta 1 gld. 25 kr.; za Ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta l gld. 15 kr.; za( dijake pa : 3 gld. 60 kr.
„LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji (192—122)
za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
I^oterlJne »recite 3. septembra. Na Dunaj i:    85,     40,     71,      8, 56. V Gradci:     53,     2,       24,     56,     74. -
Umrli no v ljubljeni:
3. septembra: Marija Gregorka, uradnega sluge hči, 5 Itt, Sv. Petra ceBta št. 47, za škrlatico.
4. septembra: Janez Jurctič, kondukterjev sin, 18 dnij, Marije Terezije cesta št. 10, za božjastjo.
5. septembra: Milan Gradiš, brivcev sin, 2 meseca, Francovo nabrežje št. 1, /a božjastjo.
V deželne} bolnici:
1. septembra: Peter Pri sto v, delavoc, 17 let, ta vročinsko boleznijo.
3. septembra: Martin Jančar, kajžar, 82 let, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
i Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kritia v mm.
3. sept. i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-06 mm. 737 30 mm. 738 OU mm.	IH 21 C 28 4 C 206 G	si. svz. si. j z. •1, JZ.	jas. jas. jas.	000 mm.
P. « 00	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-00 mm. 735-33 mm. 735 00mm.	15-6° C 28-2" G 218" C	brezv. si. jz. st. jz.	megla jas. obl.	0 50 mm. dežja. j
Srednja temperatura 2P7° in 21-9°, za 5-2° in 5'6° nad normalom.
ZDunalska Toorza
dne 5. septembra t. 1.
i Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta .... Srebrna renta        .   . .
Zlata renta.....
5°/0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije ....
London .......
Srebro .......
Napol. .   . ....
C kr. cekini.....
Nemške marke .... 4°/„ državne srećke iz 1. 1854   250 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlat>* renta 4%......1(,0
Ogerska papirna renta 5" „.....87
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 Dunava reg. srečke 5°/^  .   .     loo gld. 120 Zemlj. obć. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . Prior, oblig. Eltzahetino zap:id. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10
Akcije antflo-avHtr. banke .   .   120 n Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
	včeraj	— danes
gld	8110	— gld. 81-05
	82-40	—   „ 82-40
	112 05	-   „   112 50
	?ii-05	—   „ 96-20
Ji	884-—	
a	982-15	—   „ 28220
n	125-85	—   „   125 95
r>	9 95 V,	-   I 9*98
Ti	5-91	-   „ 592
	rtl-521/,	-    , 6155
129 gld. 75 166   „ -60 4o
50 50 50
ur
125
100 177 20 110
230
25 50
25
25
Pri J. Modic-i v Novi vasi pri Rakeku
Ne vNj»rejiiie
učenec ali učenka
za prodajalnico z mešanim blagem, raj podpisanem.
Več se zve pri zgo-(6*8)
Honor* k' 86 more vrn'M 1 do 10 let v majhnih UOlIdr■ mesečnih ohrokih, reelno, diskretno in po Bl^HaaaaaaaaBaaiCeni, toda le 300 gld. in več, dube na posodo kavniirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osebo, ki imajo pravico do pokojnine in ded-fičinc, duhovniki in datne tu in na. deželi. Naslov: F. C»urre, kreditni zavod, Ciradee. (515—20)
Važno za trpeče na prsih in
Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, /.a take, ki *ele dobiti čist in krepak glas, za skrofeljnaste, krvične,  slabotne, bledlčue in krvirevno je
sok kranjskih planinskih zelišč,
t-i podi'onf'orno kiNlim apnom in acIc/iiiii pomešan.
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva ee v (615—2)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovza v LJubljani. Razpošilja se   vsak  dan   po  pošti. ■■
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckniann-e & Bamberg-a
v Ljubljani
pripoiniT.i  BVOja   zelo   vspešnn učinkujoča
kostne
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilitik in prospekt.
(151—26)
Na prodaj sta
liišst in TT2?t
v Krakovskih ulicah v Ljubljani
pod zelo ugodnimi pogoji.    («19—3)
Natančneje zve se v notarski  pisarni  dr. .Iurnoja Znpanea v KriževniAkih. uliea.lt ftt. 8 v I,julil juni.
kateri je dovršil 6 gimnazijskih razredov, delal v sodni j -skih, politiških in finančnih pisarnah in bil 12 let notari-jatski koncipijent, ki je v najboljših moških letih, ter se more izkazati z dobrimi spričevali in položiti kavcijo, išče in prosi take adi njegovim sposobnostim primerne službe v Ljubljani. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Naroda". (627—1)
V Lattermanovem drevoredu
Pariška velocipei-caroussa.
Za dosedanji mnogobrojni obisk se zahvaljujoč se nadalje udano priporoča
(«24—21 1 ustnik.
Ustopnina za znižano ceno po 0 kr., za vojake in otroke po 5 kr.
V
v LJiil>ljrAiti
so izšle in bo dobivajo po znižani ce.nl sledeče knjige:
Ivan 2£l»0£?ar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Noclier, poslovenil J. Kr-žišnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Hiiez Serebrjani.
grof A, K, Tolstoj, poslovenil ;ranij. Cena 70 kr., po pošti
Selski zii pni It.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P, — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Roman. Spisal L. Halh>i/, poslovenil Vinko. — Ml. KJ, 203 strauij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest  iz  življenja  kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   ML 8°,   141   strauij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Reni Lefebrre.   Poslovenil * * » Stat notninis umbro-.   Ml. 8°, 535 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
•J n na K naseg-a rasa.
Komun.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., pu pošti 45 kr.
Diibrovski.
Povest.   Spisal A. S. Pttskin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr,
M O v.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo   in naši časniki*
Spisal * * m   Stat uominis umbra.   Ml. 8°,  19 p61. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije Javni govori.
Tri dni v -I areni K i oni. Govoril prof. Fr. VViesthaler. — Ženalvo v HluveuHki narodni pesni. Govori! drd. Ivan Tavčar. — Jeannc «1* Are, devica orleuuMka.
Govoril prof. Fr. Suklje.   Ml. 8°, 134 strauij.   Ceua 20 kr,, po pošti 25 kr.
Udatelj in odgovorni urednik: Ivan Že le z nikar.
Lastnina in tisk ^Narodne Tiskarne".
780698
EJ