letnik XXII. številka 9 september 1985 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Opiranje na lastne moči in utrjevanje samoup- ravljanja V mesecu, ki je za nami, se je zgodilo veliko stvari, bolj ali manj pomembnih. Najprej naj omenimo obisk predsednika IS SR Slovenije Dušana Šinigoja s sodelavci. 14. septembra smo na referendumu odločali o pomembnih samoupravnih aktih —■ med drugim tudi o SaS o združevanju dela in sredstev za MPPAI in prenosa pravic razpolaganja z združenimi sredstvi. Kako smo glasovali? Ponekod blesteče, drugod toliko, da je šlo. Torej še vedno ne mislimo vsi eno, predvsem preseneča, da vsi nismo glasovali za akte, ki nam bodo nujno potrebni za uresničevanje MPPAI, torej našega nadaljnjega razvoja. Na obisku je bila tudi delovna skupina CK ZKS. Tema razgovorov je bila opiranje na lastne moči, kar pa, kot je bilo iz razprav razbrati, v TGA že ves čas tudi delamo. Seveda pa so tudi pri nas še rezerve, ki jih bo potrebno v teh časih še kako izkoristiti. Obisk predsednika IS SR Slovenije s sodelavci Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janez Bohorič, podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije V torek, 10. septembra je obiskal našo delovno organizacijo predsednik Izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj s sodelavci (Janezom Bohoričem — podpredsednikom IS, Lojzetom Briškim — članom predsedstva SRS, Markom Bulcem — predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije in Henrikom Markom — predsednikom Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Obisk je sodil v sklop aktivnosti, ki jih vodimo za družbeno verifikacijo projekta MPPAI. Naš osnovni namen je bil, da tudi z najodgovornejšimi predstavniki izvršnega sveta razčistimo glede nekaterih dilem, v zvezi s projektom. Krog »strokovnjakov«, ki širi svoje ideje o »rešitvi Kidričevega«, ni majhen in mnogo- krat jim uspeva s svojimi umotvori vnesti veliko mero negotovosti v tiste, ki odločajo o pričetku investicije. Včerajšnji razgovor je ponovno dokazal, da boljšega koncepta kot je pripravljen v TGA, ni. Projekt nudi celovito rešitev p-o-blematike zastarele proizvodnje ob upoštevanju obstoječe infrastrukture ter zagotavlja nadaljnje uspešno poslovanje naše delovne organizacije. Tega ne zagotavlja nobena izmed drugih »idejnih« rešitev. Tudi glede preskrbe z električno energijo je obveljala ugotovitev, da je TGA izpolnila vse pogoje za pridobitev dodatne moči (24 MW) in da ne more biti ovir za izdajo posebnega energetskega soglasja. Razgovor je imel izrazito deloven karakter, saj je pomenil v bistvu nadaljevanje avgustovskega sestanka na IS v Ljubljani. Prav to dejstvo pa je vplivalo na kvaliteto poročanja nekaterih sredstev javnega obveščanja, saj nekaterim prisotnim novinarjem ni uspelo povzeti pravih podatkov, niti poudariti bistva zaključka razgovora: energetsko soglasje mora biti izdano, saj je TGA izpolnila vse predpogoje za zagotovitev dodatne energije! Zavedati se moramo, da se bomo tudi v bodoče srečevali z najrazličnejšimi podtikanji v zvezi z modernizacijo, ki pa ne smejo vplivati niti na sam potek del, še manj pa na že tolikokrat izpričano odločnost delovnega kolektiva, da si zagotovi siguren jutri. Gostje aluminij 2 MPFÄl — M PP A i — M P PAI — M PP Al — Stanje projekta ob koncu septembra 1. Družbena verifikacija projekta IP je bil predmet obravnave za oceno investicij, 25. 7. 1985. O projektu so poročali: ■—- predstavnik inštituta za ekonomiko investicij pri LB-ZBL — predstavnik univerze E. Kardelj v Ljubljani — predstavnik EGS — predstavnik splošnega združenja GZS —- predstavnika zavoda SRS za družbeno planiranje — predstavnik KBM — predstavnik SOZD UNIAL Komisija je izdala naslednje mnenje (citat): Investicija »Modernizacija proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidričevo« v predračunski vrednosti 39,485.000 din, investitor Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, TOZD Proizvodnja aluminija Kidričevo, je družbeno ekonomsko upravičena, vendar s pogojem, da: —■ investitor prilagodi investicijski program elektroenergetski bilanci Slovenije ter si pridobi posebno energetsko soglasje Republiškega komiteja za energetiko in da — upošteva mnenja, ki so jih dali strokovni poročevalci ali v primeru, da se z njimi ne strinja, to pismeno dokumentira. Dokazila o izpolnjevanju pogojev so sestavni del dokumentacije s katero o tej naložbi razpolaga komisija. Investicija je usklajena z določili Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 in izpolnjuje minimalne kriterija I ne zahteve z usmeritvijo v proizvodnjo deficitarnih surovin (konec citata). Na osnovi razprave so zapisali naslednje ugotovitve, stališča in priporočila : — ohranitev proizvodnje aluminija z modernizacijo je neogibna zaradi potreb gospodarstva — IP je kvalitetno pripravljen — zmanjšuje se poraba energije — na obstoječi lokaciji obstajajo materialne in kadrovske zmogljivosti, infrastrukture, investitor razpolaga s soglasji za uvoz opreme — ker ni bilo priloženo posebno energetsko soglasje ocenjujejo, da projekt ni usklajen z elektroenergetsko bilanco SRS — ocenjujejo, da je struktura proizvodov na nizki ravni — v projekt ni vključena predelava sekundarnega aluminija —■ postavlja se dvom o realnih družbenih stroških električne energije — pozivajo se na tesnejše sodelovanje med investitorjem in porabniki aluminija. Iz gornjega sledi, da se projektu daje iz narodnogospodarskega vidika pozitivna ocena, vendar se postavljajo določeni pogoji. Tov. Gerjovič, ki mu je bila edinemu dana možnost, da spregovori (drugi nismo bili vabljeni) je jasno in obširno odgovoril na zastavljene dileme: — aktivnosti za pridobitev posebnega energetskega soglasja so v teku. Če v tej družbi veljajo enaka pravila obnašanja za vse udeležence, potem bomo posebno elektroenergetsko soglasje dobili. TGA verjame, da bo EGS obveznosti iz podpisane pogodbe izpolnila, s tem pa so izpolnjeni pogoji za posebno elektroenergetsko soglasje. — struktura proizvodnje je na ravni, kot so zahteve porabnikov. V celoti to velja za domači trg, pri izvoznih artiklih se zavedamo potrebe po čim višjih stopnjah predelave in se tudi trudimo ta cilj tudi doseči. Pri tem se naj ne pozabi, da je naš izvoz nad jugoslovanskih povprečjem. — nosilec proizvodnje sekundarnega aluminija je Mariborska livarna, zato se naj odgovor išče pri njih. Zmogljivost 70.000 ton primarnega aluminija je izdelana na osnovi potreb po primarnem aluminiju, morebitno povečanje proizvodnje sekundarnega aluminija ne bo ogrozilo plasmana primarnega aluminija — dokazujemo, da električno energijo plačujemo po cenah na evropski ravni in da je tarifa za posebni odjem izdelana na stroškovnem principu — ocenjujemo, da je aluminijski kompleks vzor sodelovanja med porabniki in proizvajalci. Omenimo samo SUAL, 130 podpisnikov za MPPAL, SOZD UNIAL, skupni prihodek med TGA in Impolom. Pomembno za projekt MPPAL je, da imamo komisije za oceno investicij in da s tem v zvezi čim-prej pridemo do posebnega elektroenergetskega soglasja kljub naporom, ki jih vlagamo, da bi to soglasje čimprej pridobili, ga še nimamo. Vzrok je v tem, da se elektroenergetski bilanci SRS v prihodnosti slabo piše, ker ni denarja za naložbo, zato pristojni v republiških organih iščejo vse poti, da bi podpisani pogodbi z EGS spod bili veljavnost, ker smo za nekatere prišli do dodatne moči prepoceni. Ugotavljajo, da bi po SaS temeljih samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SRS za obdobje 1981-1985 in kontinuiteti do leta 1990 vključno s sprejetimi ankesi morali za povečanje priključne moči še primakniti nekaj milijard (novih). O celotni problematiki so informirani republiški upravni in politični organi. Bilo jim je jasno povedano kaj smo naredili in kje smo in da se ne dovolimo zavajati s splošnim jadikovanjem o težki gospodarski situaciji in izmikanju odločitev na poznejši čas. Na projektu se izvajajo aktivnosti skladno s programom, odgovornost za posledice pri zamudah, ki nastajajo zaradi ne- (Nadaljevanje na 4. strani) aluminij 3 Dobitniki zlatega znaka [Nadaljevanje s 3. strani) odločnega obnašanja odgovornih »gospodastvenikov« izven tovarniškega plota, pa bodo nosili drugi. 2. Viri financiranja Problematika zaključevanja virov financiranja je težka, vendar ni brezupna. Oblikovanje konzorcija je končano, po temeljnih bankah pristopajo k konzorciju, najtežji trenutki, ko se bo odločalo o obveznostih članic so predvideni v oktobru. S tujimi kreditorji smo tako daleč, da je verjetno že podpisana pogodba za približno 1/3 celotnega tujega vira. Poleg komercialnih bank so navezani resni stiki z mednarodno banko za razvoj, ki nudi svojim komitentom ugodne kredite. Lastni viri se formirajo skladno s pričakovanji. Pri izločanju teh sredstev bo prišlo do motenj v poslovanju, zato bo potreben skrajno odgovoren odnos do gospodarjenja z zalogami surovin in izdelkov. 3. Tehnočni področje Po predložitvi IP smo sile usmerili v razpis tuje opreme. Pripravili smo razpisne pogoje, ki služijo ponudnikom za izdelavo ponudb. Rok za dostavo ponudb je 15. oktober 1985. Pripravljamo osnove za izbor najugodnejšega ponudnika in osnove za zaključevanje pogodb. V kratkem bo končan tudi elaborat izgradnje iz katerega bo razvidna organi-zacja projekta, razdelitev pristojnosti in odgovornosti, potreben kader itd. Pred kratkim smo dobili računalnik z nekaj programske opreme. Prepričani smo, da je bila odločitve pravilna in ne bo dolgo trajalo, da bomo dokazali, da nismo kupili igračke, kot nekateri mislijo, ampak orodje, brez katerege si informacijskega sistema projekta ni možno zamišljati. Delavski svet SOZD Unial je 30. septembra 1985 ponovno imenoval Ivana GERJOVIČA, diplomiranega ekonomista, za direktorja sozda. Želimo mu uspešen mandat. V Aluminiju smo že objavili razpis natečaja za dodelitev zlatega in srebrnega znaka, mi pa smo vam dolžni predstaviti še tri naše dobitnike iz lanskega leta. Skupina za phanje elektrolitskih celic Skupina za phanje elektrolitskih celic je bila ustanovljena takoj ob začetku obratovanja tovarne. Prva phalna dela so izvajali s pomočjo tujega znanja in nadzora, z leti pa se je skupina izpopolnila in osvojila vse potrebne operacije phanja. Delo v tej skupini je zelo težko in odgovorno, saj je od phanja odvisno delovanje peči. Večkrat je potrebno potegniti tudi čez osem ur, vendar se delavci ne pritožujejo, saj vedo, da mora biti delo opravljeno pravočasno. Ko sem šla mimo elektrolize B, je zapeljal izpod hale voziček poln belega prahu, ki ga je veter na ovinku zvrtinčil, da sem malce počakala, kajti peči so me začele oči. Možakoma, ki sta zaprašena gledala z vozička, ni bilo nič. Kdo ve, že kdaj sta se navadila na ta prah in še marsikaj. Kasneje sem ugotovila, da sta bila prav iz te nagrajene skupine. Pogovarjala sem se z vodjem vzdrževanja elektrocelic na obnovi, tovarišem Komikom, ki mi je povedal, da je v skupini redno zaposlenih 23 delavcev, od tega so trije v TGA nad 20 let, petnajst jih je nekje med 10 in 15 let, ostali pa imajo od dve do deset let delovne dobe v TGA. Po poklicu so priučeni ključavničarji s priznano kvalifikacijo, ki delajo kot KV phalci. V skupino sodita tudi dva preddelavca oz. delovodja. Zakaj zlati znak prav tej skupini? »Morda zato, ker so prav v tej skupini najtežji delovni pogoji, velike fizične obremenitve, plini in še kaj, kar ogroža zdravje. Osemkrat mesečno je na vrsti phanje, ko je skupina neprekinjeno (razen malice) ob peči. Takrat je potrebno pospraviti približno osem ton phalne mase, kjer se temperaturna dvigne do 120° C. Delo mora biti opravljeno dobro (Kornik ima poseben izraz — čisto), kajti od tega je odvisna doba trajanja elektrolitske peči.« To so najnapornejši dnevi. Ostali čas porabijo za .razne priprave katodnih omar, rezanje aluminijskih plošč (odpadnih seveda) in podobno. Napak se- veda ne sme biti. Skupina je disciplinirana. Lahko rečem, da je tudi marsikateri tujec pohvalil njihovo delo.« Pripombe, zakaj dobijo mladi zlati znak? »Pohvalim celoto. Nič ne rečem proti mladim. Mislim, da so si starejši delavci (ne samo v tej skupini) zaslužili briljantni znak, ne samo zlati. Mladi so prišli na gotovo delo. Poudarjam, da je zlati znak priznanje za minulo delo. Mladi ne bi mogli dosegati uspehov, če starejši ne bi pošteno delali. Teren je bil pripravljen. Zato bi moralo biti .takšnih priznanj še več. Marsikdo neopazno odide v pokoj, čeprav je veliko storil za to delovno organizacijo.« In naprej je razmišljal tovariš Komik, ki se bo tudi čez leto poslovil od TGA, da so v naši tovarni še rezerve. »Še več bi lahko naredili. Med ljudmi še vedno vlada zaupanje v vodstvo in vsi podpirajo prizadevanja vseh, ki se trudijo, da bi MPPAI postala resničnost. Težave je lažje premagovati, če več ljudi misli eno,« je poudaril moj sogovornik. Jože Turk Jože Turk, voznik osebnega avtomobila, ni bil navdušen nad pogovorom, zato objavljamo del besedila iz obrazložitve ob podelitvi zlatega znaka. V TGA je prišel 1947. leta kot vajenec kovinske stroke. Po končani učni dobi je ostal v tovarni na delovnem mestu mehanika. Po prihodu iz JNA je bil razporejen na dela oz. naloge voznika osebnega avtomobila, ki jih opravlja še sedaj. i S K R I C E DELO JE LAHKO VIDNO IN NEVIDNO XXX KADAR JE DELO PRISILA, JE ŽIVLJENJE SUŽENJSTVO VSE, KAR LAHKO DOSEŽEŠ BREZ TRUDA IN DELA, NIMA PRAVE VREDNOSTI XXX DELO VLIVA OLJE V SVETILKO ŽIVLJENJA, MIŠLJENJE VŽIGA NJEN PLAMEN DA BI OPRAVILI VELIKA DELA, MORAMO ŽIVETI, KO DA NAM NI NIKDAR UMRETI XXX ČE JE MOJA DOLŽNOST DELATI, JE MOJA PRAVICA ŽIVETI KDOR NIKDAR NE ZAČNE, NE MORE NIKDAR KONČATI XXX DELATI, KONČATI, OBJAVITI XXX POČITEK JE SAMO ZA MRTVE aluminij 4 Investicijski program MPPAI V treh nadaljevanjih vam bomo predstavili investicijski program kot so ga pripravili naši strokovni delavci za obravnavo pri komisiji za oceno investicij 3.0. URESNIČLJIVOST PROJEKTA 3.1. Tržna analiza Aluminij je za kisikom in silicijem tretji najbolj irazširjen-i element v zemeljski skorji. Prav ta razširjenost osnovne surovine boksita ter ugodne uporabne lastnosti aluminija so skopaj z relativno stabilnimi cenovnimi odnosi omogočile konkurenčne prednosti pred celo vrsto substi-tucljskih materialov na širokih uporabnih področjih. Zaradi energetske intenzivnosti proizvodnje primarnega aJumiinija in vedno dražje energije kot vhodne surovine, se je pričakovalo zmanjšanje konkurenčne sposobnosti aluminija. Predvideno pričakovanja pa se niso uresničila, predvsem iz dveh vzrokov in sicer: — intenzivnejša uporaba primarnega aluminija pomeni na posameznih uporabnih področjih istočasno pomembne (prihranke energije (npr. manjša teža v transportni industriji — vzporedno z intenzivno porabo aluminija se je močno razvila tudi predelava sekundarnega aluminija, ki z bistveno manjša porabo energije (samo cca 5 %) uspešno zadovoljuje posamezne segmente porabe. Proizvodnja primarnega aluminija se je sprva razvijala samo v razvitih državah Zahodne Evrope in Severne Amerike, šele v šestdesetih az. sedemdesetih letih lahko govorimo o njeni internacionalizaciji. Toda (kljub temu je danes v deželah v. razvoju le cca 20 % svetovnih kapacitet in še te so pod stroqim tehnološkim in ekonomskim nadzorom razvitih diržav oziroma multinacionalnih družb. Razvoj proizvodnje primarnega aluminija gre torej v dveh smereh in sicer: — proizvodne 'kapacitete na novih lokacijah (200.000 ton in več) se gradijo predvsem v državah s komparativnimi prednostmi (bližina osnovnih surovin in cenena energija), — obstoječe proizvodne kapacitete v razvitih državah z vertikalno povezano predelovalno industrijo se modernizirajo in ne zmanjšujejo proizvodnje (kot primer lahko vzamemo modernizacijo proizvodnih kapacitet v Zahodni Evropi). Poraba primarnega aluminija je v zadnjih 10-tih letih naraščala s povprečno stopnjo rasti cca 4 %, ki pa zaradi vpliva recesij-skih gibanj v letih 1975, 1980 in 1982 ni bila enakomerna. Zaradi že omenjenih ugodnih uporabnih lastnosti primarnega aluminija, ki odpirajo vedno nove uporabne možnosti, ter predvidenih cenovnih odnosov substiitucijških surovin In ocenjene elastičnosti povpraševanja, lahko v prihodnje pričakujemo -podobno povprečno stopnjo naraščanja porabe primarnega aluminija v svetu. Zelo pomembna lastnost tržišča primarnega aluminija je močna vertikalna povezanost multinacionalnih družb. »Svobodno trgovanje« s primarno kovino je zaradi omenjene povezanosti močno omejeno in znaša manj kot 20 % svetovne proizvodnje primarnega aluminija. Pri ostalih 80 % gre za dolgoročnejše poslovne odnose v okvirih vertikalnih povezav, ki se oblikujejo znotraj multinacionalnih družb med posameznimi multlnocional-nimi družbami na osnovi lastniških deležev oz. temeljijo na dolgoročnih pogodbah. Jugoslovanska aluminijska industrija se je pričela intenzivneje razvijati šele po letu 1970, ko so poleg proizvodnih kapacitet v Kidričevem pričele z obratovanjem kapacitete v Titogradu, Šibeniku in Mostarju, tako, da znaša danes skupna kapaciteta cca 320.000 ton (cca 8,1 % evropskih kapacitet oz. cca 1,8 % svetovnih kapacitet). Osnovne značilnosti jugoslovanskega aluminijskega tržišča lahko strnemo v naslednje ugotovitve : o) Prevladujejo proizvodne kapacitete med 80.000 do 100.000t, pri čemer so razvojne usmeritve podrejene predvsem predelovalnim ambicijam. Tehnološke rešitve so v primerjavi z obstoječimi v Kidričevem bistveno boljše, vendar pa precej zaostajajo za najinovejšimi dosežki v svetu (tudi v novi elektrolizi v Mostarju), zato bo po letu 1990 potrebno opraviti investicijske posege v obliki modernizacije proizvodnje tudi na kapacitetah v Titogradu, Šibeniku in Mostarju. b) V večini primerov je gradnja proizvodnih kapacitet temeljila na tujih blagovnih kreditih, katerih posebnost je odplačevanje s primarno surovino (cca 111.000 ton izvoza primarneqa aluminija letno za pokritje omenjenih obvez, nasti). c) Zaradi cenovnih nesorazmerij (podcenjena osnovna surovina, precenjeni polproizvodi) se je v preteklem obdobju močno razvila kvalitativno usmerjena predelovalna industrija, brez surovinskega zaledja. d) Vzporedno s proizvodnjo primarnega aluminija so pričeli v posameznih republiških kompleksih razvijati lastne predelovalne kapacitete, -ne alede na že razpoložljive izven republiških meja. e) Poslovne povezave s predelovalci izven republiških meja temeljijo skoraj 'izključno na SaS o skupnih vlaganjih v primarno proizvodnjo, (katerih izvajanje v praksi ni najboljše (dodatne zahteve po el. energiji in devizah!). Na jugoslovanskem tržišču -na,-staja torej dokaj paradoksalno stanje, saj primanjkljaj primarnega aluminija, kljub novim proizvodnim kapacitetam, bistveno ni zmanjšan. Predvidene potrebe vertikalno povezane reprodukcijske verige, formirane okrog primarne proizvodnje v Kidričevem, so nekoliko večje od načrtovane proizvodnje po modernizaciji (71.000 ton), vendar ocenjujemo, da bo razliko možno zadovoljiti s kvalitetnejšo predelavo sekundarnega aluminija. 3. 2. Preskrba s surovinami Ker je proizvodnja glinice in primarnega aluminija kontinuiran proces, ki se ne sme prekiniti, je redna oskrba s 'Surovinami pomemben dejavnik, od katerega zavisi uspešnost (projekta. Dolgoletne proizvodne izkušnje nam omgočaja dobro poznava- nje nabavnega tržišča, ter tudi ocenjevanje bodočih nabavnih možnosti. S predvideno modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija se bodo zaradi tehnoloških sprememb bistveno zmanjšali normativi' porabe surovin in energije tako, da bo -skoraj v večini primerov predvideno količinsko povečanje porabe surovin in energije v degresivnem odnosu do povečanih količin primarnega alu mirnija,. V tabeli prikazujemo potrebne količine glavnih surovin in energetskih virov pred in po modernizaciji ,in lokacijo posameznih virov oskrbe. Tabela: Oskrba s surovinami po končani investiciji Vrsta surov, oz. energ. vira Količina v t pred invest. Količina v t po invest. SRS druge rep. konvert. uvoz ki ir. uvoz Boksit 283.000 283.000 — 70 15 15 NoOH 11.500 11.500 — — 70 30 Premog 152.000 152.000 85 15 — — Glinica1 — 24.400 — 100 — — Petrolkoks 17.500 30.000 — 25 75 — Elektr. smola 8.800 7.600 — 80 10 10 F - soli 3.800 3.200 — — 80 20 1 — dodatna količimo glinice, ki je ni možno proizvesti v TGA Ker temelji večina dosedanjih dobav in surovin J,n energetskih virov na dolgoletnih poslovnih odnosih, lahko realno, pričakujemo bolj ali manj nemoteno oskrbo tudi v bodoče. Dodatno bo potrebno zagotoviti nabavne vire za povečane količine nekaterih surovin (petrolkoks, glinica) in energetskih virov (zemeljski plin in energija). S posameznimi dobavitelji surovin in energetskih virov so medsebojni poslovni odnosi urejeni -na sledeč način: 1. Zemeljski plin in kurilno olje Večina proizvodnih naprav lahko uporablja oba alternativna energetska vira, tako, da je možno pri zadostnih razpoložljivih količinah zemeljskega plina skoraj v celoti zamenjati v tabeli navedene ko-ličine (kurilnega olja. a) Sas o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije za obdobje 1981—1985. b) SaS o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije. Obveznosti po tem sporazumu smo že poravnali in za letno porabo zemeljskega plina v višini 26 milijonov Sim3. c) Dolgoročna pogodba o dobavi zemeljskega plina v SOZD Petrol DO Zemeljski plin. 2. Premog a) SaS o urejanju medsebojnih razmerij in povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno planska in poslovno sodelovanje pri -razvoju proizvodnje in porabe premoga v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985. b) Dolgoročna dobavna pogodba z Zasavskimi premogovniki Trbovlje v obdobju 1982—1986 za letno količino 145.00 ton. c) Pogodba o poslovnem sodelovanju z DO »Rudnik Kaka-nj« v obdobju 1980—1984 z možnostjo podaljšanja za letno količino 20.000 ton. 3. Električna energija Na področju Dogovora o urejanju medsebojnih odtn-osov na področju preskrbe z električna energijo iz elektroenergetskega omrežja Slovenije za potrebe Tovarne glinice in aluminija Kidričevo v obdobju 1981—1985 -imamo z Elektrogospodarstvom Slovenije sklenjeno Pogodbo o dobavi in odjemu električne energije v višini 900 GWh pri maksimalni moči 106 MW. P-o modernizaciji proizvodnje aluminija bomo letn-o porabili1 1088 GWh električne energije pri maksimalni moči 130 MW, kair -po-meni povečan odvzem za 21 %. Srna podpisniki Samoupravnega sporazuma o -temeljih plana Samoupravne -interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 d-o 1985 im kontinuiteti do leta 1990, ter Samoupravnega sporazuma, o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o te- aluminij 5 meljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990. Obveznosti po samoupravnem sporazumu redno poravnamo. Tako smo samo na osnovi merila 20/30 % od fakturnega zneska za porabljeno električno energijo za leto 1984 prispevali za izgradnjo energetskih objektov iz svojega poslovnega sklada 559 milijonov din. Na osnovi Zakona o energetskem gospodarstvu, Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije in Samo upravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990 imamo z EGS. Sestavljeno organizacijo elektrogospodarstva Slovenije sklenjeno Pogodbo o zagotovitvi sredstev za povečevanje priključne moči za modernizacijo elektrolize. S pogodbo smo si zagotovili povečano maksimalno moč v konici za 24 MW tako, da bo skupna maksimalna moč v konici znašala 130 MW. Finančne obveznosti po tej pogodbi smo že poravnali na podlagi združenih sredstev po Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980. S to pogodbo je tako izpolnjen pogoj iz 18. člena Pravilnika o načinu izdajanja elektroenergetskih soglasij uporabnikom električne energije (Uradni list SRS št. 16/77) za izdajo elektroenergetskega soglasja TGA za povečanje moči odjema za 24 MW, ki je potrebno za modernizacijo .proizvodnje primarnega aluminija. Potrebno je povdariti, da delež porabe TGA Kidričevo v Sloveniji stalno pada. Tako je v letu 1965 znašal 22 % celotne slovenske porabe, v letu 1984 pa samo 10 %. Kljub povečanemu odjemu po modernizaciji bo delež naše porabe ostal leta 1990 nespremenjen (10 %). Po letu 1990 bo ta delež občutneje padal, saj ne nameravamo več širiti proizvodnje elektrolitskega aluminija, leta 2000 naj bi tako znašal samo še 7 %. Modernizacija proizvodnje aluminija je potrebna tudi zaradi vse dražje električne energije, saj bomo z modernizacijo znižali specifično porabo enosmerne električne energije iz sedanjih 17.400 kWh/t aluminija na 13.400 kWh/t ali za 23 %. 3. 3. Kadri Sedanje stanje in priliv novih kadrov na osnovi politike štipendiranja zagotavljajo dovolj kadrov tako po številu kot strokovni usposobljenosti za doseganje zastavljenih ciljev v času gradnje, poskusnega obratovanja in redne proizvodnje. V primerjavi s podobnimi projekti v tujini bo kodravski sestav zaposlenih b'st-veno boljši. Če k temu dodamo še dejstvo, da v TGA obstajajo 30-letne izkušnje na področju glinice in aluminija in da so organizirane vse spremljajoče dejavnosti, kadrovski vidik pro- jekta ni tisti, ki bi lahko povzročil motnje. 3. 4. Organizacija realizacije projekta Projekt realiziramo po projektnem pristopu. Za oblikovanje politike projekta imamo širši in ožji projektni svet, ki jima predseduje direktor SOZD UNIAL tov. Ivan Gerjovič, dipl. oec. V širšem projektnem svetu so poleg predstavnikov SOZD UNIAL predvsem predstavniki zunanjih institucij in organov (LB-ZB, KBM, GZS, Republiški komite za industrijo in gradbeništvo, Republiški zavod za planiranje, IS občine Ptuj, predstavnik SUAL, predstavnik Univerze — V TOZD Mon.tanistike). Naloga širšega projektnega sveta je predvsem oblikovanje strategije in taktike projekta na tistih področjih, ki so povezane za družbeno verifikacijo projekta, zaključevanjem finančne konstrukcije in pridobivanjem potrebnih soglasij in dovoljenj. V ožjem projektnem svetu so poleg najbolj odgovornih delavcev v SOZD UNIAL še predstavniki SUAL. Vloga ožjega projektnega sveta bo prišla do izraza v času realizacije projekta. Projektna skupina je sestavljena iz strokovnih delavcev TGA in Delovne skupnosti UNIAL. Projektno skupimo vodi Ivan Kodrič, dipl. ing., vloga odgovornega za projekt je zaupana tov. Ivanu Ger-joviču, dipl. oec. Celotni projekt je razdeljen na 11 podprojektov im obsega poleg tehnično-proiz-vodno izvajalske funkcije še vzdr-ževalniško, kontrolno, kadrovsko, tržno in finančno funkcijo kot tudi področje delovnih pogojev, varstva okolja in va.rnosti pri delu. Osnova za delo projektne’ skupine je mrežni plan aktivnosti. Nosilci aktivnosti so normalno vodje podprojektov, sodelavce v delovni skupini izbiramo med najsposobnejšimi strokovnimi delavci v linijski organizaciji. Z oz. na možno zaledje (300 delavcev s SŠ, 150 delavcev z VIŠ in VŠ), in upoštevajoč bogate izkušnje v proizvodnji, vzdrževanju in investicijski izgradnji, smo prepričani, da smo v stanju realizirati projekte skladno z načeli dobrega gospodarja. Zunanjim institucijam bomo poverili naloge projektiranja, delnega uvoza in opreme in eventuelno manjkajočih zmogljivosti na področju nadzora nad gradnjo. Projekt je kapitalno intenziven, vendar po tehnični strukturi relativno enostaven. Vedeti je namreč treba, da je v obratih elektrolize in žganja anod majhno število ponavljajočih se pozicij, ki jih dobro poznamo (usmerniki, aluminijski tokovodniki, 72 elektrolitskih peči s katodnim in ano-dnim delom, pečni manipulatorji, ognjeodporna obzidava itd.), saj se srečujemo z njimi v podobni obliki že desetletja. V bližnji preteklosti smo v TGA realizirali projekte obrata predelave, izpa-rilnikov, kotlovnice, ki so po zahtevnosti primerljivi z najzahtevnejšimi področji MPPAI (sestavljalnica anod), 3. 5. Predračunska vrednost investicije Predračunska vrednost investicije (PVI) po sedanjih cenah je izdelana na osnovi cen v maju 1985. Za tujo opremo je dinarska protivrednost preračunana na osnovi srednjih tečajev z dne 22. 5. 1985, in sicer: 1 USS = 261,52 1 FF = 28,14 1 DM = 85,85 1 Sfr = 102,23 1 Sch = 12,22 1 Bfr = 4,26 PVI je izdelana v strukturi kot jo predpisuje minimalna metodologija. Za osnovna sredstva je izdelana PVI po posameznih postavkah za projekt kot celoto In za podprojekte: — glinica, — anode, —- aluminij, — livarna, — spremljajoče dejavnosti, — kontrola kvalitete, •—- vzdrževanje, —■ zaklonišča, — infrastruktura. Za izdelavo PVI so služile naslednje podloge: — veljavne ponudbe izvajalcev gradbenih, gradbeno - obrtniških? in instalacijskih del, •—■ veljavne ponudbe dobaviteljev domače opreme, — veljavne ponudbe izvajalcev montažnih del, •—■ veljavne ponudbe dobaviteljev tuje opreme, — predračun špeditorske organizacije za transport uvožene opreme, — ocene strokovnih delavcev TGA za opremo in storitve, ki ni zajeta v ponudbah, — izračuni strokovnih delavcev TGA za tiste postavke PVI, ki se dajo izračunati (obratna sredstva, carine, Interkalarne obresti itd.) na osnovi splošno veljavnih osnov (carinske stopnje, obresti itd.). Ponudbe so izdelane na osnovi specifikacij opreme, del in storitev na osnovi tehnoloških projektov. Tehnološke rešitve za proizvodnjo aluminija so izdelane na osnovi know-how firme Aluminium Pechiney, .s katero je bila podpisana pogodba v decembru 1984. Tehnologija proizvodnje anod je izdelana na osnovi predlogov firm Fiv Cail Babock, Syprim, Riedhammer. Na osnovi tehnoloških rešitev je bila izdelana tehnična dokumentacija za gradbene, gradbeno - arhitektonske in instalacijske rešitve po obsegu in kvaliteti, ki se zahteva za PGD, PZR, IP. V PVI so zaključene vrednosti za rezervne dele in fizične spremembe. Z oz. na dodelanost tehnične dokumentacije smo prepričani, da je za ta namen predvidena višina sredstev realna. Izračun podražitev je izdelan na osnovi dinamike porabe po sedanjih cenah in faktorjih podražitev. Ocenili smo, da v pogojih visoke inflacije diferencirane stopnje podražitev za posamične postavke PVI nimajo vrednosti, zato smo se odločili za enotne letne poprečne stopnje podražitev. Uporabljeni faktorji podražitev upoštevajo trenutne gospodarske razmere in oceno bodočih gibanj, kot posledico vodenja ustrezne ekonomske politike. Kljub dejstvu, da je inflacija ena izmed najtežje obvladljivih in predvidljivih ekonomskih kategorij menimo, da bodo napori, ki jih naša družba vlaga v zagotovitev stabilnejših gospodarskih razmer, uspešni. V spodnji tabeli so prikazani faktorji podražitev na osnovi katerih smo izračunali predračunsko vrednost investicije s podražitvami. Višina faktorja je izračunana tako, da upošteva enakomerno dinamiko porabe v vsakem polletju. 1985 1986 1987 1988 II. pol. I. pol. II. pol. 1. pol. II. pol. l.pol. II. pol. Pop. letna st. podraž. % 70 55 40 30 Faktor podražitev 1,279 1,535 1,968 2,436 3,019 3,590 3,172 Pri izračunu faktorja za II. pol. 1985 je upoštevan pričetek porabe v mesecu novembru 1985. 11. 1. Rekapitulacija investicij (v 000 din) Sed. cene Cene s pod. 1. Skupna predračunska vrednost 24.392.652 39.485.000 1.1. Predračunska vrednost investicije v osnovno sredstvo 20.336.730 32.636.427 1.1.1. Gradbeni objekti 4.050.000 6.940.464 1.1.2. Domača oprema s tehnološkimi inštalacijami, z montažo in ostalimi stroški 6.612.596 12.815.674 1.1.3. Uvozna oprema z montažo, carino in ostalimi stroški —- oprema z montažo 7.073.503 7.073.503 —■ carina fm stroški uvoza 1.641.277 3.848.007 1. 1.4. Ostalo — v dinarjih 530.900 1.134.325 — v tuji valuti 824.454 824.454 1.2. Trajna obratna sredstva 700.000 2.235.773 1.3. Druga potrebna sredstva 3.355.922 4.612.800 aluminij e 11.1.1. MPPAL — Predračunska vrednost investicije po sedanjih cenah — Cene maj 1985 Zap. št. Postavka Skupaj DINAMIKA PORABE 1985 1986 1987 1988 II. pol. I. pol. II. pol. I. pol. II. pol. I. pol. II. pol. iV 000 din 1. Gradbena deia 4,050.000 972.000 1,093.500 1,053.500 607.500 283.500 40.500 2. Domača oprema 6,216.596 119.521 1,245.915 1,737.255 1,504.244 1,315.908 237,847 55.906 3. Uvoz. oprema 7,073.503 242.679 728.506 2,093.173 2,782.817 754.048 428.579 43.701 4. Carina 1,641.277 374.808 629.865 371.399 265.205 5. Ostalo —• v din 530.900 54.417 74.850 88.396 126.178 119.551 67.508 — v devizah 824.454 270.425 235.286 298.085 12.121 4.352 4.185 6. OSNOV. SRED. 20,336.730 1,659.042 3,378.057 5,644.717 5,662.725 2,848.758 1,043.824 99.607 7. OBRAT. SRED. 700.000 700.000 8. SKUPAJ OSNOV. IN OBRATNA SRED. 21.036.730 9. DRUGA SRED. 3.355.922 72.528 121.105 267.909 712.053 1.291.985 434.612 455.730 —■ družb, standai -d 150.000 50.000 50.000 50.000 —- interk. obresti 2.738.630 — 28.733 84.705 539.117 1.232.633 415.604 439.838 —- stroški kredita 467.292 22.528 42.372 135.204 172.936 59.352 19.008 15.892 10. SKUPAJ 24.392.652 1.731.570 3.499.162 5.912.626 6.374.778 4.140.743 1.478.436 1.255.335 Tečajno lista 22. 5. 1985: SCH 12,22; DM 85,85; SRF 102,23; FF 28,14; US$ 261,52; BFr 4,26 11. 1.2. MPPAL — Predračunska vrednost investicijepo cenah s podražitvami Zap. št. DINAMIKA PORABE Postavka Skupaj 1985 1986 1987 1988 II. pol. I. pol. II. pol. I. pol. II. pol. I. pol. II. pol. 1. 2. 3. 4. 5. Gradbena deia Dom. oprema Uvoz. oprema Carina Ostalo 6,940.464 12,815.674 7,073,503 3,848.007 1,214.028 149.282 242.679 1,600.884 1,824.020 728.506 1,920.530 3,167.016 2,093.173 683.275 1.340.752 3,319.866 2,782.817 1,390.112 741.636 3,442.415 754.048 971.580 122.634 720.200 428.579 803.040 v 000 din 192.878 43.701 — v din — v devizah 1,134.325 824.454 67.966 270.425 109.580 235.286 161.145 298.085 278.475 12.121 312.745 4.352 204.414 4.185 — 6. OSNOV. SRED. 32,636.427 1,944.380 4,498.276 8,323.224 9,124.143 6,226.776 2,283.052 236.570 7. OBRAT. SRED. 2,235.773 8. SKUP. OSN. IN OBRAT. SRED. 34.872.200 1,944.380 4,498.276 8,323.224 9.124.143 6,226.775 2,283.052 2,235.772 2,472.349 9. DRUGA SRED. 4,612.800 —- družb, standard 226.800 — in terital. obr. 3,837.890 —• stroški ikerdita 548.110 62.450 22.528 73.200 28.733 42.372 91.150 82.705 153.104 839.042 198.672 2,031.968 83.532 415.604 19.008 439.838 28.894 10. SKUPAJ: 39,485.00 2,029.358 4,642.581 8,650.183 10,161.857 8,342.276 2,717.664 2,941.081 Iz višine predračunske vrednosti se vidi, da nalaga financi-ramja projekta ini lahka, saj presega zmožnosti TGA. K financiranju bo zato potrebno pritegniti finančne vire tistih, ki so za realizacijo projekta zainteresirani. Odmevi na dosedanje aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem virov potrjujejo, da je ta interes prisoten in vliva upanje, da bomo s skupnimi močmi tej nalogi kos. Na prvem mestu omenjamo tiste, katerim je ta projekt v osnovi namenjen, porabnike aluminija. Velja za neposredne odjemalce kot porabnike aluminija višjih stopenj predelave. Verjamemo, da bodo delavci Impola -in 130 drugih organizacij svojo namero o dolgoročni oskrbi z aluminijem iz TGA izpeljali do konca, saj jo uresničujejo že več kot leto dni. Normalno bi bilo, do se jim pridružijo tudi njihove temeljne banke, ki se organizirajo za skupen nastop v obliki konzorcija. Projekt je pomemben za narodno gospodarstvo in ima glede na prihranke pri porabi energije in zmanjšane vplive na okolje položaj prednostne investicije z ugodnejšimi .pogoji financiranja. Na osnovi pogajanj s [predstavniki tujih bank in dobaviteljev opreme so tuje .banke pripravljene v celoti kreditirati nakup tuje opreme in storitev. Na teh izhodiščih je izdelana finančna konstrukcija projekta, ki je prikazana v tabeli. 1. Lastna sredstva 1. 1. Sredstva TGA Lastna sredstva DO TGA se oblikujejo z .nepovratnim združevanjem 80 % amortizacije obračunane po m inim aim ih stopnjah in vse proste akumulacije sposobne za združevanje po Zakonu o trajnih obratnih sredstvih. Sredstva se nepovratno združujejo na osnovi Samoupravnega sporazuma .o združevanju dela in sredstev za MPPAli. V obdobju 1985—1988 bo združenih 4.612 mio din sredstev. Sredstva se ob zaključku obračunanih obdobij tekoče izločajo na posebni račun pri SDK Ptuj za financiranje projekta MPPAL 1.2. Združena sredstva Impol Med TGA in Impolom je že več let v uporabi Samoupravni Kontrola Samoter aluminij 7 Viri financiranja in plan koriščenja a) Viri skupaj Skupaj Delež v % II/85 I/86 II/86 1/87 II/87 I/88 II/88 Lastna sredstva — sredstva TGA 4.612 11,7 1.056 500 700 700 1.656 — sredstva IMPOL 2.376 6,0 460 200 350 350 944 72 — —• sredstva MPPAL 13.000 32,9 — 2.979 2.209 1.492 3.445 2.213 662 Kredit konzorcija 11.600 29,4 — — 3.000 4.825 1.539 — 2.236 Tuji krediti 7.897 20,0 513 964 2.391 2.795 758 433 43 Skupaj : 39.485 100,0 2.029 4.643 8.650 10.162 8.342 2.718 2.941 b) Po namenih vlaganj * Osnovna sredstva — sredstva TOA 4.527 971 500 700 700 1.656 — sredstva IMPOL 2.376 — 460 200 350 350 944 72 — — sredstvo MPPAL 8.472 — — 2.834 1.882 454 1.330 1.778 194 Kredit konzorcija 9.364 — — — 3.000 4.825 1.539 — — Zunanji krediti 7.897 — 573 964 2.391 2.795 758 433 43 Skupaj : 32.636 — 1.944 4.498 8.323 9.124 6.227 2.283 237 Trajna Obratna sredstva Kredit konzorcija 2.236 2.236 Druga potrebna sredstva LS — združena sredstva 4.613 85 145 327 1.038 2.115 435 468 Skupa j : 39.485 2.029 4.643 8.650 10.162 8.342 2.718 2.941 1.3. Določitev lastnega prispevka po ZOPPIK (Uradni list SFRJ, št. 62/79, 59/81, 13/82) v 000 din Postavka Predračunska vrednost % Znesek lastnega last. prispevka prispevka Gradbeni objekti 6.940.464 20 1.388.093 Ostalo v din 1.134.325 20 226.865 Oprema in carina 23.737.184 15 3.560.578 Ostalo v devizah 824.454 15 123.668 Skupaj : 32.636.427 5.299.204 Lastni prispevek v virih finan- ■—- sredstev TGA 4,612.000 ciranja znaša 19,988.000 tisoč din. Obvezni lastni prispevek v —• sredstev Impol 687.204 višini 5,299.204 tisoč gotavlja iz: din se z-a- Skupaj : 5,299.204 sporazum o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka. Dodatno je sprejet Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za MPPAI s katerim Impol nepovratno združuje 2.376 mio din proste akumulacije. 1.4. Sredstva sovlagateljev Sredstva sovlagateljev znašajo 13.000 dio din. V strukturi virov financiranja predstavljajo največjo postavko, 32,9 %. Sredstva zagotavljajo podpisnice Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za MPPAI. Motiv združevanja sredstev je dolgoročna oskrba z aluminijem in s tem zagotovitev osnove lastnih razvojnih načrtov. Podpisnice združujejo sredstva v višini 15 % fakturne vrednosti realiziranih dobav aluminija in Al zlitin, oz. v višini 12,5 % vrednosti realiziranih dobav Al polizdelkov. Sporozum je podpisalo 130 podpisnic, ki sredstva združujejo v obdobju 1984—1988. Sredstva pritekajo tekoče, ob vsaki realizirani dobavi, ter se izločajo na poseben račun pri SDK Ptuj za financiranje projekta MPPAI. Nadomestilo se v času izgradnje ne obračunava. Sredstva se prično vračati v prvem letu normalnega obratovanja, SOZD Uni-al pa jamči, da bodo vrnjena v 10 letih. V času vračanja se obračunava nadomestilo v višini 15 % letno za združena in še ne vrnjena sredstva. 1.5. Krediti konzorcija domačih bank Krediti konzorcija domačih bank znašajo 11.600 mio dim, kar predstavlja 29,4 % skupnih virov financiranja. Krediti so usklajeni s politiko poslovnih bank o višini udeležbe bančnih sredstev pri financiranju investicij za povečanje proizvodnje ključnih, na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin in reprodukcijskih materialov. Iz kredita konzorcija se financirajo tudi manjkajoča obratna sredstva. Ker gre za prednostno naložbo, s katero bodo doseženi prihranki pri energiji in zmanjšanje onesnaževanja okolja, bo znašala obrestna mera 43 %. 1.6. Finančni krediti tujih bank iPri tujih bančnih institucijah bodo najeti krediti v višini 30,2 mio US$, kar znese 7.897 mio din, oz. 20 % v strukturi virov financiranja. V USS je izražena samo nominalna vrednost v tujini najetih kreditov, v resnici bodo krediti v valuti zahodnoevropskih držav, dobaviteljev opreme. Največji delež opreme je predviden iz Francije. Okvirno dogovorjeni pogoji za najetje kreditov so: obrestna mera: 11,2% leto odplačilna doba: 8 let — polletne anuitete grace period: 3 leta commitment fee: 0,40 % letno na še neizkoriščeni znesek kredita memagement fee: 0,40 % enkratno zavarovalna premija: 3,6 % enkratno Kredite bo potrebno pokriti z garancijo poslovne banke. 1.7. Zagotavljanje sredstev v času realizacije Sredstva za realizacijo projekta bomo zagotavljali v skladu z določili Zakona o graditvi projektov (Ur. I. 34/84) in Zakona o zagotovitvi sredstev za graditev objektov (Ur. I. SRS 18/85). aluminij s Rekli so . . . Pred sejo CK ZKS je bila tudi v naši DO delovna skupina CK ZKS. Tema razgovorov je bila — opiranje na lastne sile. O tem smo poročali po ozvočenju in v Novicah. Tokrat objavljamo le nekaj misli, izrečenih na sestanku. m Ločiti bo treba zrnje od plevela (Toplek) % Če hočemo uspeti, moramo osnovno surovino obogatiti — dvigniti kvaliteto # Negativne vplive na okolje in ljudi moramo izboljšati (Salemovič) © Notranje rezerve so v delovni in tehnološki disciplini. Vsak pri sebi bi moral razčistiti — somodisciplina (Korošec) m V delovni organizaciji imamo idealen sistem, vendar so postopki predolgotrajni. Rezerve so v kvalitetnejšem samoupravljanju (Glazer) Kako smo poslovali Tabela I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu avgustu 1985. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1985. DOSEŽENO I N D E K S I TOZD/PROIZVOD Enota 1985 19 84 19 8 5 1985/84 1985 VIII l-VIII VIII l-VIII Vlil l-VIII 7:5 8:6 7:3 8:4 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 t 7.864 69.933 9.316 70.630 9.371 70.052 101 99 119 100 Od tega: predelava A1203 t 200 2.600 650 2.914 246 3.373 38 116 123 130 Kalciniirana gl. ■—- red. proiz. t 8.490 66.512 8.513 67.605 8.540 65.349 100 97 101 98 Ka.loiini.rana glin. —• predelava t — — — 27 — — — — — — Prod. hidr. AI203 -—■ red. proiz. t — — 12 68 — 27 — 40 — — Prod. hidr. AI203 — predelava t 200 2.600 650 2.886 246 3.373 38 117 123 130 Skupaj (kale. gl. + prod. kidr.) t 8.690 69.112 9.175 70.586 8.786 68.749 96 97 101 99 Raztop. vod. steklo t 1.251 9.807 663 5.429 563 5.441 85 100 45 55 Od tega: predelava t 297 2.330 663 917 — 124 — 14 — 5 Zeolit A — suhi t 305 2.400 — 869 97 966 — 111 32 40 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A t 1.754 13.747 1.777 14.110 1.722 13.958 97 99 98 102 Elektrolitski Al — hala B t 2.055 16.109 2.063 16.465 2.053 16.137 100 98 100 100 Elektrolitski Al — hala B6P t 92 723 91 242 96 737 105 305 104 102 Skupaj hala A+B + B-6P t 3.901 30.579 3.931 30.817 3.871 30.832 98 100 99 101 Anodna masa t 2.392 18.304 2.309 17.163 1.991 18.782 86 109 83 103 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 1.285 10.070 1.267 12.316 1.773 13.153 140 107 138 131 Al formati — za iz pa rilce t — — — 1.247 — 568 — 46 — — Al žico t 327 2.566 290 2.403 187 885 64 37 57 34 Al trak — ozki za prod. t 85 666 123 513 99 940 80 183 116 141 Al trak — ozki za rondel. t 340 2.663 355 2.157 97 2.022 27 94 29 76 Rondelice t 170 1.331 109 1.052 114 1.070 105 102 67 80 Al trak — široki za prod. t 425 3.329 506 2.509 558 2.706 110 108 131 81 Al trak — široki za izparil. t 212 1.664 215 427 208 1.605 97 376 98 96 Izparilniki Al zlitine: g n etn e t 85 666 107 786 76 932 71 119 89 140 t 702 5.506 702 5.570 674 5.499 96 99 96 100 livarske t 743 5.825 563 5.444 527 5.486 94 101 71 94 Predzlitine: last. poraba t 91 711 97 722 94 775 97 107 103 109 Drogi za kline + stikala t 8 67 — 143 18 42 — 29 225 63 Tokovodni.ki za MPPAI t 85 667 — — — — — — — — t 4.558 35.731 4.335 35.289 4.425 35.683 102 101 97 100 Od tega: biagov. proizv. t 3.907 30.626 3.667 30.593 4.008 30.671 109 100 103 100 Pretapljanje Al t 374 2.929 417 2.247 213 1.727 51 77 57 59 TOZD TOVARNA GLINICE Proizvodnja Al hidrata AI203 znaša v mesecu avgustu 9.371 ton (indeks 119), od tega je predelano 246 ton §indeks 123). V času od l-VIII smo proizvedli 7CL052 ton Al hidrata in s to količino presegli plan proizvodnje za 119 ton, proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 578 ton oz. 1 % V osmem mesecu smo proizvedli 8.540 ton kalcinirane glinice, Al hidrata AI203 smo prodali iz predelave 246 ton, to je skupaj 8.786 ton in je za 96 ton oz. 1 % več kot smo predvideli v letnem planu poslovanja. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega Al hidrata AI203 je dosežena z 68.749 ton in ne dosega planirane količine za 363 ton (indeks 99), proizvodnje v istem času preteklega leta pa ne za 1.837 ton (indeks 97). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v času od I-VI11 porabili 101 % boksita, 84 % Na hidroksida, 99 % pare, 182 % žganega apna in 105 % električne energije napram planirani porabi. Pri proizvodnji kalcinirane glini n i c e smo od januarja do avgusta presegli porabo toplotne energije za 2 % in električne energije za 9 %, poraba pare je enaka planirani, Al fluorida pa smo porabili za 64 % kanj kot smo predvideli. V mesecu avgustu smo proizvedli 563 ton raztopljenega vodnega stekla (indeks 45), v obdob-jujiu I - VI11 znaša proizvodnja 5.441 ton in je za 45 % manjša od načrtovane. Od skupne proizvodnje raztopljenega vodnega stekla smo od januarja do avgusta predelali 124 ton, to je samo 5 % planirane količine. Proizvodnja zeolita A-suhega je v osmem mesecu dosežena z 97 ton oz. 32 % načrtovane količine, od začetka leta pa do konca osmega meseca pa smo proizvedli 966 ton, to je 1.434 ton oz. 60 % manj kot smo načrtovali. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V hali A smo v avgustu proizvedli 1.722 ton elektrolitskega Al in s to količino nismo dosegli planirane količine za 32 ton oz. 2 %. Kumulativna proizvodnja znaša 13.958 ton in je za 211 ton večja od načrtovane (indeks 102) in 152 ton manjša od proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta (indeks 99). V hali B znaša avgustovska proizvodnja 2.053 ton in je enaka planirani. Od januarja do avgusta smo proizvedli 16.137 ton, to je 28 ton več kot smo načrtovali. Proizvodnja poskusnih peči v hali B je v avgustu dosežena s 96 ton in je za 4 % večja kot smo načrtovali, od I-VI11 znaša 737 ton in je za 2 % večja kot po planu. Proizvodnja Al v hali A, B + B6P je v avgustu dosežena s 3.871 ton (indeks 99), od januarja do avgusta pa znaša 18.782 ton in je za 478 ton oz. 1 % večja kot smo predvideli v letnem planu poslovanja. V hali A smo v času od l-VIII porabili 97 % anodne mase, 54 % kriolita, 101 % Al fluorida [Nadaljevanje na 10. strani) Tabela II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA EN TOZD/PROIZVOD mere 1985 vin l-VIII I 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 — boksit t * 2,607 2,352 2,630 90 101 — Na hidroksid 100 % t * 0,10920 0,04732 0,09179 43 84 — para t 1,450 3,99370 4,41035 90 99 — žgano apno t 0,0405 0,05467 0,07366 135 182 — el. energija kWh 360.653 369.594 378,533 102 105 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 5,445 5,45776 5,53132 100 102 — para t 0,0402 0,04016 0,04017 100 100 — Al fluorid t 0,000412 0,000117 0,00015 28 36 —■ el. energija kWh 31,174 29,41626 34,05674 94 109 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A — glinica t 1,920 1,91981 1,91996 100 100 —• anodna masa t 0,575 0,56292 0,55736 98 97 ■—- kriolit t 0,030 0,010046 0,016091 33 54 — Al fluorid t 0,040 0,04643 0,04056 116 101 —• el. energija kWh 17,971 17,936 17.697 100 98 Elektrolit. Al — hala B — glinica t 1,920 1,91993 1,92003 100 100 —- anodna masa t 0,565 0,54487 0,56131 96 99 —• kriolit t 0,030 0,024115 0,02399 80 80 — Al fluorid t 0,040 0,042213 0,03999 106 100 —■ el. energija kWh 17.537 17.369 17.284 99 99 Elektrolitski Al — hala B6P —■ glinica t 1,920 1,92368 1,92030 100 100 — anodna masa t 0,600 0,57897 0,57879 96 96 ■—- kriolit t 0,030 0,00832 0,02456 28 82 —■ Al fluorid t 0,040 0,026515 0,02144 66 54 — el. energija kWh 16,979 16,333 16,620 96 98 Anodna masa —- petrolkoks t 0,67165 0,64087 0,64707 95 96 — katranska smola t 0,338015 0,36906 0,36521 109 108 —■ mazut t 0,0055 0,00080 0,00135 15 25 — el. energija kwh 150 135 129 88 86 Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 440 z naslovom »KISLINJENJE CEVNEGA OMREŽJA PRI NAPRAVI ZA DOZIRANJE APNENEGA MLEKA V REAKTOR« je prijavil inovator Jože KRAMBERGER, KV ključavničar v skupini za tekoče vzdrževanje kotlarne — TOZD Tovarna glinice. V omehčevalnici vode so cevi doslej kisllnili -—- čistili na dozirni napravi tako, da so jih demontirali, potopili v solno kislino HCL, nato spet montirali, s čimer je imel en .ključavničar za 6 ur dela. Ta dela so ponavljali vsake tri tedne, odvisno od potrošnje mehke vode. Avtor je razmišljal, kako bi delo poenostavil in predlagal postopek: v zbirno posodo je nalil cca 15 litrov 30 % HCL, povezal zbirni rezervoar s koncem tlačne cevi 0 1, vklopil batno črpalko v obratovanje c ca 45 minut, kislina je imela popolnoma nevtralno vrednost, nato cevi opral še z vodo. Cevi oz. dozirni sistem je bil popolnoma čist. Čiščenje je sedaj mnogo bolj enostavno, kvalitetnejše in gospodarno. Strokovni team v TOZD Tovarna glinice je predlog ugodno ocenil. Koristnost predloga je predvsem v skrajšanju delovnega časa, potrebnega za izvedbo te operacije. Predlagal je, da bi avtorja nagradili z enkratno nagrado. Služba za inventivno dejavnost je pripravila izračun enkratne nagrade v skladu s 57. členom SaS v znesku 5.663,00 din. Komisija in delavski svet TOZD Tovarna glinice sta ga potrdila. Z avtorjem smo sklenili pogodbo o uporabi koristnega predloga in mu nakazali nagrado. C. P. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 452 z naslovom »ROČNO DVIGALO ZA MONTAŽO IN DEMONTAŽO ZRAČNIH CEVI PRI DEKOMPO-ZERJIH« je prijavil inovator Roman ŠTUMBERGER, strojni teh- nik, vodja skupine za tekoče vzdrževanje v TOZD Tovarna, glinice. Inovator je predlagal, da bi v obratu dekompozerjev uporabljali za montažo in demontažo zračnih cevi ročno dvigalo, ki so ga izdelali v delavnici tekočega vzdrževanja glinice. Tako dvigalo bi uporabljali za vse posode dekompozerjev, na vsako posodo bi montirali podstavek tako, da bi bilo samo dvigalo prenosno. Strokovni team v TOZD Tovarna glinice je ugodno ocenil predlog. Smatral je, da je njegova koristnost v bojši Izkoriščenosti opreme in povečani varnosti pri delu. Predlog so realizirali. Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog izračuna enkratne nagrade avtorju v znesku 8.218,00 din. Komisija In delavski svet TOZD Tovarna glinice, ki je predlog potrdil kot tehnično izboljšavo sta se s predlogom strinjala, avtor pa ne. Smatral je, da je glede na pomembnost predloga enkratna nagrada odmerjena prenizko. Na delavski svet TOZD Tovarna glinice je vložil zahtevek za preizkus sklepa. Delavski svet je zahtevku ugodil. Razveljavil je svoj prvotni sklep, z novim sklepom pa je avtorju priznal enkratno nagrado v višini 15.000,00 din. Avtor je sedaj soglašal. Pogodbo z njim smo sklenili, nalog za nakazilo izstavili. C. P. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 462 z naslovom »IZBOLJŠAVA OBRE-ZILNEGA ORODJA ZA ZADNJE PESTO« je prijavil inovator Dušan ČAMER, VKV delavec v TOZD LLBK Trbovlje. Pri obrezovanju zadnjega pesta so odrezki iz sredine komada padali med vzmeti orodja, kar je imelo za posledico, da so bili odlitki poškodovani. Zaradi stisnjenih odrezkov so se lomile vzmeti, delavka odrezkov namreč ni mogla odstraniti, ne izpihati z zrakom, ker so se zagozdili med vzmeti. (Nadaljevaeje z 9. strani) in 98 % električne energije glede na planirano porabo. V hali B smo od januarja do avgusta porabili vseh surovin manj kot smo planirali in sicer: anodne mase za 1 %, kriolita za 20 % in električne energije za 1 %. Pri proizvodnji poskusnih peči smo porabili 4 % manj anodne mase, 18 % kriolita, 46 % Al fluo-rida in 2 % električne energije. Meseca avgusta smo proizvedli 1.991 ton anodne mase in s to količino nismo dosegli plana za 17 %. Kumulativna proizvodnja znaša 18.782 ton in je za 478 ton oz. 3 % večja od načrtovane in 1.619 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 109). Pri proizvodnji anodne mase smo v času I-VI11 presegli porabo katranske smole za 8 %, petrol-koksa smo porabili za 4 % manj, mazuta za 75 % in električne energije za 14 %. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v avgustu proizvedli 4.425 ton različnfh livarniških proizvodov ter s to poličino nismo dosegli za 133 ton planirane proizvodnje (indeks 97). V času od januarja do avgusta znaša proizvodnja 35.683 ton in je za 48 ton manjša od načrtovane, proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa smo presegli za 394 ton oz. 1 %. Mesečna blagovna proizvodnja znaša 4.008 ton in je za 3 % večja od predvidene v letnem planu poslovanja, kumulativna proizvodnja pa je 30.671 ton in presega plan za 45 ton (indeks 100). V mesecu avgustu smo pretopili 213 ton Al za tuje naročnike, to je 57 % planiranega pretap-Ijanja, od I-VI11 pa znaša pre-tapljanje 1.727 ton (indeks 59). Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Avtor je predlagal, da bi izdelali podložko in z njo obrezovali obdelovance. Svojo idejo je skiciral, v orodjarni so jo realizirali. Sedaj odrezek enostavno odpihnejo z zrakom. V TOZD LLBK so predlog realizirali. Predlagali so, da bi avtorja nagradili z enkratno nagrado v znesku 3.000,00 din. Služba je v tem smislu pripravila predlog za delavski svet TOZD LLBK. Ta je predlog sprejel kot koristen, avtorju pa odobril nagrado v predlagani višini. Pogodbo smo z avtorjem sklenili, nalog za izplačilo izstavili. C. P. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 474 z naslovom »PRIPRAVA ZA KRIVLJENJE CEVI« sta prijavila inovatorja Janez DRGAN in Marko ZUPAN, oba VKV delavca v TOZD LLBK Trbovlje. V TOZD LLBK so krivili brezšiv-ne jeklenke, bakrene in aluminijaste cevi tako, da so jih segreli in nato krivili v ročnem primežu. Pri takem postopku so se cevi v krivini nagubale, stena se je stanjšala, zmanjšal se je presek, pa tudi krivina ni bila najboljša. Avtorja sta predlagala in skonstruirala pripravo za krivljenje vseh navedenih cevi. Cevi sedaj krivijo na hladno — brez gretja. Pri takem krivljenju ne pride do deformacije cevi in do poznejših poškodb. Skrajšal se je tudi čas krivljenja.. V TOZD LLBK so ocenili, da do sedaj ni bilo velikih potreb po krivljenju cevi im da zato niso iskali serijsko narejenih naprav za krivljenje. Kljub temu pa so menili, da je predlog za TOZD koristen in ga uporabljajo. Za avtorja so predlagali enkratno nagrade. Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog izračuna enikra-tne nagrade v skladu s 57. členom SaS. Po tem predlogu gre vsakemu avtorju znesek 5.666,00 din. Komisija in delavski svet TOZD LLBK sta se s predlogom strinjala. Inventivni predlog je sprejet kot koristen, pogodbe sklenjene, nagrada nakazana. C. P. INVENTIVNA PREDLOG ŠT. 469 »PRIPRAVA ZA OBDELAVO KUĆIŠTA VENTILA PPT TRSTE-NIK« je pripravil Andrej LEDINEK,, strojni delovodja — vodja oddelka čistilnice v TOZD LLBK Trbovlje. Do avtorjevega predloga so v TOZD LLBK obdelovali odlitek »KUĆIŠTE VENTILA PPT TRSTE-NIK« z žaganjem odduška. Avtor pa je predlagal, da so izdelali pripravo, s katero obdelujejo ta odlitek .na stružnici. Na ta način prihranijo tračno žago, izboljšala se je kvaliteta odlitka, saj so z žaga odlitek včasih poškodovali, pa tudi ostanek srha je bil prevelik im je bila’potrebna dodatna operacija brušenja na torni plošči. V TOZD LLBK so ocenili, da je koristnost predloga v boljši izkoriščenosti opreme in prihranku tračnih žag in ga realizirali. Predlagali so, da bi avtorju za njegov predlog dali enkratno nagrado v skladu s 57. členom SaS. Služba je pripravila predlog za enkratno nagrado v višini 11.383,00 dim ter ga posredovala DS TOZD LLBK. Ta je predlog sprejel kot tehnično izboljšavo, avtorju pa priznal enkratno nagrado v predlagani višini. Pogodbo z avtorjem smo sklenili, nalog za nakazilo nagrade izstavili. C. P. Bife OBVESTILO Obveščamo delavce, ki imajo zdravstveno zavarovane otroke, stare nad 15 let oz. bodo dopolnili 15 let starosti v šolskem letu 1985/86 in se redno šolajo v osnovni ali srednji šoli, da takoj predložijo v kadrovski socialni službi delovne organizacije potrdilo o šolanju za šolsko leto 1985/86. Otroci, za katere ne boste predložili potrdila o šolanju, ne bodo mogli več uveljavljati ti pravic iz zdravstvenega varstva kot družinski člani. Za otroke — študente lahko uredite zdravstveno zavarovanje pri Občinski zdravstveni skupnosti v Ptuju, Trstenjakova 9. Kot dokazilo je potrebno priložiti zdravstveni izkaznici potrdilo o vpisu. Kadrovsko socialna služba aluminij 10 Družbena samozaščita in SLO Naloge družbenih subjektov pri uresničevanju družbene samozaščite v splošni ljudski obrambi 1. DELOVNI ČLOVEK IN OBČAN Vloga delovnega človeka in občana pri uresničevanju družbene samozaščite je zelo velika. S svojim obnašanjem, ravnanji in odnosu do vsakdanjih življenskih in delovnih vprašanj in problemov, obrambe in zaščite, varnosti naše države in podobno občan lahko dosti prispeva k uresničevanju družbene samozaščite, krepitve naše obrambne moči in varnosti zemlje ter družbe. Zaradi tega pomena je v Ustavi zapisano, da je družbena samozaščita pravica in dolžnost občana. Pri uresničevanju te svoje pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite (nadalje DS) in splošne ljudske obrambe (nadalje SLO) vsak človek bi moral vedeti — da izvršuje svoje naloge s področja obrambe domovine v celoti (da se pripravlja na obrambo, da sodeluje v organiziranih oblikah sistema SLO, da izvršuje zakonske obveze kot so: vojaška, delovna, obvezo delovanja in izobraževanja v narodni in civilni zaščiti in materialno), izhajajoč z tega, da je to njegova samoupravna funkcija, — da spoznava sovražno dejavnost in vse tisto, kar slabi obrambno moč ter podvzema odgovarjajoče ukrepe (da opozori na napake, da obvesti ustrezne organe in organizacije na nevarnost, da se vključi v akcije DS), — da se v komuniciranju s tujci obnaša v skladu z interesi SLO in varnosti naše zemlje (da pazi, kaj bo tujcu povedal, s čim ga bo vse seznanil, kako se tujec obnaša, kaj ga zanima, da prijavi njegovo bivanje v stanovanju, da seznani ustrezne organe o morebitnem sumljivem obnašanju tujca . . .), — da ne nasede raznim dezinformacijam in sovražni propagandi ter vedno spremlja dotok informacij od kod prihajajo, kdo jih posreduje, s kakšnimi nameni so lansirane ter njihov objektivni efekt, —■ da se vključi v izvajanju aktivnosti DS v svoji delovni organizaciji ali krajevni skupnosti, — da pomaga organom javne in državne varnosti, službe družbenega knjigovorstva, samoupravni delavski kontroli in drugim pristojnim organom pri sprovajanju svoje funkcije za zaščito zemlje in samoupravnega socialističnega sistema, — da razumno ravna z orožjem (športnim, lovskim, vojaškim), ki ga ima, da ne bi prišlo do zlorabe ter prepreči možnost prihoda do orožja otrokom in s tem tudi možnost nastanka nesreče, — da varuje sredstva in opremo SLO in da z opremo rokuje racionalno in učinkovito. (se nadaljuje) R. M. ZAHVALA DB ODHODU V POKOJ Po 22 letih dela v elekrolizi je odšel v zasluženi pokoj Stanko Breg. Svoje sodelavce je povabil h gostilni Kmetec, kjer so v prijetnem vzdušju ob bogato obloženi mizi obujali spomine na leta, ki so jih prebili v tovarni. Zahvaljuje se sodelavcem prve izmene, z direktorjem na čelu, za udeležbo na poslovilnem srečanju ter vsem mladim, ki so prav tako prišli, čeprav so delali skupaj le malo časa. Rad bi, da bi ga nekdanji sodelavci kdaj pa kdaj obiskali, saj je težko kar naenkrat končati nekaj, kar se je ponavljalo dan za dnem. Zahvaljuje se tudi strežnemu osebju — Roziki Kmetec, Magdi Kmetec in Smiljani Bobič za odlično postrežbo in prijetno vzdušje. Vsem v tovarni, posebno pa svojim sodelavcem, želi veliko uspehov. Stanko Breg Spoznajmo se, sodelujmo Šestnajstega avgusta smo v naši ulici Sallaumines imeli razpoznavni večer, ki je bil namenjen temu, da bi se stanovalci med seboj bolje poznali. Saj je že tradicionalna navada v večjih mestih in naseljih, da še sosed soseda ne pozna. Naša krajevna skupnost — Ivan Keše, pa je temu sklenila narediti konec. Veliko posluha za to akcijo so imele tudi kulturne skupine, saj so se v zelo velikem številu odzvale vabilu za sodelovanje. Po celi ulici smo namestili mize in klopi, nato so najmlajši pričeli z začrtanim programom. Malčki so svoje vtise iz življenja v ulici prenašali na asfalt. Krede, ki so jih vodile drobne roke, so ipo tleh risale sončke, rože, motorje, ... ki pa jih v naši ulici nismo prav nič veseli, saj ogrožajo va,most naših otrok, ki jim je ulica edino igrišče. Ulica je ob zvokih ansambla »Kompromis« zaživela. Zadišalo je po pečenem mesu, za kar je poskrbel hotel Rudar, ki je namestil tudi nekaj »točilnih« postaj, da bi razpoznavanje teklo bolj gladko. Nato so se oglasili naši godbeniki, ki tudi niso od muh. Poleg so pripeljali še ma-žoretke, ki so ob zvokih pihalne godbe elegantno hodile po ulici in spretno sukale svoje palice. Da pa ne bi bil kdo prikrajšan, je folikloma skupina odplesala še venček jugoslovanskih narodnih plesov. Nato je zapel moški pevski zbor Zarja in mešani pevski zbor Svoboda I. Da pa stanovalci ne bi samo opozarjali, ampak tudi sodelovali', je trgovsko podjetje 1. Junij Trbovlje, priredilo tekmovanje za- laične in žejne. Pojesti je bilo treba sendvič s sirom in popiti steklenico piva. Tu je bil najuspešnejši tov. Delpin. stanovalec naše ulice. Za nagrado pa je prejel deset pločevink piva. Nato so možje iz leve strani naselja prijeli za en konec vrvi, možje iz desne pa za, drugi konec in povlekli. Tu se je splačalo zmagati, saj so zmagovalci za nagrado prejeli lepo zapečeno svinjsko glavo. Zmagovalci pa so se izkazali tudi s »tolažilnim« dejanjem — poražence so povabili, da so Skup,a,j nadomestili »izgubljeno tekočino« ob napornem vlečenju. Ker pa je znano, da se ljudje najbolje spoznajo ob plesu, je ansambel neutrudno igral vse tja do 23. ure. Da je večer potekal brez zapletov In nevšečnosti so poskrbeli »redarji«, ki jih je že prej določil zbor hišnih svetov. Ti možje, ki so skrbeli za red med prireditvijo, so v poznih večernih oziroma jutranjih urah odstranili mize in klopi iz ulice. Da pa ulica ne bi bila podobna smetnjaku, se je zbor stanovalcev domenil tudi s Komunalnim podjetjem, da je zaključil akcijo s čiščenjem ulice v zgodnjih jutranjih urah. Tako smo se stanovalci ulice Sallaumines prebudili v sončno, sobotno jutra, ulica je bila mirna in čista, kot da se tu ni nič dogajalo. Mislim, da je akcija dosegla svoj namen, saj je poleg stanovalcev privabila še številne občane drugih krajevnih skupnosti. Upam, da bomo s takšnimi akcijami uspeli omiliti togost mestnega življenja. Albina Ocepek ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega sodelavca, prijatelja, očeta, taista in botra JAKOBA MALEKA iz tozda Tovarna glinice se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, sorodnikom, znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna hvala sindikatu za pomoč, godbi na pihala, lovski družini lin govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena. Vzame ti, kar si Imel najraje in ti dodeli pusto osemijenost, polno spominov. Članke za naslednjo številko glasila pričakujemo do 14. oktobra. Uredništvo aluminij n Predlagane spremembe pri obračunu nadomestil v času bolniškega staleža Tokrat se bomo omejili na pojasnilo v zvezi z obračunom nadomestil v času bolniškega staleža (po novem predlogu) in v času zdravstvene rehabilitacije. Ta vprašanja načenjamo iz dveh razlogov: 1. ker pričakujemo za obračun nadomestil spremembe v Samoupravnem sporazumu o zdravstvenem varstvu in 2. zaradi tega, ker posameznim upravičencem do nadomestila v času zdravstvene rehabilitacije ni jasno, kakšne so njihove pravice in osnove za obračun nadomestila. 1. V Uradnem listu SRS št. 29/85 z dne 16. 8. 1985 so predlagane spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Posebej povdorjamo predlagane, ker spremembe in dopolnitve aktov o pravicah iz zdravstvenega varstva dokončno, po predhodnih razpravah v združenem delu, sprejme Skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Predlagane so nekatere spremembe v 8., 25., 30., 31., 34. in 41. členu SaS. Ker bi za temeljito obravnavo vseh navedenih členov morali imeti na razpolago dosti prostora in časa, se bomo tokrat omejili le na 34. in 41. člen, ki sta verjetno trenutno najbolj zanimiva. Zata dobesedno navajamo predlagane spremembe in podajamo potrebne obraz-lage : »Delavcu, ki je z dela odsoten več kot mesec dni, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira vsak nadalnji mesec odsotnosti z odstotkom rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka, doseženega na zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela v prejšnjem mesecu. V primerih, ko delovni ljudje prejemajo nadomestilo osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti, se pri valorizaciji upošteva poprečna rast osebnih dohodkov na zaposlenega v občini.« Iz pravkar navedenega lahko razumemo naslednje: — da delavec prejema nadomestilo osebnega dohodka do 30 dni po osnovah, ki so tudi do sedaj bile veljavne in samoupravno potrjene, oz. sprejete v aktih naše delovne organizacije. Torej, nadomestilo na osnovi doseženega osebnega dohodka iz preteklega leta. Nadomestilo po 30 dni odsotnosti pa bi se valoriziralo za enak odstotek kot so zvišani osebni dohodki v delovni organizaciji. Iz tega sledi, če vzamemo za primer enega delavca z osnovo iz preteklega leta, ki je 200.—- din in če smo mesec dni pred nastopom bolniškega staleža tega delavca, osebne dohodke povišali za 50 % v delovni organizaciji, potem bo ta delavec prejemal ad 31-tega dne naprej nadomestilo v višini 300.— din. V zvezi s tem še ena pojasnilo: to določila velja le v primeru, če je delavec neprekinjeno v staležu več kot 30 dni. Pri prekinitvi staleža in ponovne pridobitve pravice do nadomestila velja osnova iz preteklega leta. Čudna, nerazumljiva in brezo-snovna pa je vsebina drugega odstavka 8. člena novele, v kateri zasledimo naslednje določilo: »V odstotek rasti poprečnega osebnega dohodka po 4. in 5. členu tega samoupravnega spo- razuma se ne všteva povečanje, ki velja za nazaj. Na tej podlagi se za nazaj tudi ne izplačajo razlike nadomestil in povračil.« Poskušajmo (če citirano besedilo pravilno razumemo) komentirati to določijo: Delavec, ki smo ga že prej vzeli za primer, bi po enem mesecu staleža prejemal 300.— din nadomestila za uro odsotnosti. Drugi delavec, ki je zbolel mesec ali več pozneje in je v tem času prišlo do poračuna osebnega dohodka v delovni organizaciji (vzemimo za primer 8 % več nadomestila od svojega sodelavca, čeprav imata oba (recimo za primer) enako ocenjeno delovno mesto (dela in naloge). Mimogrede omenimo, da to določilo posamezne občinske zdravstvene skupnosti niso sprejele ali dale dopolnilne predloge. Upamo in verjamemo, da bo nelogična vsebina tega določila spodbudila konferenco delegacij SIS za zdravstvo v naši delovni organizaciji k razpravi in podaji predloga za dokončno obliko dopolnil SaS o zdravstvenem varstvu v okviru naše občine in tudi samoupravnih aktov v delovni organizaciji. 2. Drugo vprašanje, ki ga tokrat obravnavamo je nadomestilo v času zdravstvene rehabilitacije. Takoj v pričetku obravnave tega vprašanja navajamo vsebino 26. čl. SaS o zdravstvenem varstvu, ki o tem med ostalim pove naslednje:« Če delavec na podlagi ugotovitve zdravniškega konzilija ne more opravljati svojega dela in dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike med osebnim dohodkom in višino nadomestila, ki bi mu šlo, če ne bi delal.«! Obširna obrazlaga navedenega skorajda ne bi bila potrebna. NeKaj pojasnil pa bo kljub temu nrav prišlo za razumevanje celotne vsebine določila! Zdravniški konzilij ugotovi, da delavec ni več zmožen opravljati svojega dela, zato predlaga premestitev na drugo delovno mesto, da bi delavec v čim krajšem času okreval in začel opravljati dela in naloge v skladu s preostalimi delovnimi sposobnostmi. Med tem časom »bi bil delavec upravičen« do nadomestila kot v času bolniškega staleža, če ne bi bilo določeno, da s svojo preostalo delovno zmožnostjo opravlja druga dela in naloge (dela in naloge primerna zdravstvenem stanju delavca) Prav zaradi tega se pri odmeri morebitne razlike v osebnih dohodkih upoštevata ta dva podatka. Popolnoma jasno je, da delavec v primerjavi ten podatkov ni upravičen do razlike v osebnih dohodkih, kajti osebni dohodki na drugem delovnem mestu naraščajo v poprečju s porastom v delovni organizaciji v tekočem letu, medtem ko je nadomestilo za bolniški stalež odmerjeno na osnovi osebnih dohodkov preteklega leta. Primerjava teh dveh podatkov bo drugačna takrat, ka bodo sprejete že prej navedene spremembe v samoupravnem sporazumu o zdravstvenem varstvu. Takrat bomo primerjali valorizirano osnovo za nadomestilo v času bolniškega staleža in sedanji osebni dohodek. Primerjava teh dveh podatkov po novih osnovah pa bo verjetno posameznim delavcem, ki so na zdravstveni rehabilitaciji, omogočalo izplačilo razlike v osebnih dohodkih. mi Kadrovske vesti Delavci, ki so se zaposlili v TGA Kidričevo v mesecu avgustu 1985 V TOZD TOVARNA GLINICE: Srečko Ferk V TOZD PROIZVOD. ALUMINIJA: Maks Kostanjevec, Branko Kirbiš, Roman Bračič, Anton Kirbiš, Venčeslav Škerget, Vladko Petek, Milan Klaneček, Janez Arnuš, Jožef Čenesl, Jožef Krajnc V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Nevenka Perkovič V TOZD KONTROLA KVALITETE: Jožica Dolenc V TOZD LLBK TRBOVLJE: Sašo Ledinek IZ JLA SO SE VRNILI: Franc Žitnik in Stojan Avguštin V JLA so odšli: Miran Galun, Ivan Horvat, Srečko Kondrič, Marko Matoh in Štefik Fazlič Delavci, ki so zapustili delovno organizacijo v mesecu avgustu 1985 IZ TOZD PROIZV. ALUMINIJA: Srečko Lozinšek, Jožef Horvat, Franc Fajfarič in Darko Tra-fela IZ TOZD PREDEL. ALUMINIJA: Boris Soko IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Finka Mršič IZ DSSS : Suzana Pajcur, Sonja Novak, Irena Brezar in Branko Resnik, dipl. iur. IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Bojan Rajšek in Goran Bajo-vič Umrli : Ivan Kovačič iz TOZD Vzdrževanje Štefan Mahorič iz TOZD Proizvodnja aluminija Upokojili so se Leopold Valh se je rodil 23. 8. 1925 v Zg. Kungoti, sedaj stanuje v Hajdošah. V TGA je prišel 11. 3. 1955. Najprej je delal v glinici, po rekonstrukciji pa je bil premeščen v proizvodnjo aluminija. Od 1. 1. 1963 pa vse do upokojitve je delal kot PKV elektrolize r. Horvat Franc se je rodil 20. 3. 1930 v Mestnem vrhu, sedaj stanuje v Krčevini pri Ptuju. Prvega avgusta 1956 je prišel v TGA — glinico in tam delal ves čas. Kati Kmetec je prišla v TGA 1. 7. 1960 in sicer v pravno službo, kjer je delala ves čas do upokojitve. Popravek V osmi številki glasila Aluminij, v članku Čiščenje prašnih delcev iz dimnih plinov se mora zadnji stavek pravilno glasiti: Toplifikacija naselja ne bo končana v kurilni sezoni 1985/86. Ne pozabite! Roki za dodelitev posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo in rekonstrukcijo po- tečejo: TOZD Tovarna glinice 4.10.85 TOZD Proizvodnja 7.10.85 TOZD Proizvodnja 7.10.85 TOZD Predelava 9.10.85 TOZD Vzdrževanje 9.10.85 TOZD Promet 8.10.85 TOZD KK 8.10.85 DSSS 4.10.85 Vso potrebno dokumentacijo pa je potrebno vložiti do 10. novembra 1985. aluminij 12 izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko, Anton Ščurič. Miran Kelenc. Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murrko, Jožica Sabath, Janez Liponik, Mira Verbančič. Darko Ferlinc. Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Naklada 3280 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975. 1. Franc MLAKAR, mat. št. 1327, iz tozd Vzdrževanje, hotel zapustiti delovno organizacijo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odločeno za dobo 12 mesecev. 2. Branko DOLENC, mat. št. 6028, iz tozd Vzdrževanje, neopravičen izostanek, izrečen ukrep — opomin. 3. Stanislav FIŠER, mat. št. 5829, iz tozd Vzdrževanje, odklonil delo, izrečen ukrep — opomin. 4. Janez PULKO, mat. št. 5069, iz tozd Vzdrževanje, predčasno odšel z dela, izrečen ukrep — opomin. 5. Viktor M ERTI K, mat. št. 6332, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 6. Jože HORVAT, mat. št. 6837 in Branko LJUBEČ, mat. št. 6890, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajanje in odklanjanje del, «izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 7. Darko TRAFELA, mat. št. 6753, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmeirja odloženo za dobo 6 mesecev in «plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 8. Anton LEBAR, mat. št. 4190, iz tozd Proizvodnja aluminija, grozil vodji izmene ter hotel prerezati žico pri telefonu, izrečen ukrep -— prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev. 9. Jože ZAJŠEK, mat. št. 6579, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval zdravnikovih navodil, izrečen ukrep — opomin. 10. Ivan MAJCEN, mat. št. 2981, iz tozd Proizvodnja aluminija, malomarno opravljal delo izrečen ukrep — opomin. 11. Feliks MILOŠIČ, mat. št. 4169, iz tozd Promet, v delovno organizacijo prinesel vino, izrečen ukrep — «prenehanje delovnega razmerja odloženo za 12 mesecev. 12. Alojz BOŽIČKO, mat. št. 5761, iz tozd Promet, v nočni izmeni žalil Vinka Čuša, izrečen ukrep — ja.vni opomin. 13. Nikolaj MAROLT, mat. št. 6159, iz tozd Proizvdnje aluminija, neopravičeni izostanki, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja. 14. Fra«nc MILOŠIČ, mat. št. 5757, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičena izostanka, izrečen ukrep — prenehanje de-lo«v.nega razmerja odloženo za dobo 12 «mesecev «in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 15. Vincenc MAROH, mat. št. 5048, iz tozd Promet, na delo prišel v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni «opomin. 16. Janko MORAVEC, mat. št. 6647, iz tozd Promet, predčasno zapustil delo brez dovoljenja, izrečen ukrep ■— opomin. 17. Alojz GOLOB, mat. št. 2774, iz tozd Promet, predčasno zapu- stil delo brez dovoljenja, izrečen ukrep — opomin. 18. Drago ŠTUHEC, «mat. št. 5907, iz tozd Promet, predča«sno zapustil delo brez dovoljenja, izrečen ukrep — javni opomin. 19. Milan DREVENŠEK, mat. št. 6065, iz tozd Promet, zapustil delo brez dovoljenja, izrečen ukrep — pre«nehanje delovnega razmerja 'O«dloženo za d«obo 12 mesecev. 20. Anton KUMP, mat. št. 6834, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja «i«n plači-lo pavšalne «odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 21. Stanislav KOCIPER, mat. št. 5478, iz tozd Proizvodnja aluminija, pri celici št. 139 «nasipal preveč a«n«odne mase, izrečen ukrep — opomin. 22. Franc FAJFARIČ, «mat. št. 5423, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamujal «n«a delo in predčasno odhajal z dela, izrečen ukrep —- prenehanje delovnega razmerja«. 23. Marjan OVČAR, mat. št. 4954, iz «tozd Predelava aluminija, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin. 24. Branko ANTOLIČ, mat. št. 6869, iz tozd Predelava aluminija, štiri ure neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — «opomin. 25. Stanko HOJNIK, mat. št. 5802, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — javni opomin. 26. Boris MEDVED, mat. št. 6527, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeni izostanki, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 27. Stanko TOPLAK, mat. št. 1768, iz tozd Predelava aluminija, prišel na delo v vinjenem stanju in imel neopravičena izostanka, se p-repiral s Silakom, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 9 mesecev. 28. Janez SILAK, mat. št. 5455, iz tozd Predelava aluminija, na delu se je prepiral s Toplakom, pni čemer q«a je udaril po licu, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev. 29. Venčeslav TACIGA, mat. št. 6305, iz tozd Proizvodnja «aluminija, povzročil prometno mezg-o-do, izrečen ukrep — prenehanje delovnega ,razmerj«a odloženo za dobo 3 mesecev, ter povrnitev škode din 10.371,01. 30. Srečko LOZINŠEK, mat. št. iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičen izostanek, «izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja. 31. Miroslav FIDLER, mat. št. 6909, iz tozd «Proizvodnja aluminija, prišel na delo v vi,njene,m stanju, izrečen «ukrep — opomin. 33. Ivan BAUMAN, «mat. št. 1360, iz tozd Glinica, ob prihodu žalil vratarja, izrečen ukrep — javni opomin. 34. Edvard ŠERUGA, mat. št. 2306, iz tozd Glinica, tri ure ne- opravičenega izostanka, izrečen ukrep — o«pomin. 35. Marjain VINTER, mat. št. 4985, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeni «izosta.nek, Izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev. 37. Milan KOSEC, mat. št. 6362, iz tozd Glinica, neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 1 meseca. 39. Ignac MILOŠIČ, mat. št. 3689, iz tozd Glinica, v gasilnem avtomobilu peljal fasadno barvo, izrečen ukrep — javni opomin. 40. Peter MARKOTIČ, mat, št. 6209, iz tozd Proizvodnja aluminija, odklonil ugotavlj«anje identitete, izrečen ukrep -— javni opomin . 41. Franc DOLAR, mat. št. 6612, «iz tozd Livarna, «neopravičena izostanka, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev. 42. Pavel VRŠKA, mat. št. 6038, iz tozd Livarna Trbovlje, povzročil okvaro na stroju tračna žaga, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo z«a dobo 6 mesecev. 43. Ivan PODLESNIK, mat. št. 5254, iz tozd Livarna Trbovlje, zapustil tovarniške prostore, «izrečen ukrep — «prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev. 44. Manol MANOV, mat. št, 5655, iz tozd Livarna Trbovlje, nedostojno obnašanje, «izrečen ukrep — javni «opomin. 45. Ivan OCEPEK, mat. št. 4835, iz tozd Livarna, zapustil delovne prostore, izrečen ukrep — javni O'Domin. 46. Nusret PJEVIĆ, mat. št. 6115, iz tozd Livarna Trbovlje, «neopravičeni izostanek, izrečen ukrep «— javni opomin. 47. Marko MATOH, mat. št. 6816, iz tozd Livarna, samovoljno zapustil delovne prostore im odšel ,v trgovino, «izrečen ukrep — opomin. 48. Viktor BOGME, mat. št. 4290, iz tozd Vzdrževanje, hotel zapustiti delovno o«rganizacijo čez tovarniško ograjo, «izrečen ukrep — opomin. 49. Drago PREDI KAKA, mat. št. 5782, iz tozd Tovarna glinice, izostal z dela 4 u,re, «izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev. 50. Milan KOSEC, mat. št. 6362, iz tozd Tovarna glinice, «izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — prenehanje delovnega «razmerja odloženo za dobo 3 mesecev. 51. Ivan KMETEC, mat. št. 5574, iz tozd Glinica, neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — «prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 2 mesecev. 52. Stanko FIŠER, mat. št. 5829, iz tozd Vzdrževanje; «neopravičenii izosta«nek, «izrečen ukreip — javni opomin. 53. Emil VALENKO, mat. št. 5147, iz tozd Vzdrževatnje, «neopravičeni izostanki, «izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja. 54. Alojz VINKLER, mat. št. 4429, iz tozd Vzdrževanje, imel pet dn«i po 4 «ure «neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — prenehanja delovnega razmerja odloženo za dobo 8 mesecev. 55. Franc ŠALAMUN, mat. št. 3677, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeni izostanki, izrečen ukrep -—- prenehanje delo«vnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 % enomesečnega OD. 56. Jože KUKOVEC, mat. št. 2938, iz tozd Predelava aluminija, iz delovne organizacije hotel odtujiti 24 kom Al «pločevine in 6 kom Al piločevine za sekanje ron-dic, izrečen ukrep — prenehanje delo'Vneqa razmerja «odloženo za dobo 12 mesecev. A. Š.