CELJSKI TEDNIK Celje, 9. avgusta 1963 • Leto XV. • Številka 32 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO list izhaja ob petkih, izdaja in tiska časopisno podjetje »celjski tisk«. uredništvo in uprava lista: celje, trg v. kongresa 5, postni predal 125. telefon 24-23. tekoci racun: 603-11-1-656. letna uUSILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA OKRAJA CELJE Predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček v Skopjn Slovenija bo pomagala dokler bo potrebno v petek je z letćtlom »Morava« v Skopje prispel iz Ljubljane predsed- nik skupščine SR Slovenije tovariš Ivan MACEK. Z njim je prispel tudi prvi podpredsednik skupščine tovariš Marijan BRECELJ. Oba sta si ogle- dala ruševine Skopja, posebej pa de- la, ki naj čim prej odpravijo posle- dice nesreče. Tovariša Ivan Maček in Marijan Brecelj sta se v razgo- vorih z vodilnimi tovariši SR Make- donije dogovarjala o najefikasnej- šem načinu pomoči, ki jo bo tudi v bodoče Slovenija nudila Skopju. Raz- govori niso obsegali zgolj trenutno pomoč, ki je od prvega dne nesreče prihajala iz Slovenije, temveč so se nanašali na dolgoročnejšo pomoč in sodelovanje Slovenije pri obnovi mesta, ki bo potekala v treh glavnih etapah. Tovariš Ivan Maček je v izjavi predstavnikom tiska in . radia dejal, da bo SR Slovenija nudila pomoč Skopju, kolikor bo mogoče izdatno, dokler mesto jie bo popolnoma zgra- jeno. Besede predsednika skupščine SR Slovenije Ivana Mačka odražajo pri- pravljenost vseh delovnih ljudi na- še republike, da bratskemu make- donskemu narodu nudijo pomoč v vseh oblikah vse dokler ne bodo ra- ne, prizadejane njihovemu gospo- darskemu, političnemu in kulturne- mu središču, zaceljene. Brez dvoma moramo vsem našim dosedanjim smotrom in ciljem kot so povečan tempo izgradnje socializ- ma dodati še enega — obnova Skop- ja. Naši delovni ljudje so v prvih dneh pokazali veliko bratsko ljube- zen, veliko humanost in odrekanje, ko so zbrali tolikšna sredstva za po- nesrečence. Ta akcija se bo še na- daljevala, toda največji učinek bo imela v povečani proizvodnosti, kaj- ti z krepkejšo ekonomsko osnovo, ob razvitejšem gospodarstvu po vsej državi bodo posledice katastrofe v Skopju tudi hitreje odstranjene. Izredni uspehi Kolektiv usnjarskega kombinata KONUS iz Slovenskih Konjic je v le- tošnjem letu posvetil posebno pozor- nost nalogam izvoza. Na tem področ- ju pa so zaibeležili tudi izredno raz- veseljive uspehe, ki presegajo vsa pričakovanja. Saj so že v prvem pol- letju izipolnili letni plan izvoza in ga tudi prekoračili za 30 odstotkov. Spri- čo teh izrednih uspehov so nekoliko povišali načrt izvoza, toda kmalu se je pokazalo; da bodo tudi tega pre- koračili, saj jim manjka le nekaj od- stotkov do izpolnitve celoletne ob- veznosti. V juliju pa so ga že pre- segli za oRoli 10 odsftotkov. Gre to- rej zares za izjemne rezultate, ka- tere so dosegali v vseh mesecih le- tošnjega leta. Le v januarju jim jc izvoz zaradi želje zunanjega naroč- nika bil nekoliko izpod normale. Naj- lepše uspehe pa so dosegli v aprilu, ko so planske obveznosti presegli kar za 153 odsttotkGv(!) in v juniju, ko je prekoračenje obveznosti znašalo kar 1W odstotikcv!! O teh uspehih smo razgovarjali s fcvarišem Andrejem Vučanjfkom, ki nam je takole pojasnil osnovne značilnosti in vzroke, ki so omogo- čili tako ugoden nastop konjišikc usnjarne na zunanjem trgu: Prav gotovo ima izredno pomemb- no mesto v kompleksu pogojev za te uspehe našega kolektiva glede na- stopanja na zunanjem trgu pozna- vanje tržišča, želja tujih naročnikov, prilaganje tem željam in predvsem ustrezna cena in kvaliteta. Dva osnovna momenta sta nam dala močan zagon v tem letu na tem področju T- specializacija obratov in spodbuden sistem nagrajievanja. Vsak nastop na zunanjem trgu je namreč tesno povezan s problemom lastne cene proizvodov in razmerje le-te do cen, ki so trenutno na zunanjem tr- gu. Zaradi tcsra je povezava med si- stehiom nagrajevanja in izvozom tu- di tako odločilna. Gre namreč za to, da je sistem nadgrajevanja tako ure- jen, da stimulira kvaliteto in zmanj- ševanje stroškov. Zdi se mi, da smo na tem področju v našem kolektivu doslej že veliko naredili. Pretiraval bi res, če bi trdil, da smo naredili že vse, toda s sedanjimi uspehi smo lahko zadovoljni in kar je še posebno Pomebno, ti tispehi so tudi velika spodbuda za naprej. Tovariš Vučanjk je povedal, da največ izvažajo spodnjega usnja, raz- nih ekstraktov za strojenje kož, ki jih izdelujejo v ekonomski enoti Majšperk, kravine za zimske čevlje, usnjene konfekcije in tudi umetnega usnja. Zanimivo je dejstvo, da nam je. uspelo polovico izvoza plasirati na zahodna tržišča, kjer je prav na tem področju zelo huda konkurenca. Akcija T Laškem se nadaljuje Občinskemu štabu za zbiranje po- moči Skopju se je pred nedavnim prijdružila še Socialistična zveza, ki organizira zbiranje pi'ispevkov pred- vsem pri tistih občanih, ki niso za- po.%lenii v podjetjiih in ustanovah. Na- leteli so na velik odziv in razumeva- nje. Sarrlo krajevna organizacija v Laškem je v nekaj dneh zbrala pre- ko 160.000 din prispevikov. Občani ■ se pa tudi sv velikem šte- vilu prijavljajo, da bi sprejeli ma- kedonske otroke, ki so pi'išli v celj- ski okraj. Akcija za zbiranje pomoči je nale- tela na širok odmev tudi po okoliš kih vaseh, zato pričakujejo, da se bodo zbrana sredstva v teh dmeh povečala. 'središče Skopja .je bilo najbolj prizadeto. Epicenter potresa, stopnje 9. bil prav pod najlepšim in najbolj goste naseljenim delom mesta. Po **javah očividcev so se obdržale le stavbe iz železobetona in prednape- *«afa betioana. Na sHki ruševine železniške postaj«. Predavanje o skopski katastrofi v, četrtek zvečer je bilo v dvorani okrajne gospodarske zbornice v Ce- lju predavanje o skopski katastrofi. Uvod o potresih, kako nastanejo, kakšni .so bili in kakšen je bil zdaj v Sltopju je govoril profesor celjske gimnazije Jože ZUPANCIC. O akciji zdravstvene ekipe, o reševanju živ- ljenj in pomoči ranjencev je preda- val član slovenske ekipe in kirurg celjske bolnišnice dr. Ivan VER- DELJ. O svojih vtisiih v porušenem Skopju pa je v reportažni obliki po- ročal novinar našega lista, ki je bil pretekli teden v Skopju, Jure KRA- SOVEC. Vsi trije predavatelji so svoja iz- vajanja obogatili z skicami, fotogra- fijami in barvnimi diapozitivi. Po predavanju so odgovarjali na vpra- šanja poslušalcev. Predavanje sta organizarala občin- ski štab za pomoč Skopju in celjska Delavska univerza. Izrazi globoke hvaležnosti Na tisko\^i konferenci v centru za tisk v Skopju je v petek odgovarjal na vprašanja časnikarjev ipodpredsednik makedonske skupščine tovariš SEJKULA. S polno upravičenostjo je opozoril predstavnike sredstev javnega mnenja, da je treba stanje v Skopju posredovati verno in resnično. Ne more biti govora o »-normaliza- ciji« življenja v Skopju ob razmerah kakršne v tem nesrečnem mestu vladajo. Tovariš Sejkula je nato obrazložil načrte make- donske skupščine in drugih organov za oibnovo Skopja. Na koncu je prosiln ovinarje, naj prek listov sporočijo zahvalo delovnim lju- dem Jugoslavije za nesebično, hitro in obilno pomoč, ki so jo nu- dili v najtežjih dneh prebivaltsvu glavnega mesta Skopja. Na take globoke izraze hvaležnosti človeik naleti povsod. Zlasti so ljudje v Skopju globoko ganjeni in občudujejo izredno hitro ter nenadomestljivo pomoč Slovenije, ki je geografsko najbolj odda- ljena od Skopja. Največja zahvalnost teh nesrečnih ljudi velja predvsem zdravniški ekipi, ki je že prvi dan reševala dragocena življenja številnim ranjencem v izredno težkih okoliščinah. Velik vtis je na Skopljane napravil zračni most, ki je bil prvi dan kata- strofe vspostavljen iz Slovenije v IVIakedonijo. Srečanje z visokima malijskima gostoma Visoka malijsika go- sta v Rogaški Slatini. Na levi T. Keita, sve- tovalec v miiti«tr.s>tva za gospodarstvo in plau ter prvi podpredsed- nik maltjske skupšči- ne, Jakubn Maigo. Imava odlične vtise Na pobudo občinsikega odbora SZDL v Šmarju pri Jelšah oziroma njegovega predsednika Rudija Lešnika je bil iprejšnji teden v Ro- gaški Slatini razgovor, na katerem sta prvi podpredsednik skup- ščine republike Mali Ja!kubu Maigo ter svetovalec v ministrstvu za gospodarstvo in plan T. Keita seznanila časnikarje Večera, Radia Celje in Celjskega tednika z glavnimi načeli zunanje in no- tranje poMtike republike Mali, pa tudi vtisi, ki sta jih dobila v srečanju z našimi ljudmi. — Politično linijo strainke in hkra- ti nove repojibMke, je dejal ,ixrvi pod- predsednik skuipščine republike Mali, Jakubu Maigo, smo določili na kon- gresu sudanske paii:ije, na kongresu RDA. Združenja afriških demokra- tov. Na tem kdnigresu smo kot osnov- no načelo osvojili pot socializma. Vi- deli smo, da za nas druge poti, ra- zen sociallizma, ni. Pri tem smo spo- znali, da je pot, po kateri hodi Ju- goslavija, primerna tudi za naše raz- mere. Tako smo novo državo organi,- zirali v okviru socialističnih načel. Imamo svojo partijo — Združenje afriških demokratov — ki je naša glavna napredna politična sila, ki si prizadeva, da bi prišlo do tesnega sodelovapja z vsemi afriškimi na- ix>di. To je seveda daljši proces. To politično gibanje ni le nacionalna organizacija, marveč ima svoje pri- padniike in sekcije v mnogih afriških deželah in državah. Stranka je bila ustanovljena pred 17. leti. V tem času je premagala marsikatere težave, ki so jih povzro- čali zlasti imperialisti s poliitiko: deli in vladaj. Cilj stranke ni, da bi se vse afriške dežele združile v eno dr- žavo, temveč da se med seboj pove- žejo in sodelujejo na gospodarskem in političnem polju. Zaradi tega osta-" nejo države samostojne, ki jih pa veže skupni cilj. Leta 19.59 smo ustanovili federa- cijo s Senegalijo. Pri tem smo mi- slili na ustanovitev primarne unije. Toda že po enem letu se je ta unija razJbila. Vemo tudi zakaj: krive so bile znova imperialistične spletke. Takrat smo se odločili, da najprej uredlimo in utrdii>mo svojo državo. V tem času je prišlo do tesnejšega so- delovanja z Gano in Gvinejo; razen tega smo se vkljiUČiM v caseblansko skupino držav, ki sodelujejo na go- spodarskem pa tudi političnem i>o- dročju. Vztrajamo na poti. ki smo si jo začrtali. Mi gremo po tej poti ne- nehno naprej. V zunanji politiki stmo osvojili načelo miroljubne koeksi- stence. Zaradi tega smo tudi sode- lovali na beograjski konferenci, kjer je bil osvojen princip neangažiranja. To linijo zastopamo na vseh medna- rodnih konferencah. Podpiramo os- voboditev vseh še nesamostojnih na- rodov in jim pomagamo v borbi za svobodo. (Nadaljevanje na 2. strani) SPORT — SPORT — SPORT Klađivar Dinamo (Praga) 110:80 V torek popoldne je v Celju gosto- vala moška in ženska ekipa Dinama iz Prage, ki se je na atletskem sta- dionu pomerila z okrepljeno vrsto domačinov; v njej so namreč bili tu- di nekateri atleti in atletinje Ljub- ljane in Maribora. V skupnem oce- njevanju je Kladiv^r dosegel po- membno zmago 110: 80 točk, sicer pa so moški Kladivarja zmagali s 59:57, ženske pa s 51:33. . V posameznih discipdiinah so bili doseženi nasflednji najboljši rezjulta- ti: MOSKI: 100 m: Ajdič (K) 10.8; krogla: Smid (D) 17.01, Pikula (K) 15.70; višina: Vivod (K) 196; 1000 m: Kovač 2:26.5. Zuntar (oba K) 2:30.0; skok ob palici: Lešek (K) 460; 400 m: Stanovnik (K): 48.7; dLsik: Znojil (D) 50.02, Bnodej (K) 46.62; 3.000 m: Špan 8:09.8, Važič (oba K) 8:10.1; daljina Lešok (K) 681; 4x100 m: Kladivar 43.0, Dinamo 43.4. ŽENSKE: 80 m ovire: Stamejoič 11.3; 60 m: Stamejčič (K) 7.8, A. Lu- bej (K) 7.9; disk: Mertova (D) 51.70; dal^jina: M. Lubej 5.55, Stamejčič (obe K) 5.44; 100 m: M. Lujbej 12.5, A Lubej 12.7 (obe K); viš;ina: Jetrna- nova (D) 163; kopje: Uinbančič (K) 44.88; 4x100 m: Kladlivar 49.2, Dina- mo 51.4. Medtem ko je na tem miitingu ljubljanski gost Span izenačil v te- ku na 3.000 metrov republiišlki re- kord, je Lešek zaman poskušal po- staviti pri skoku ob paMci nov držav- nd rekord aa višini 475 cm. SPORT - SPORT — SPORT OD 8. DO 18. AVGUSTA Med 9. in 12. avgustom bo večkrat deževalo in se bo občutno ohladilo. Naslednje padavine pričakujemo ok- rog 16. avgusta. — V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. Skali i aEC^rSKI TEDNIK SteviMca 32. — 9. avgusta 1963 TINE OREL »Svetovna politika je stekla«, pra- vijo v Zapadni 'Netnčiji »in jedro nemškega vprašanja ,je močno pri- zadeto«. Nemci so zoper atomski stop, do katerega je že prišlo — ze- lo rahitično dete miru, a vendarle. So pa tudi zoper nadaljnje pak- tiranje med tremi velikimi. Pra- vijo, da se ne gnetejo, kakor Fran- cozi, k zaključenemu krogu atom- skih mogotcev v Moskvi,^ ker so pre- pričani, da ZDA in Anglija ne bosta storili ničesar, kar bi ogrožalo re- ševanje nemškega vprašanja po za- misli Adenauerjeve vladavine. Skrbi jih le, če bi Vzhodni Nemčiji dovo- lili podpisati moskovski sporazum, če bi prišlo do ■■ sporazuma glede nenadnega napada, kakor predlaga Hruščev in skrbi jih. da bi ZDA res kaj ne ukrenile niimo njih. A to še prav posebno. De Gaulle pa je v nedavnem svo- jem govoru javno povedal, da kani revidirati svoj separatizem. Zato je imenoval moskovski sporazum se- paratni dogovor. Njegov ton se je znižal, naredil ni nobene mušketir- ske bravure, kakršnih je svet pri njem že navajen. Ni zaloputnil vrat, z umerjenim glasom jih je skušal odpreti in sesti za mizo k onim trem. Dobro ve, da si ne n-iore privoščiti izolacije niti v hladni vojni, niti v »fazi razgovorov«, ki prihaja oziro- ma je že tu. Sicer pa ni mogel pove- dati nič novega, nova je bila le uvertura k stari temi golistične po- litike znotraj NATO organizacije: de Gaulle meni, da bo ta bolj trdna, če bo slonela na^ klasičnih nacional- nih aliansali, dalje, da brez Anglije ni Evrope, da pa je treba upošteva- ti agrarno politiko Francije in pri- lagoditi angleško in nemško fran- coski. Če se to ne zgodi, utegne v 1. 1963 EGS iti k hudiču, če pa se zgodi, bo trdna za zmerom. De Gaul- le ni proti paktu o nenapadanju, njegov veto je le pogojen. ^Zraven hoče biti. Nemci mu štejejo v do- bro, ker svoj veto povezuje tudi z nemškim vprašanjem. Sicer pa si razlagajo njegov govor kot psiho- loško pripravo za de Gaullovo poto- vanje'v ZDA. Tam bi rad de Gaulle razložih da ima Francija, rešena ko- lonialne hipoteke, gospodarsko in politično konsolidirana, pravico do enakopravnega stola me(l velesila- mi. Kaj naj rečemo o kitajski reakci- ji na moskovski sporazum? Kitaj- ska se je na ta način izolirala za ki- tajski zid svojih naziranj, nekako zvesta tradiciji, da je Kitajska svet zase. Sicer pa je, podobno de Gaul- lu, tudi predlagala svoj koncept raz- orožitve in ga podprla z incidenti na Koreji. V zadnjem desetletju so sicer našteli 7.000 incidentov z obeh strani, toda ti zadnji s severnoko- rejske strani sa težj^ narave. Ame- rikanska politika v Južni Koreji ni nič kaj dalekovidna, čeprav tvegajo žarijo tri in pol milijarde dolarjev letno. Na Koreji si stojita nasproti dve trenutno najštevilnejši arma- di, oboroženi zelo močno z raketa- mi. Pa tudi v Ameriki so poskrbeli, da moskovski novorojenček ne bo imel nemotene nege. te se zbirajo sile, ki naj bi preprečile dvetretjin- sko večino senata, potrebno za ra- tifikacijo sporazuma. Poskrbele so za peklenske stroje nezaupanja, češ, kje pa so jamstva, da se bo SZ dr- žala pogodbe, dalje, da so ZDA do- volj pripravljene za atomsko vojno in še to: Sporazum je za ZDA ugo- den, saj dovoljuje, da se igramo atomom pod zemljo. Res je, kar je rekel Kennedy, ko so mu očitali, da vodi za ZDA škod- ljivo zunanjo politiko: Če hočeš je- sti cvrtje, moraš ubiti jajce. Seveda, cvrtje vsi. radi jedo in ga imajo pravico, jesti, in zato morajo vsi ubijati jajca, če pa ima kdo skrito misel, da bo vse pospravil sam, potem bo moskovski spora- zum kmalu samo krpa papirja, ko- maj vredna arhiva. AVSTRIJSKI KANCLER V CELJU Pretekli teden je Celje obiskal av- strijski kancler Gorbach. V Celje je •prišel na privatni obisk oziroma na pogreb svojega svaka, upokojenega predsednika okrajnega senata za pre- krške, dr. Jožeta Bolničarja. Ob prihodu v našo državo je vi- sokega gosta razen predstavnikov re- publiškega izvršnoga. sveta pozdra- vila tudi podpredsednica okrajne skupščine Celje, Milena Vršnik-Stif- tarjeva. - sreCanje z visokima malijskima gostoma imava odlične vtise (Nadaljevanje s 1. strani) Borba za ineodvisnoS't, za koeksi- steneo in sodelovanje z vsemi na- rodi so glavne točke naše politike in stične točke z jugoslovansko'xx>litijko. Odl<1£-ril smo se sodelovati z vsemi narodi in državami, ne glede na nji- hovo notranjo politično ureditev. Glede na vse to različni politični na- zori ne morejo biti ovira, da bi se ljudje med, seboj ne zbližali. Tu je iskati tudi vzrok velikega,in tesnega prijateljstva med republiko Mali in Jugoslavijo. Je !Ra še ena točka, to pa .je pri- jateljstvo med predsednikom repub- like Mali Modibo Keito in predsedni- kom SFftJ Titom. Pri nas velja rek, da prijatelja spoznaš v nesreči. Ko se je unija med Seuegalijo in nami raz- bila, kar je bilo za nas zelo boleče, je bil predsednik Tito prvi, ki nas je po tem dogodkd obiskal. To je bila gesta, ki je naši ljudje ne bodo ni- koli pozabili. Predsednik Kelta je vrnil obisk tovarišu Titu. Ob tej pri- ložnosti je spoznal velike simpatije jugoslovanskih narodov, gostoljubje in veliko prijateljstvo. Po tem obi- sku so tudi druge delegacije iz Malija prihajale v Jugoslavijo in vse so se vračale z enakimj vtisi. Vse to so razlogi, ki krepijo prijateljstvo med Malijem in Jugoslavijo. Ko pa je nadla beseda o mladin- skih delovnih" brigadah, je tov. Maigo dejal: Videl sem vaše mladince, kako gradijo ceste in druge objekte. Lah- ko ste ponosni, da imate takšno mla- dino. Tudi pri nas mladina dela, ven- dar pod drugimi pogoji. Tudi pii nas gradimo ceste in mostove; primarno vprašanje pa je, kako otroke šolati. Pri nas je mladina v nmogih krajih sama organizirala šole, razen tega pa tudi skladišča za prehrano ljudi, trgovine in podobno. V razgovor je posegel tudi sveto- valec pri ministrstvu za gosipodar- stvo in plan T. Keita. Ko je govoril o vtisih, je med drugim poudaril: Preden sva šla na pot, sva bila prepričana, da bova v Jugoslaviji prijateljsko sprejeta. In res, kamor koli sva prišla, sva naletela na veli- ko gostoljubje. Imava odlične vtise. Brala sva knjige o Jugoslaviji in ve- va, da je vaša država trpela pod tu- jim jarmom in da so se vaši ljudje pogumno borili proti tlačiteljem. Povsod sva opazila, da so vodilni kadri mladi in da jim ljudje zaupa- jo. Videla sva razvoj industrije, gradnjo cest, med nj'imi tudi ceste »"bratstva in enotnosti«, nadalje na- predek v turizmu, številne zdrav- stvene in kulturne ustanove, nove šole itd. Zanimivo in poučno za naju je bilo sipoznanje, da v oblačenju ni razlik in da so delavci ter kmetje prav tako "oblečeni kot izobraženci. Izražava hvaležnost Socialistični zvezi, ki naju je povabila na obisk v Jugoslavijo; prav tako se zahvalju- jeva zdravilišču v Rogaški Slatini, zdravnikom za prizade\'nost in vsem prijateljem, ki so tiiama omogočili prijetno bivanje pri vas. Od tod, iz Rogaške Slatine, bova odnesla naj- lepše vtise in spomine. Kakor vse Jugoslovane je tu- di naju prizadela katastrofa v Skop- ju. Štiri dni pred potresom sva bila tam in občudovala to krasno mesto ter pogum, s katerim so odgovorni ljudje govorili o nadaljnji širitvi mesta. Žal je usoda storila drugače. Na naju je napravila močan vtis po- moč, ki jo Skopju nudijo vsi narodi Jugoslavije in mladina, ki se je od- ločila, da bo pomagala pri graditvi novega Skopja. V zaključnem spro'^.čenem pomen- ku so časnikarji povedali tov. Ja- kubu Maigi, da je pri nas znan kot velik prijatelj Jugoslavije in da ga mnogi imenujejo celo ambasador Ju- goslavije. Nasmejal se je in povedal: Ko sem se pred dvema letoma vra- čal iz Jugoslavije v svojo domovino in ko so me vprašali, kako je bdlo, sem jim povedal — prišel sem v Mali in odšel sem iz Malija. V Ju- goslaviji sem se počutil kot doma. M. Božič Utonili so trije mladi ljudje Sezona kopanja vsafcp leto terja svoje žrtve. Vendar še ni bilo nikoli tako hudo, kot v preteklem tednu, ko so utonili kar trije mladi ljudje. V sob to, 3. avgusta je v Savi pri Vrhovem utonil šestnajstletni Ivan Pelko. Truplo so našli dan kasneje pri Blanci. Pokojni je utonil med kopati jem. Pri kopanju je utonil tudi Franc Bogovič, star 26 let. Kopal se je v Krki pri Velikih Malencah. Bil je neplavalec in voda ga je potegnila na dno. Bilo je to v nedeljo, 4. av- gusta. Isti dan je v Velenjskem jezeru utonil šestnajstletni Vlado Čepuž, učenec industrijske rudarske šole. Zdravnik je ugo.tovil, da je fanta med plavanjem prijel krč in je za- to utonil. Tako je torej zloglasno Velenjsko jezero spet terjalo novo žrtev. 526 NOVIH PREBIVALCEV CELJSKEGA OKRAJA s prihodom prve in še dveh na- slednjih skupin makedonskih otrok v Celje in okraj je skrb za pomoč prizadetim v glavnem mestu soci- alistične republike Makedonije do- bila' tudi na našem območju novo obeležje. Zdaj je akcija za zbiranje denarnih in materialnih sredstev dobila novo poglavje — skrb za 508 otrok ter 18 mater, kolikor jih je doslej prišlo v celjski okraj. Prva skupina otrok iz porušenega Skopja, ki se je ustavila v Celju, je štela 252 mladih in malih evakuiran- cev. Od tega so jih 70 nastanili v do- mu Mihe Pintarja na Dorbni, 130 v domii Vere Šladrove v Celju ter 52 v dijaškem Kajuhovem domu, prav tako v Celju. V drugi skupini je bilo 183 makedonskih otrok. Le le so nastanili tako, da so jih 116 poslali v Brežice, 67 pa na Vransko In končno se je na začetku tega ted- na ustavila v celjskem okraju tret- ja skupina niakedonskih evakuiran- cev.-V njej je bilo 73 otrok ter 18 mater. To skupino pa so razdelili tako, da je Šentjur sprejel 18 ma- ter ter 27 otrok, Krško pa 46 otrok predvsem šoloobveznih. Četudi so bili otroci utrujeni od dolge poti, so se hitro znašli v no- ,vem okolju in hitro navezali na svo- ije vodnike. Razumljivo, da so bili zdravniški pregledi obvezni; pa tu- di nekajdnevna karantena povsem opravičljiva, saj je šlo na koncu koncev za zdravje teh otrok. Do majhne nevšečnosti je prišlo le v Celju. Zgodila se je namreč te- Idaj, ko so člani občinskega štaba za pomoč Skopju ter člani občin- skega odbora Rdečega križa hoteli kupiti pižame za nove mlade in ma- le prebivalce celjskega mesta. Nav- zlic vsem naporom, jih niso mogli kupiti zadostno število. Zato jim ni preostajalo drugo> kot da so se od- pravili v Ljubljano in tam opravili nujen nakup. Medtem ko so se mladi skopski evakuiranei že vživeli v novo oko- lje, pa se njihovi skrbniki zdaj ukvarjajo, kako na najboljši način rešiti izredno težko vprašanje-šola- nja teK otrok. Kot vse kaže jih bo- do zdaj razdelili v starostne skupi- ne in tako olajšali firmiranje posa- meznih razredov. Akcija za jiudenje pomoči priza- I de tim prebivalcem porušenega Sko- žpja je tudi v celjskem okraju dobi- ila povsem organizirano obeležje. Poleg ustreznih štabov, ki še zmeraj vodijo celotno akcijo so konkretne delovne obveznosti v njej sprejeli pristojni upravni organi, nadalje or- ganizacije Rdečega križa itd. Zelo aktualna v sedanjem času je akcija za zbiranje oblek, obutve in drugega, kar nujno potrebujejo otroci, ki so prišli k nam iz Skopja. Prav bi bilo, da bi zbiranje oblačil in drugega organizirali v vseh ob- činah celjskega okraja. To pa je iz- ključno skrb občinskih organizacij Rdečega križa. Akcija je zamišljena tako, da naj bi ljudje sami prinaša- li na določene kraje darila, ne pa, da bi člani Rdečega križa hodili od hiše do hiše, od vrat do vrat. Pa tudi akcija za zbiranje denar- nih sredstev zahteva večjo organi- ziranost; gre namreč za zbiranje denarja na terenu, za akcijo, ki jo naj enotno pripravijo in izvedejo krajevne skupnosti ter odbori kra- jevnih organizacij Redečega križa in Socialistične zveze. Po podatkih okrajnega odbora Rdečega križa pritekajo tista sred- stva, ki so jih za pomoč Skopja na- menile gospodarske organizacije, ze- lo v redu. Kot vse kaže, se bo skup- no vsota tako zbranih sredstev po- večala od 132 na 134 milijonov di- narjev. M. B. KOMENTAR Da ne bo zlorab in . izsiljevanj Tega bi ne zapisali, če 'bi samo predvidevali, da se lahko zgodi. To^a, kr-r so že biLi pVimdri, in to zlasti v ( (Ijii, verjetno;, pa še kje, da so iieka- trri delomrziieži iii njian podobni iz- koristili B.esrji<;D v S-kopju za berače- nje in izsiljevali pri ljudeh denar in obleko na račun ponesrečencev v Skoijjju, snio se "vendarle odločili za tele vrstice. Najprej to — za vse ponesrečence in prizadote v Sk«:j>jii teče organizira- na pomoč. 'Zanje skrbijo vsi ljudje na- države, pa še več, klicu, na, pomoč - odzvale vse flvžavc na sv^tu. ič za porušeno Skopje in za priaa- litic prebivalce ob Vardarju prihaja , od vseh strani. Ta pomoč je velika, je izraz iz:redne solielarnosti in takšna, da ni nilkjer nobenega razloga, da bi se moral kateri koLi prebivalec Skop- ja postaviti v vlogo, beračg. Oni se tudi ne, ker so preveč ponosni in kor znajo ceniti pomoč, ki jo sprejemajo, pa ne koit vbogajme, temveč k^t izraz skupne želje, da sc podedice strašne nesreče čimprej omilijo in odstranijo. To nesrečo izkoriščajo drugi ljudje, ki se jim neljubi delati, ki niso Skop- janai in ki zdaj trkajo na vrata ter zahtevajo (ne prosijo) denarja in ob- leke. Vse to izsiljujejo na račun pri- zadetih Skopjancev, četudi nimajo no- bene pravice za to. Ljudje nasedajo tn jim dajejo. Da bi ta beračenja in izsiljevanja ne dobila večjega obsega, znova pou- darjamo, da v teh primerih ne gre za prizadete prebivalce Skopja, temveč za deloiurzneže iz dirugih krajev in področij. Priizadeti prebivalci Skopja nimajo potrebe, niti razloga, da bi hb- dili od hiše do hiše in prosjačili! Zato ne nasedajte takim abisIcovaJicem; v kolikor pa že prihajajo jih napotite na odbore Rdečega križa. »Hmeljarski likof« v Preboldu »Turistično društvo Prebold in sa- vinjski' hmeljarji vabijo na prvi hme- ljarski likof s pestrim programom iz življenja in običajev savinjskih hme- ljarjev« je med drugim zapisano na ciklostiranem lepaku. Vabilo in napoved prireditve pa sta v nasiprotju s časom; medtem ko .gre na eni strani za likof, pa se v resnici še ni začela niti sezo.na obiranja hmelja. Zalcaj tako, je bilo vpraša- nje^ ki sp-io ga zastavili prizadevnim organizatorjem prvega hmeljarskega likof a v Preboldu. Dobili smo taik od- govor: Savinjska dolina je najlepša v tem času, ko so nasadi še polni zelene rože. In ker gre v tem primeru za turistično prireditev je prav. da va- bimo goste v času, ^o je dolina še v praz^nični obleki. Prireditve prvega hmeljarskega li- kofa se b'odo zvrstile v soboto 10. in nedeljo 11. avgusta. Tako bodo v so- boto .popoldne odprli v prostorih do- ma Partizana razstavo turistačnih fo- tografij in prosipoktov,- zvečer ob 19. pa bo ,pri bazenu krstna predstava spevoigre »Hmeljarski likof«. Izva- jali jo bodo člani domače Svobode ob Stpremljavi ansambla Rudija Bar- dorferja. Računajo, da si bo lahko to Marinčevo spevoigro ogledalo okoli 1.500 ljudi. V nedeljo bo najprej tekmovanje v šahu. Nasitopile bodo ekipe teksitil- ne industrije iz iraznih krajev države. Zaenkrat je prijavljenih 18 moštev z 72 igralci. Turnir bo pod lopo na bazenu. ^ Glavna prireditev pa se bo začela ipopoldne od dveh. To bo pohod hme- ljarjev in obiralcev na tekmovalni prostor v parku weekend naselja. V povorki bodo prika^-ali vse faze pri- delovanja hmelja, prav tako vse stro- je, ki so potreibni za sodobno obdelavo hmeljišč in ipodcbno. Razumljivo je, da bodo v povorki lepo okrašeni vo- zovi in končno tudi cbiralci. Zlasti zanimivo bo ocenjevanje hmeljarskih parov. Pravijo, da bo v to konkuren- co iposeglo najmanj dvanajst parov. Ocenjevali pa bodo njihove noše. Se- veda bo pri. tem odločala izvirnost pri iskanju motivov iz hmeljarskega življenja in dela. Na zaključni prire- ditvi v parku weekend naselja bodo nastopili še združeni pevski zbor s hmeljarsko himno in podobno. Prav prijetna pa bo tudi zabava na pro- stem. Pisma in spomini... Sprva smo se o njem pogovarjali z mislijo, da ne razume slo- vensfmet okrajne gospodarske zbomi- •^e za celjski okraj. Na tem zaseda- nju so podrobno proučili nekatere posebnosti, ki so prišle v ospredje po objavi posebnega odloka zveznih or- gajiov, da je ipotrebno blago z želez- j^kih vagonov razkladati tudi v noč- j^ih urah na nekaterih postajah (Ce- |je) ter da je čas za ra2Jdadanje, za katerega ni potrebno plačati ležarine ^anjšan na 6 ur od postavitve va- gona na prostor za razkladanje. Ta ^^s velja tudi za nočne ure. Razen je z novim odlokom ležarina zd. ^erazložene vagone po šestih urah '^yečana na 1000 dinarjev za vsako ^četo uro. Gre torej za izreden ^re'p, ki je potreben spričo velikih ^tev našega gospodarstva in zaradi 'Malomarnosti nekaterih podjetij, ki ^ ob prejšnjih milih kriterjih in ni- ttih ležarinah pustila vagone precej "^razložene. Po objavi novih ukrepov glede že- j^iških vagonov je vsekakor nasta- ^ rasna situacija, kii zahteva posebno ^'^zadevanje vseh činiteljev železjii- gospodarskih organizacij. Sodi- . da so v najneugodnejšem polo- manjše gospodarske organiza- ki nimajo lastnih ra-zkladalnih u^torov niti posebnih ekip za raz- j^^danje tovora z železniških vago- Hp^' ^^-te pač ne bodo same sposob- Pravočasno razložiti vagone v noč- Urah. Zaradi tega sodijo, da bo j2".^^o celjsko avtoprevozniško pod- in tudi avtopark železniške po- i|e organizirati posebne ekipe, ki J/^q razkladale tovorne vagone tudi H^^ih urah za posamezne naroč- tjjg^-. Sicer bi prav gotovo nekatere Tari^^^^. Sospodarsike organizacije za- gfj^ visokih ležarin utrpele znatno ^^^Q škodo. A tudi v večjih gospodaj*skih orga- nizacij bodo potrebni nekateri dopol- nilni uki-epi. Predvsem bo potrebno tesno sodelovanje med železnico in podjetji ter pravočasno obveščanje o prispelih vagonih. Za najbolj nuj- no pa ^e je to pot pokazala potreba ,po uvedbi mehanizacije pri razklada- nju in nakladanju. To bodo takoj na- bavila vsa večja podjetja — med njimi tudi lesno industrijska kombi- nat Savinja in Kovinotehna. Vsekakor pa bo novi ukrep izmed postaj, kjer je obvezno razkladanje ves dan, najbolj prizadel Celje. Celj- ska postaja je namreč v tako kritič- nem stanju in predstavlja ozko grlo v toliki meri, da praktično ni mo- goče pravočasno dostavljati vagonov na mesta za razkladanje. Spričo Vse hitrejšega razvoja industrije v Celju pa je to vprašanje iz dneva v dan bolj pereče. Zaradi tega je tudi jas- no, da je urediitev celjskega tovor- nega kolodvora ena izmed osnovnih in prvih nalog gospodarstva! Kajti nesmiselno je razvijati industrijo, če ji nismo odprli komunikacij do tr- gov, če na možna nemotena oskrba indrustrije in ipodobno. Poseben problem pri tem je tudi okrepitev železniških ,eldp za ranži- ranje vlakov. Kakor koli, gre za posebno in zelo resno ter zahtevno nalogo, kajti po- večanje stroškov zaradi nepravočas- nega in počasnega razkladanja ne sme v nobenem primeru vplivati na cene posameznim proizvodom. Torej gre preprosto za nalogo, da i^amez- ne gosipodarske organizacije organi- zirajo razkladanje blaga z vagonov tako. da jih bo novi ukrep finančno kar najmanj prizadel. V senci bohinjskih velikanov Vse kaže, da se polagoma spremi- nja in da izginja prepričam je, češ da dopust ni bil dopust, če nismo po- kusili slane morske vode, če nismo trpeli hude vročine Primorja — skratka, če nismo bili na obalah Ja- drana. Taki smo pač, in zares je d^l- go trajalo, da so tudi Slovenci začeli množično obiskovati naša najibolj privlačna in tudi priznana gorenj- ska prirodna bisera — Bled in Bo- hinj. In zanimivo, z nastopom mo- toriziranega turista v Sloveniji je polagoma Bohinj domala dobil pred- nost. Ostal je namreč neokrnjen, ci- vilizacija ga ni oplazila s tako hudo metlo in zato je tudi bolj privlačen. Toda ne samo privlačen, lep, zani- miv — tak je, da si človek želi, da bi se čimpreje vrnil v ta kotiček Slove- nije. ' Posebnost je že' avtomobilska ce- sta od Bleda do Bohinja in naprej do Slapa Savice. Ena sama vijuga je, vijuga, ki ni neprijetna, ki se vije skozi hladne naravne drevorede, as- falt, ki ni za razliko od drugih zara- di sonca ni vrel, ki ne moti in se za- radi toplote tudi ne svetlika. Toda ne samo vožnja, vsak postanek ob vodi (cesta se vije ves čas ob vodi) je poseben užitek. Za vsakim ovinkom in ob vsakem tolmunu se zbere sku- pina športnih ribičev in kjer je tudi možno ob cesti so parkirani avtomo- bili. Prečudovit je pogled na skupino vrhov, ki obkrožajo Bohinj in ki da- jejo jezeru še poseben mik. Tod mi- mo ni možno »divjati« in -brzina ni običajna. Vsak si pač skuša vtisniti v spomin, kar največ podrobnosti. Navadno velja mnenje, da je Bo- hinjsko jezero za kopanje premrzlo, da so lepe peščene plaže ob jeze.ru bolj v okras, toda to so zgodbe po- dobne ribiškim ali lovskim storijam. Tokrat je bilo tudi Bohinjsko jezero »polno^'. Kopanje v jezeru pa je bil poseben užitek. Vredno je tudi po- vedati, da so prizadevni delavci tu- rističnega društva pripravili tudi lič- ne čolne in jadrnice za na posodo. Kar pa posebno preseneča so ure- jeni parkirni prostori, in sicer so jih uredili povsod ob jezeru. Tako so omogočili izletnikom, da se ustavijo na kateretn koli mestu ob jezeru. Tako zanimiva, kot je pot od Ble- da do Bohinja, je tudi cesita. naprej do slapa Savice. Ovinek za ovinkom, serpentine in strmine — to so zna- čilnosti vožnje, vsa pot pa je tudd tu v senci. Cestišče se namreč vije sko-' zi gozd v vsej dolžini. Krona doživetja pa je vsekakor soteska slapa ih ču- doviti prizori pod velikani, kjer je zgrajeno malo akumulacijsko jezero. Voda je čista in hladna. Celjani bi bili z njo več- kot zadovoljni, zlasti v teh dneh,' ko so vodovodne pipe presahnile. Posebno zahvalo si za- služijo itudi turistični delavci od tod. Saj so tudi tu, ko se zdi skoraj ne- verjetno, uff-edili primerne parkirne prostore in jase za obiskpvalce. Sle- herno nedeljo se na njih zbere za- nimiva pisana kopica in domala vse govorice lahko slišimo tu. V rhnožici obiskovalcev so bili tudi turisti iz čr- nega kontinenta, a tudi ameriških avtomobilov ni manjkalo. Dopust na Dolenjskem, čeravno kratek, je vsekakor veliko doživetje in če je ob koncu potrebno kaj pri- pomniti ali pohvaliti, so to turistični in gostinski delavci s tega območja. Kajti toliko jeze in nejevolje je za- radi nepravilne, ležerne ali slabe po- strežbe. No, tega pač za ta del Go- renjske ne moremo trditi, nesprotno vzor so lahiko ostalim. In to za raz- voj turizma vsekakor zelo veliko po- meni, to pa je tudi najboljša rekla- ma. stran 4 CELJSKI TEDNIK Stefvilka 32 ~- 9. avgusta l^. Hmeljišča vpijejo po dežju Zadnji sušni dnevi, ki so sicer za kopalce prijetni, so prizadeli hme- ljiščem znatno škodo. Zlasti je to ob- čutno v predelih, kjer je prodnata podlaga zelo visoka. V teh predelih soi spodnji deli hmeljevih trt že do- mala posušeni. Zadružniki skušajo še rešiti, kar se da, vendar tudi za- livanje ni posebno učinkovito. Sodi- jo, da bo zaradi te suše v zadnjih dneh, ko bi hmelj nujno potreboval vlago, znatna. , Istočasno pa bo zaradi toplih in nenormalno suhih dni tudi obiranje hmelja začelo nekoliko prej. Zato tu- di ni čudno, da so v kmetijski zadru- gi Savinjska dolina in v kmetijskem l^ombinatu pohiteli s pripravami za namestitev in prehrano obiralcev. Ob tej priložnosti smo naprosili pred- sednika upravnega odbora kmetij- skega kombinata tovariša Andija Gorska za kratek razgovor. Tole nam je povedal: Priprave za obiranje v letošnji se- zoni so začele že pred dobrim me- secem, ko smo se povezali s posa- meznim skupinovodjem, ki redno organizirajo obiralne skupine. Ta ak- cija je letos izredno lepo uspela, saj so se vse ekonomske enote kmetij- skega kombinata, ki gojijo hmelj, zavzele za to, da bo obiranje oprav- ljeno ob pravem času. Razen velike- ga števila obiralcev pa bo ekonom- ska enota Vrb je letos uporabi jala, tu- di obiralni stroj, ki tudi zaposli okoli 18 ljudi v eni izmeni. Obiranje z obi- ralnim strojem bomo zaradi pomanj- kanja obiralcev verjetno organizirali v več izmenah, in sicer tako, da bo stroj delal ves dan nepretrgoma. V vseh ekonomskih enotah so tudi izredno skrbno pripravili prostore za obiralce in hkrati poskrbeli za pre- hrano. V posebnih prostorih za obi- ralce smo letos namestili tudi poste- lje, tako da njihova namestitev ne bo le provizorna. Hrano bodo za obi- ralce pripravljale ekonomske enote, ker sodimo, da bo to ceneje, hkrati pa bo hrana ukusnejša in prilagoje- na željam obiralcev. Kmetiji^i kombinat je tudi osvo- jil predlog o povišanju cen za obran škaf. Tako letos veljajo naslednje cene za obran škaf hmelja — 65 di- narjev v primeru, ko obiralec dobi hrano in 80 dinarjev brez hrane za škaf. To je za okoli 8 odstotkov več kakor lani. Upravni odbor pa je sprejel tudi sklep o povišanju oseb- nih dohodkov tudi ostalim delavcem, ki so potrebni ob obiranju, in sicer za isti odstotek. Največ obiralcev pričakujemo iz okolice Ptuja, Murske Sobote, Hr- vaškega Zagorja in Dolenjske. Opa- žamo tudi, da je letos izredno veliko zanimanje za obiranje hmelja, kar je tudi razumljivo — ugodnejše cene, boljša namestitev in podobno. Domenili pa smo se tudi, da bo- mo omogočili šolarjem, da se vrnejo domov ob času, ko začne pouk v šo- lah, kar velja zlasti za šolarje šol, ki bodo s poukom pričele 1. sep- tembra. Upravni odbor je sprejel tudi sklep, da bo kombinat vsakemu obi- ralcu, ki bo ves čas obiral na hme- ljišču kombinata, plačal vozovnico iz Savinjske doline do doma. Hmelj zalivamo V razgovoru s tovarišem Alojzom Završnikom, uslužbencem kmetij- ske zadruge Sevnica smo se pogo- varjali o razvoju in posebnih pro- da bi ne bilo večje škode, tudi za- livajo hmeljeve rastline. Pri tem so imeli precej uspeha, saj sušno vre- me ni imelo hujšega vpliva na hme- ljišča. Zaradi tega kljub neugod- nim vremenskim pogojem ocenjuju- jo za letos razmeronja dobro letino. Hmelj je lep, primeren za lažje obi- ranje, a tudi kvaliteta je ustrezna. Tudi v Sevnici računajo, da bodo dobili največ obiralcev iz Hrvaške- ga Zagorja. blemih hmeljarstva v tem delu na- šega okraja. Kmalu se je namreč pokazalo, da so tla in ostaU pogoji v okolici Sevnice ugodni za hme- ljarstvo. Kmetijska zadruga si je zato zadala podroben načrt razvoja hmeljarstva na njihovem območju, ki ga uresničujejo postopoma. Šaj je znano, da hmelj zahteva še do- datne investicije za razne stranske objekte — sušilnice, skladišča in jodobno. Doslej so uredili za pre- čo dvajset hektarjev hmeljevih na- sadov, in sicer polovico v Loki, osta- lo pa v Kompolah. Sedanja sušilni- ca jim zaenkrat zadostuje, vendar bodo za gradnjo žičnic na nadalj- njih površinah povečali za enkrat tudi zmogljivost sušilnice. Letos pa so sušilnico opremili z novimi na- pravami. Sodijo, da bodo v nekaj letih lah- ko povečali hmeljeve ix)vršiTie na okoli 50 hektarjev. To pa bi bila tu- di ustrezna meja z ozirom na se- danje površine zadruge. Posebna zanimivost je pri njih le- tošnje hitro zorenje hmelja. Zara- di tega sodijo, da bo hmelj potreb- no spodbirati — izbirati posamezne zrele kobule, ki bi sicer propadi^, če bi čakali na redno obiranje. Spodbiranje hmelja bodo začeli že v teh dneh, za kar so zainteresirali predvsem domačine. A tudi redno obiranje bodo začeli letos nekoliko prej, in sicer okoli 12 avgusta. Največjo težavo predstavljajo sušni dnevi, saj kmetijski delavci, Pomoč iz Sevnice Tudi v Sevniški občini so se kolek- tivi gospodarskih organizacij takoj in nesebično odzvali pozivu za pomoč ponesrečencem v Skopju. Vsi kolek- tivi so se odločili, da bodo namenili del sredstev iz osebnih dohodkov za pomoč, razen tega pa so v Sevnici že prispevali šotore, srajce in dru- go potrebno blago za potrebe pone- srečencev iz Skopja. Razen tega so tudi mladinci in pionirji organizirali simiholično zbiralno akcijo za .pomoč ponesrečencem. A tudi ostale organi- zacije niso ostale ob strani. Tako so se kmetje, obrtniki in upokojenci sa- mi oglašali na občinski odbor SZDL in na krajevne odbore in ponujali za njihove razmere znatno pomoč po- nesre-čencem. ENODNEVNI ZASLUŽEK ZA SKOPJE Tudi kolektiv tovarne kovanega orodja iz Zreč je sklenil, da bo za pomoč ponesrečencem v Skopju pri- speval vsoto enodnev*nega zaslužka vseh zaposlenih. V fta namen so or- ganizirali posebno nedeljsko delo. Razen delavskega sveta, ki je spre- jel' sklep o prispevku, so o tem raz- pravljale tudi sindikalne podružnice ekonomskih enot, ki so se odločile za nedeljsko delo. 40. OBLETNICA V 2ICAH Gasilsko društvo Draža vas — 2iče je v hedeljo slavilo 40. obletnico ob- stoja. Ob tej priložnosti so priredili občinsko tekmovanje gasilskih pro- stovoljnih društev, razen tega pa tu- di posebno tekmovanje tovarniških gasils.kih enot. KOSCI NA ROGLJI V nedeljo je bilo na Roglji, ki je dobila z gradnjo novih gozdnih cest nov dotok obiskovalcev, zanimivo tekmovanje. Na posebnem, za to pri- pravljenem travniku so namreč tek- movali kosci, ki so se pomerili v hi- trosti košnje. Velika obnova sadonosnikov Razen živinoreje in deloma hme- ljišč je sevniška zadruga začela in- tenzivno z obnovo sadonosnikov in urediitvami novih sadnih plantaž. Ta- ko bodo takoj začeli urejati za okoli 50 hektarjev veliko plantažo na Ca- nju. Ureditvena dela bodo nadalje- vali tudi v naslednjih letih, tako da bo na tem območju okoli 150 hek- tarjev sodobnih plantaž. Skupaj bodo imeli na vsem območju kar za preko 250 hektarjev sadonosnikov. Pretež- no so v njihovih sadonosnikih in sad- nih plantažah zasajene jablane. Za- nimiva je tudi ugotovitev, da izme- nična rodna leta na njihovih sado- nosnikih iz nepoznanih vzrokov ne sovpadajo z dobrimi letinami v osta- lih krajih. To jim daje seveda po- sebno prednost, kajti tako dosežejo znatno višjo ceno. Hkrati s skrbjo za razvoj sadjar- stva pa v sevniški kmetijski zadrugi sistematično razvijajo tudi živino- reja V Boštanju gradijo nov sodo- ben hlev za 100 glav živine. Ta hlev bo končan v septembru. Istočasno pa posvečajo posebno .pozornost pogod- benemu sodelovanju z zasebnimi proizvajalci pri vzgoji žavlne za trg. Tudi na tem področju so doslej za- beležili znatne usipehe, saj se živino- reja na vsem območju, ki ga zajema zadruga, izredno hitro razvija. Letos pa so razen tega zabeležili izredno lepe donose ;pšenice in ječ- mena na površinah družbenega sek- torja. Spričo tesnega sodelovanja med zadrugo in kmetovalci pa so ob upo- rabi ustrezjiih agrotehničnih ukrepih tudi zasebniki pri žitaricah dosegla zelo lepe rezultate. Značilno za kmetijsko zadrugo v Sevnici pa je iposebna skrb za ve- čanje življenjske ravni kmetijskih delavcev. Tako so v teni prizadeva- nju začeli urejevati še 10 stanovanj za kmetijske delavce. Sest stanovanj bodo usposobili v Boštanju, štiri sta- novanja pa v Sevnici. Sodijo namreč, da je vzporedno z rastjo družbenega sektorja kmetijstva potrebno tudi poskrbeti za kmetijske delavce, ure- jati njihove osnovne življenjske pro- bleme in tudi odnose, kajti le tako bo možno v kratkem času izenačiti pogoje kmetijske kmetijskega delav- ca z delavci v ostalih panogah gospo- dansftva. 4e Še o žemljicah Pred kratkim smo pisali o pred- logu Veležittarja, da bi uvedli v eni izmed pekam neprekinjeno peko žemljic, in saeer tako da bi vse pro- dajalne kruha in vsa gost/išča dobili vsake štiiri ure sveže žemljice. Ra- zumljivo je, da bi stare žemljice vze- li iz prometa in jih predelali v droib- tine. Ker bi na ta način nastala neko- liko višji stroški, bi bile žemljice za največ dva dinarja dražje — ipotroš- nalci pa bi bodisti v pekami ali v go- stiščih in restavracijah dobili vselej sveže žemljice. Naš namen je bil, da bi o tem tudi ipotrošniki povedah svoje mnenje. Mala anketa, ki je tako nastala, je zelo zanimiva. Od dvanajst odgovo- rov, ki smo jih dobili, je le eden od bralcev zanikal vrednosit tega pred- loga. Vsi ostali pa pobudo Veležitar- ja ipozdravljajo. Vendar vsd hkrati tudi pripominjajo, da bi oskrboval- no podjetje moralo prevzeti trdno obvezo, da bi po uveljavitvi tega ukrepa v prodaji v nobenem primeru ne bilo starih žemljic. Dva dinarja pri žemljdcd, tako menijo, je namreč zadostna rizična o&nova. Se najbolj so to ipobudo pozdravila gostišča, kajti tu, tako pravijo, je največ očitkov gostov zaradi starih in trdih žemljic zlasti v ipoletnem času. Seveda .bi potem morali neko- liko drugače organizirati razpečava- nje žemljic gostiščem, tako da bi go- stišča zares redno dobivala sveže zem- lje. Ko so o tem pisali, so pouda- rili, da bi bilo potrebno misliti tudi na sveže žemljice ob nedeljah, ko spričo vse večjega razmaha turiz^^^ tudi na podobne malenkosti treb^ paziti. Prebivalci pa menijo, da je pre^, log izredno dober, a da bi ga ne sune. li vzeti le kot formalni vzrok za dražitev žemljic, temveč, da je trebno tudi uresničiti smoter — je, da bi v prodaji bile zares sam^ sveže žemljice. O tem smo se znova zanimali prj Veležitarju, kjer so nam povedali, dg v nobenem primei-u ne gre za kako podražitev, temveč zgolj za predlog^ kako bi bolje dn pravilneje oskrba vali potrošnike. Gotovo je namreč, da bi kolektiv Veležitarja z osvojit^ vi jo novega načina posredovanja žem. Ijic trgu sprejel, precej zahtevnejšo obveznost in precejšen rizik. Sodijo tudi, da bi o tem vprašanju podrobn<] moral razipravljati tudi svet za bla- govni promet občinske skupščine, saj gre za pomemiben predlog, ki ga brej sodelovanja občinskega sveta ni mož- no uresničiti. Istočasno pa poznavalci razmei poudarjajo, da to ni neka novost svetu, temveč da v vseh državah 2 razvitejšim turizmom že imajo ta sistem posredovanja žemljic trgu. In sicer uporabljajo različno oskrbo — dvakrat dnevno, trikrat, štirikrat ir tudi večkrat. Kajti znano je, da sc žemljice dobre le, če so sveže. Zaka; bi še v Celju ne dosegli tega? Morda ne samo kot predlog Prebold je zares sčasoma postal najmarkantnejša turistična posto- janka v Savinjski dolini, ki sicer ni revna na^ naravnih lepotah. Značil- no za Prebold pa je da so prizadevni turistični delavci uspeli urediti po- stojanko »-Savinjski log« brez večjih investicij, sicer postopoma, a ven- dar lepo in jo naredili privlačno. Toda pustimo to ob strani in si oglejmo, kaj bi se dalo narediti še za športne ribiče, ki jih med turisti — domačimi in tujimi, ni malo. Dvesto metrov iznad kopališča in vikend na- selja sta dva manjša umetna rib- nika. V obeh so vložene ameriške postrvi. Sodijo, da je merskih postr- vi za okoli 100 kilogramov, kar je za oba bazenčka razmeroma veliko. Edina težava je v tem, ker je v sušnih dneh v ribnikih premalo vo- de. In sicer predvsem zaradi tega, ker ribnika dobita isto vodo kot vo- dovod. Razumljivo je, da ob po- manjkanju vode ima popolno pred- nost preboldski vodovod. Stanje bo kmalu sicer spremenjeno, kajti v Pre- boldu bodo za vodovod gradili novo zajetje, tako da bo vsa voda tega iz- vira na razpolago za ribnika. Tedaj bodo v Preboldu uredili športni ribo- lov. Toda ali bi se dalo že sedaj kaj narediti? To vprašanje je toliko bolj zanimivo, ker je za ribolov žlahtnih rib vse večje zanimanje. Nekateri predlagajo inačico po ka- teri bi naj ribiška družina v Šempet- ru organizirala športni ribolov s pO' sebnimi tarifami tudi v sedanjem stanj|i, s tem da bi omejili uporab« vab in da bi športni ribiči plačali ribe, ki bi jih ulovili. Tak sisten imajo domala v vseh umetnih rib' nikih v inozemstvu. S tem denarjem bi ribiška družina lahko dopolnje vala ribnik z novimi postrvmi. Na ta način bi v Prebold lahkt prite^];uli vsekakor še več turistov Zlasti zaradi tega, ker so ribe v pre boldskem ribniku zelo žive in dobr prijemajo. Tako nudi.)o tudi slabšim ribičem lep športni užitek. Posebno ugodna pa je lega ob pre- boldskem jezeru, kajti ves zahodn breg ribnika je v popoldanskih urali v senci. Ne kaže prezreti tudi dej- stva, da je do ribnika speljana avto- mobilske cesta, da je tam hišica, kjei bi lahko imeli manjše zaloge pijač in okrepčil, da so ob ribniku zel« lepe gozdne jase itd. Vse torej kaže, da preboldskega rib- nika ne smejo pustiti neizkoriščene- ga. Res je to le predlog, o katerem pa je vredno temeljito premisliti. PRISRČNO SREČANJE V sredo je obiskal ponesrečence ii Skopja, ki so trenutno nameščeni ^ Šentjurju v internatu bivše gospo- dinjske šole predsednik okrajn« skupščine Celje Peter Sprajc. Z njirr sta bila tudi tajnik okrajne sikup- ščine Franc Svetina in načelnih okrajne sikupščine Igor Ponikvar. Srečanje z materami in otroci ii Skopja je bilo izredno prisrčno Predsednik okrajne skupščine se j« zanimal o počutju in iposebnih željal ■ponesrečencev, oni pa so se mu za- hvalili za izredno topel sprejem ir veliko prizadevanje, skrb in zavze- tost prebivalcev Šentjurja. Povedali so, da je za njih sprejem in name stitev v Šentjurju, kjer so jim ugo- dili do možne meje hkrati tudi sipo- znanje, da ob tej tragični nesreč Skopljani in Makedonci niso sami temveč da so hkrati z njimi priza- deti tudi ostali narodi Jugoslavije. TUDI V EMAJLIRKI Tovarna emajlirane posode v ne- deljo ni mirovala. Ves kolektiv j^ namreč delal izredno, ves dohodek tega dne pa so namenili za pomot Skopju. V tej humani akciji so so- delovali prav vsi člani kolektiva. So- dijo, da ibo prispevek tega kolektiva iz enodnevnega zaslužka znašal okoli 9 milijonov dinarjev. , t^evii^ — 9. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 5 PRVI KORAK k odstranjevanju posledic poškodb (KOMENTAR) Kaže, da bomo v celjskem okra- Ui končno vendarle zavrli žalost- jo stihijo, ki terja s poškodbami pri delu v našem gospodarstvu vsako leto ogromne človeške žrt- ve. Okrajni odbor proizvajalcev in okrajni sindikalni svet v Celju sta namreč pred časom na svojih se- jah sprejela sklep, da se na pod- ročju okraja še v letošnjem letu prjčne s sistematičnim strokov- nim varnostnim izobraževanjem vsega vodilnega kadra gospodar- skih organizacij, to je mojstrov, preddelavcev, vodij skupin in dru- gih. Izobraževanje bo prevzel strokovni center žalske delavske univerze. Sklep oziroma ukrep sta oba foruma sprejela na podlagi bilan- ce, ki kaže, da so posledice, ki prizadevajo naše gospodarstvo za- radi poškodb pri delu in izven dela ter poklicnih in drugih obo- lenj, izredno težke. Letno so namreč na območju našega okraja poškoduje pri delu okrog 7.000 delavcev^ med njimi več kot deset smrtno, medtem ko je okrog 400 novih invalidov. Za- radi poškodb in obolenj izgubimo letno nad milijon dni, pri čemer znaša izerui^a narodnega dohodka nekaj milijard dinarjev!! Gre kratkomalo za številke, ki so ka- tastrofalne. Skoraj neverjetno se zdi. da se praktično vsako uro poškoduje po en delavec in da do- bimo v dveh dneh kar tri nove invalide! Takšne izgube je mogo- če vzporejati samo še z izgubami na fronti ali v vojni. Toda še vsa- ka fronta in vsaka vojna ni pri- zadejala ljudem toliko žrtev. Pravzaprav je res, da govorimo o bitkah tudi v našem gospodarstvu, namreč o bitkah za večjo proiz- vodnjo in proizvodnost, toda tak- šne bitke ne bi smele veljati tako visokih cen!! Vzroki za tako nepojml.>ivc raz- mere, izlasti za poškodbe pri delu so predvsem v delavcu samem, ki ni dovolj strokovno usposobljen, \ tv\ma delovnih izkušenj, ni disci- * pliniran in ni varnostno vzgojen. To je sicer res. Toda to so nema- ra le sekundarni vzroki. Primarne vzroke .fe treba iskati drugje. Go- spodarske organizacije in podjet- ja, so najbrž vse premalo storila, da bi takšne primere, če že ne do- cela preprečile, vsaj omejile. To pomeni, da so posvetile vse pre- malo skrbi varnostni vzgoji svo- jih delavcev. Delavec, ki mu us- trezne izobrazbe ne da podjetje, kjer je zaposlen si jo bo težko pridobil sam. Začetek pa je zdaj tu. Ukrep okrajnega zbora proizvajalcev in okrajnega sindikalnega sveta v tem smislu veliko obeta.' Po nju- nem priporočilu bo dolžnost de- lovnih kolektivov gospodarskih in drugih organizacij, da bodo vse svoje vodilne člane vključili v ta izobraževalni proces. Pri tem naj ne bi šlo za formalno realizacijo sklepa, temveč za dolgoročno iz- redno resno delo, katerega končni smoter naj bo v odstranjevanju posledic, ki jih trpi celotna naša družba, naše gospodarstvo in še posebej prizadeti posamezniki! UNIČENE SKORAJ VSE KULTURNE USTANOVE Po vesteh, ki jih prinaša TANJUG, je v dneh, IvO je večji del Skopja v ruševinah, nemogoče oceniti, kakšno neprecenljivo škodo je naredil potres kulturnozgodovinskim spomenikom in kultuiimoprosvetnim ustanovam. To škodo je nemogoče izrazsiti v šte- vilkah, ker gre v večini primerov za izredno pomembne zgodovinske in nacionalne dokumente, večidel za li- stine v izvirniku. Po prvih nepopolnih ocenah je po- polnoma uničenih več kot trideset kulturnih ustanov. iVIočno so ipoško- dovani vsi domovi kulture, uničena pa je vsa materialna .podlaga kultur- nih ustanov. Med zgradbami, ki jih je potres uničil, so: Mša ansambla za narodne plese in igre »Tanec«, dr- žavna filharmonija, republiška kon- certna direkcija, manjšinsko gleda- lišče, mladinsko gledališče, RTV, zgo- Idovinski muzej, arheološki muzej, ^republiški zavod za zaščito spomeni- kov, ljudska knjižnica, univerzitetna knjinžica, državni arhiv, iposiopja I-Vardar filma«, »Malkedonija filma«, založniški hiši »Kultura« in »Pro- svetno delo«. Precej je tudi takšnih kulturnih ustanov in spomenikov, ki so po'pol- noma onesposobljene za nadaljnje delo. Med njimi je narodno gleda- lišče, umetniška galerija, inštitut za nacionalno zgodovino in filklo'ro ter prirodoslovni znanstveni in etnološki muzej. Ruševine arheološkega muzeja so pokopale pod seboj celo vrsto redkih arheoloških materialov iz prazgodo- vine in srednjega veka, bogato stro- kovno literaturo kakor nekatere dra- gocene firesike. Muzejska zgradba je popolnoma uničena. Prav tako je po- polnoma .porušena trdnjava »Kale«, največja značilnost Skopja. Unčen je tudi »Kuršumni han«, v katerem je bilo mnogo eksponatov iz arheoolške- ga muzeja ter bogat lapidarij. Do te- meljev je potres podrl tudi državni arhiv, ki je Zbral in uredil veliko li- stin iz zgodovine makedonskega ljudstva od začetkov turškega ob- dobja do danes. Podrta je zgradba narodne in ujnverzitetne knjižnice, ki je hranila okrog 450.000 knjig, časo- pisov in revij. Potres nii prizanesel niti marmornaiti in trdno zgrajeni skopski radioteleviziji; ipo zaslugi ko- lektiva so rešili le del opreme in jo prenesli v vas Madžari, od koder je radijska postaja pričela oddajati že prvi dan po potresu. Potres je za daljšo dobo onemo- dočil delovanje narodnih ansamblov — gledališča, baleta in opere. Od spomenikov sta uničena znana spomenika iz turškega obdobja »Su- 11 han« in »Djulciler han«, poškodo- vane pa so džamija sultana Murata, džamija Mustafa paše, »Dautpašev aman« in drugi. To so spomeniki, ki so bili pomembni tudi s turističnih vidikov, saj so jih najčešće obisko- vali tuji in domači turisti. V Skopju so onesposobljeni vsi ki- nematografi kakor tudi filmska pod- jetja »Makedonija film«, »Zavod za kulturno prosvetni film« in druge tovirstne ustanove. Pod ruševinami se je znašlo vseh deset igranih filmov kakor 168 kratkometražnih filmov, ki jih je posnel »Vardar film«. Hkra- ti s tem je bila uničena tudi vsa sne- malna tehnika. Ivan Prekoršek OSEMDESETLETNIK Mak) jc danes Celjanov, ki bi" se šc spo- nuiiijalii tcžkiii borb za |K)Iitične, socialne in (kulturne i^ra\i(c slovtMiskcsa ljudstva v (,1^11 stare Avstrije ]>vvd pr\() svetovno voj- iin toda tiisti redki, ki ^iiio še tii. pozna- niii nio/a. ki oljliaja daines osenifli-sctletnieo s\'ii(i!,'a roj--i\d iii je bil.tiste čase ena naj- vMiliieijšLIi osobiKj-ti v vrstah borcev za na- še iiarodne pra\iee; Uana I'rekorš.ka. Hojeii a\{riista leia 1SH3 v Frekorju pri (eijii. -^c je ;)•) kom'aiiili gimnazijskih šlu- (liijaii \ Celju in MuriJiorii vpisal na filozof- sko fakiLlteto praške iiniiMT/.e, a je štiidlij kmalu oipustil, ker g-a je čakalo v Celju važno- pokitibčno in kulturno del«. Bil je ed'ein f^lavnilv sotriidniikos radikaline.^a f;lasi- 1:1 -podli icštii iersl^ih Sio\eiiee\, |)0 iislaiio- \ini Nil,rodne stranke i. J'M)~. pa je poleg dr. \cko-la\,i Kiiko\(a. jnnka I n ie :i r j a, \Cko-ia\a ,'si)iiidlerja in družili, osrednja osobnost v borbi proti ueiuškeraii nasiilju in klerikailni politliki dr. Korošca. Njegovi teni(d,jiti borbeni članikj v Narodneni Mstu in .NaTodnorn dnevniku so inielu vedino velik odmev v giaisilii eel.j-ikili Neineev Deirtsciie Waciit in v slovcjiskeni easopisjn KoTošče- ve stranke. Kot polpvaliii iičit(dj ( iril—Me- todove družbe si je pnidobil \elikih zasliug ■/.r. napredek slovensikoga .šolstva na naši ■-(■\erni ine.pi. 2e kof i;-ini na zijec in (Hiziieje kr)t vis'O- košolcc Ji' --Mijiini lo\ari,ši v počitnicah prirejal v doniaei \asi in v bližnjem Vojni- ka gik>dailii'ške predstave kar pod kozolcem, pozne.je pa se je pridružili cefjisikemu ama- terskemu gledaliišču Rafka Sailmi«a, v kafe- rcin je nastopal kot igralec vse db prve >\ eii>\ ne \ oj ne. ■ S prevzenioni predsediiiiškega iiie-ita je dal Ivan Prekoršek I>rainat)i'čnemu driištivii zgo- dovinsiko nahogo: usmeriHi svojo dejavnost v to, dai dol*! ( cljc čimprej svoje poklicno glediailišče. Id s\ojo zamisel je priičel takoj načrtno uresničevati. Poklical je v elLkega igraka. režiiserja, vzgojitelja iii organiza- torja .Milana Skribiinška v Cilje- iii ga an- gažiiraJ za ravnatelja Mestnega gledališča. Prekoršek svoije zamisli o poklicnem gl«- dališču tudi po Skrbi-nškovem odhodu ni opustil. Pridobili sd je novih sodelavcCT, s kateriiniii je od seizone do sezone skušal uresniičeivati svoj namen., Ptekoršek se je kot upravitelj Javne bol- nišnici* ^' Celju 17 Icit trudil za 6im večjo uspešnost njeinega delovanja. Vodilen je bul v naporih šolsike Družbe Cirila in Meto- da. Pod njenim okril.rem je s pomočjo svo- je žene orgjaniziiral leta 1-055 Dijaško zave- tišče,« ki je dijake — vozače odtegovalo škodljivim vplivom. S tem si je nakopal, novo besijio soivraštvo klciriikalnih mogotcev. Okupator ga je 1941 deportirali v Ćuprijo, kjer so ga pregnanci izbrali za svojega pred- sednika. Vsi ajegovi znanci in -prtijatelji mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih Let, za opravlieno delo pa priisrčna hv4la! Fedor Gradišnik posebno obvestilo sporočamo vsem udeležen- cem proslave dneva vstaje, ki ^ je bila v nedeljo 21. julija v Ro- gatcu, kakor tudi naši širši jav- nosti, da je načrte za spomenik padlim borcem v Rogatcu izde- lal TOVARIŠ ING. ARCH. DU- ŠAN SAMEC. Ime avtorja je v poročilu, razumljivo, izostalo (objavljena je bila le fotografi- ja spomenika), ker ga pač na proslavi nU nihče omensil! proslava je bila namreč posve- čena spominu padlih borcev in razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na rogaškem območju. Obvestilo objavljamo spričo po- sebne intervencije TOVARIŠA ING. ARCH. DUŠANA SAMCA, s čimer, mislimo, je pravici za- doščeno. Uredništvo .Hmeljarski^ LIKOFl ' v okviru turističnega tedna žalske občine ibo 11. avgusta v Preboldu ve-1 lika turistična prireditev, ki bo pri- kazala tradicionalne običaje in na- vade savinjskih hmeljarjev med obi- ranijem hmelja. V tej prireditvi, ki so ji priredite- lji nadeli naziv HMELJARSKI LI- KOF, bodo sodelovale sindikalne or- ganizacije dveh največjih kmetijskih organizacij, ipoleg tega pa društva Svobod iz Savinjske doline in druge kulitume organizacije. V okviru pri-- reditve bodo iz\'edli tudi šahovske tekmovanje tekstilcev iz raznih kra- *jev države. Na predvečer hmeljarskega likofa, to je v soboto bo Svoboda iz Prebol- da uprizorila krstno predstavo spe- voigre »Hmeljarski likof« na pros- tem pri bazenu v Preiboldu; nasled- njega dne, v nedeljo pa bodo najprej odprli razstavo turističnih fotografij in prospektov. Glavni del prireditve bo istega dne Ob 14. uri. ko bodo sa- vinjsiki hmeljarji v svojih nošah na tradicionalnih vozovih prikazali svo- je značilne običaje pri obiranju hme- lja in svojem delu. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili najboljše pare obiralcev, posebna komisija pa b'^ ocenila nošnje in vozove. Vse prireditve Hmeljarskega liko- fa ibodo v parku weekend našel jat ob bazenu v Preboldu. Tu bo tudi za- bavni del prireditve, kjer bodo po- stregli z nekaterimi savinjskimi spe- ci alitetami. »SRECNO, KEKEC!« Ljubljansko podjetje Viba film snema v Trenti, Logu pod Mangar- tom in Strmcu mladin.ski film »Sreč- no, Kekec!« Scenarij zanj je po moti- vih pripovedk Josipa Vandota napi- sal filmski scenarist Ivan Ribič, re- žiser pa je Jože Gale. Mnogoštevilna snemalna ekipa da- je ob sicer maloštevilnih vlogah slu- titi, da gre za resna prizadevanja, ki naj obogatijo našo bolj ali manj rev- no mladinsko filmsko literaturo z delom, vrednim svojega velika vzor- nika Kekca. Sicer pa pravzaprav niti ne gre za vzore. Režiser Jože Gale pravi o tem tole: — Mnogi mislijo, da gre za novo verzijo starega Kekca. V resnici je isti samo glavni junak Kekec, med- tem ko so fabula in situacije, v ka- terih se nahaja in ki jih doživlja s prijateljem Rožfletctfn in slepo Mojco, povsem drugačne. Podobnost prvega Kekca z novim moremo i.skati le v stilu poetičnega realizma, ki ga taks- ^ert Sotlar (oče Skalar), Marija Goršičeva (mati Skalar jeva) in Velimii ^jurin (Kekec) v filmu »Srečno. Kekec!« na zvrst nujno zahteva. In scenarist Ivan Ribič: — Čeprav nisem pisec rpladinske literature, ki je po mojem mnenju najtežja literaturna zvrst, seni se lo- til dela na Kekcu, da izpolnim željo in im:perativ drugi;h. Pri psanju sce- narija sem se trudil, da ostanem zvest avtorju Vandotu in da kot književnik ne korigiram literature, marveč avtorja. To pomeni, da sem se zavzel za to, da Vandotovo delo, ki ne živi samo v zavesti najmlajših, v določenem smislu moderniziram, da čisti svet Kekca, ki je živel v pla- ninah pred sto leti, približam preko situacij in dialogov današnjemu gle- dalcu. Zgodba pfiipoveduje torej o Kekcu, ki pride na planinsko Skalarjevo do- mačijo za pastirja. Tu se spozna z Rožletom in nežno Mojco, ki je pred leti zaradi neke bolezni oslepela. — Vsi trije ženejo živino v planine. Tu živi v svoji -skriti kolibi ljudomrzna Pehta s svojim volkom. O njej kro- žijo med va'ščani različne govorice. Starši groze porednim otrokom, da jih bo vzela hudobna Pehta. Medtem ko Rožle verjame, se Kekec smeje. Pehta odpelje nekoč Mojco v svojo kolibo. Kekec in Rožle jo iščeta in po daljšem iskanju odkrijeta Pehti- no kolibo. Kekec reši Mojco. Pehta ujame Rožleta: medtem ko pošlje .svojega volka za Kekcem in Mojco, pa ji Rožle pobegne. Ker se mu zdi. da bo volk Kekca in Mojco raztrgal, siproži s svojimi govoricami v vasi preplah. Skalarjevi in njihovi sose- di se napotijo proti kolibi, toda ko Pehta zagleda njihove bakle, kolibo zažge in se umakne še više v gore. Medtem se vrne Kekec z Mojco, ki mu je med potjo zaupala, da ji je Pehta obljubila, da jo bo spustila domov, ko bo prišel čas za to. Kekec posumi, da jo je hotela Pehta ozdra- \'iti .slepote in da najbrž ima zdra- ■"ilo. Brž se po^a na pot. toda doživi še marsikaj neprijetnega, preden se mu posreči dobiti zdravilo, ukrotiti volka in zlomiti hudobno Pehto. V filmu, ki ga bodo posneli v East- man colorju. bodo med drugimi na- stopili v glavnih vlogah Ruša Boj- čeva, članica MG v Ljubljani, Stane Sever in Bert Sotlar, prvdkrat pa tu- di članica SLG v Celju Marija Gor- .š,ič©va. 7A milijonov i V srednješolcev Po statistiki UNESCA, ki zajema 200 dežel, je danes na svetu okrog 70 mUiiJonov srednješolcev. Od teh jih je največ v Evropi — čez 30 mi- lijonov, sledi Azija s 26 milijoni, Se- verna in Južna Amerika z 12,5 mili- jonov. Največji odstotek porasta šte- vila dijakov so zaznamovali v Ho- landiji, na Cejlonu, v Avstraliji, Ma- roku in ZDA. PREVEČ ICITEIJEV M PREMALO PREDMELMH UČITELJEV Na območju žalske občine je 21 šol, od katerih je 9 centralnih in 11 podružničnih. Od teh je le 6 popol- nih osemletk. Na vseh. šolah se je lani šolalo 4328 učencev, in sicer 2433 v nižjih in 1895 v višjih razr^e- dih. V osnovnih šolah je v preteklem šolsikem letu učilo 166 prosvetnih delavcev — 141 učiteljev, 21 pred- metnih in 4 profesorji. Kvalifikacij- ski sestav kaže dokaj neustrezno po- dobo. Medtem ko bi potrebovali le 84 učiteljev, jih je .skoraj še enkrat toliko, od potrebnih 89 predmetnih učiteljev in profesorjev pa jih je le 25. Kljub temu, da primanjkuje predvsem predmetnih učiteljev, ki bi lahko zlasiti' v višjih razredih zagoto- vili kvalitetnejši pouk. nekatere šole v preteklem šolskem letu niso po- kazale razumevanja, da bi namestile kadre z ustrezno izobrazbo. Ta .sla- bost se je pokazala predvsem ob zadnjem razpisal delovnih mest. Kakor pričakujejo se bo kadrovski sestav izboljšal v bližnji perspektivi, saj jih od sedaj zaposlenih učiteljev 21 izredno študira. Vendar s tem problem še ne bo popolnoma re- šen, zilaistii ne, če ga bodo reševali' kakor doslej. V tem pogledu bi ka- zalo predvsem spremeniti .politiko štipendiranja, in sicer tako, da bi zmanjšali število štipKjndistov učite- Ijiščnikov, sredstva pa uporabili za stimuliranje in podpiranje tistih, ki že delajo in poleg tega izredno štu- dirajo. Ta vprašanja pa bodo morali rešiti šolski kolektivi sami, saj so po zakonu o šolstvu dolžni reševati kvaliteto pouka, kadrov.siko politiko kakor tudi Icvalifikacijo učnih moči. Okoliščina, da je učiteljev preveč, predmetnih Učiteljev pa premalo, v nemali meri zavira hitrejše in kva- litetnejše šolske reforme. Takšnpraz- mere v nekem smislu popravlja le sestav učnih pioči po letih služsbe: od enega do pet let jih je okrog 33 odstotkov, od pet do deset let 37 in cd 10 do 35 let 30 odstotkov. Spričo vsega tega pričakujemo, da bodo v bodoče vso akcijo usmerili v to, da bodo mlajše učitelje, ki izred- no študiTa.jo, kvalificirali za delovna mesta, na katerih so;, težave bodo predvsem v tem. ker gre povečini za učiteljice, ki imajo svoje družine •t in so tako obremenjene še z dodat- Inim dedom doma. oih 6 Stran CEEJSKI TEDNIK StevIMca 32. — 9. avjguata 1963 Sušiiica zasluži svoje ime Huda suša zadnjih dni se kaže vse- povsod. Znižal se je tudi vodostaj nekaterih rek, zlasti pa so se posu- šili manjši travniški potoki. Tako je tudi s celj.sko Sušnico, ki je znova dokazala, da v resnici zasluži svoje ime. Sušnica je skoraj popolnoma brez vode, čeprav ne vemo točno, če je tega v resnici kriva suša. Eno pa drži — okrog te posušene struge prav nič prijetno ne diši, kar je tembolj neprijetno. Najhuje je na mostu pro- ti gimnaziji, kjer je nastala tudi na- ša fotografija. Vsedmih dneh sedem požarov V miniilem tednu je bilo v celj- skem ola"aju več večjih požarov. Če- prav bi pričakovali, da so izbruhnili zaradi suše, pa vendarle ni bilo tako. Večino požarov je povzročila nepre- vidnost, slabe dimne naprave, po- manjkljiva električna inštalacija in in podobne malomarnosti. V sredo, 31. julija, proti večeru je v Zalogu zgorelo leseno gospodarsko poslopje Alojza Vrbnjaka. Uničeno je bilo tudi kmečko orodje, približno 25 ton sena in žaga venecijanka. Ško- do so ocenili na približno dva mili- jona dinarjev. Požar je nastal zaradi pomanjldjive električne napeljave. Tri dni zatem — 3. avgusta zvečer je ipožar izbruhnil na gospodarskem poslopju Jožeta Zorna v Huljah pri Lx)ki. Poleg poslopja sta do tal po- gorela tudi hlev in kozolec. Škodo so ocenili na okrog štiri milijone di- narjev. Zanimiv je tudi vzrok poža- ra. Tisti dan je Jože Zorn v gospo- darskem poslopju popravljal motor- no kolo. Na motorju je preskočila iskra in zanetila požar. V noči od 1; na 2'.- avgust je zgorela tudi stara stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje Juiija Hleb- ca iz Senovega. Škode je približno 800 tisoč, vzroka pa še niso ugoto- vili. V petek, 2. avgusta dopoldne je izbruhnil požar na čebelnjaku Vi- ljema Falmerja iz Krškega. Zgorelo je pet panjev, požar pa je izbruhnil zaradi tega, ker je bil lastnik čebel- njaka pri gojenju čebel nekoliko ne- previden. Dan nato je zagorelo tudi na go- spodarskem poslopju in stanovanjski hiši splošnega ljudskega premoženja, ki ju je imela v najemu Milka Na- potnik iz Belih vod'. Poslopji sta zgoreli do tal. Ugotovili so, da je po- žar nastal zaradi slabega dimnika. Iskra je preskočila v žitno snopje, ki se je seveda takoj vžgalo. V nedeljo je Marija Jesenek iz Bovč zažgala lastno posteljo. Zgorela je .postelja in slama, sicer pa so po- žar še pravočasno ptogasili. Marija Jesenekova je nekoliko duševno ne- uravnovešena. V nedeljo je zgorel tudi kozolec Franca Požara iz Pristave pri Ko- stanjevici. Domnevajo, da je požar zanetil štiriletni Požarov sin, ki se je na kozolcu igral.- Sedem požarov v sedmih dneh — to je nedvomno močno žalostna bi- lanca. Prometna kronika Tudi vjjrometni kroniki pretekl^a tedna je zabeleženih nekaj črnih dni. Več težjih prometnih nesreč, smrt štiriletnega otroka in nekaj lažjih — so izdatno povečali število prometnih nesreč zabeleženih v letošnjem letu. SMRT NA ŽELEZNIŠKIH TIRIH V sredo, 31. julija je v Pesjem na nezavarovanem železniškem prehodu vlak .povozil šestintridesetletnega Ivana Zabiča iz Loke pri Trbovljah. Ponesrečenec je umrl že aned prevo- zom v bolnišnico. NESREČA NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU Dan nato se je na železniškem prehodu vasi Selo pri Brežicah pri- petila pi-ometna nesreča, ki k sreči ni terjala človeških žrtev. Po poljski, poti je proti nezavarovanemu želez- niškemu prelazu s konjsko vprego peljal Ivan Blatnik. Ko je prečkal progo, je iz zagrebške smeri pripe- ljal vlak in konjsko vprego zadel. Konj je bil na mestu mrtev, voznik je ostal, nepoškodovan, sopotnici na vozu pa sta z vozila skočili že prej in prav tako odnesli zdravo kožo. NESREČA PRI SRECAVANJU V petek, 2. julija sta se na- odseku ceste med Lesičnim in Planino sre- čevala tovorni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Kunej in osebni avtomo- bil z voznikom Antonom Sokom iz Kozjega. Pri srečavanju sta trčila, vendar ni bil nihče poškodovan. Ma- terialno škodo pa so cceniil na pri- bližno 250 tisoč dinarjev. ZANESLO GA JE S CESTE Isti dan je med Zidanim mostom in Brežicami v vasi Pojavski zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste to- vorni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Fink iz Celja. Škode je za približno 500 tisoč dinarjev. IZSILJEVAL JE PREDNOST V petek se je, prometna nesreča pripetila tudi v Celju na križišču med Kidričevo in Mariborsko cesto. Trčila sta kolesar in motorist. Kole- sar je izsiljeval prednost. Oba sta padla in se laže poškodovala. CE NISI DOVOLJ PREVIDEN S V petek se je na cesti v Videm- | Krškem pripetila prometna nesreča. | Iz Kostanjevice je pripeljal z oseb- = nim avtomobilom Franc Plankar iz § Celja. V tisitem trenutlcu pa je i/ | dvorišča precej hitro piipeljal tudi = Franc Tomažin z motornim kolesom. = Vozili sta trčili, motorist pa je pa- i del in se teže pošpodoval. Ranjen je = bil tudi voznik osebnega avtomobila, | na vozilih pa je za okoli 250 tisoč di- | narjev škode. = SMRTNA NESREČA | NA LJUBLJANSKI CRSTI | V soboto, 3. avgusta, je na Ljub- | Ijanski cesti izgubil življenje štirilet- = ni Dušan Ratej iz Celja. Do nesreče = je prišlo v tem, ko je iz ljubljanske smeri s, precejšnjo hitrostjo pripeljal Mirko Pucinar iz Ljubljane. Pri od- cepu proti Vrtnarski šoli je na cesto pritekel Dušan Ratej iz Celja. Voz- nik osebnega avtomobila je sicer za- viral., vendar je otroka zadel s pred- njo levo lučjo in ga zbil po cesiti. Fantek se je poškodoval po glavi in umrl že med prevozom v bolnišnico. PREHITRO JE PREHITEVAL V nedeljo je v smer Šoštanja vo- zil voznik kombija Albin Plevnik iz Ljubljane. V Prelogah je zavijal v levo. ko ga je pravilno po desni strani začel prehitevati voznik oseb- nega avtomobila Ivan Kralj iz Leš na Koroškem. Vendar ga je prehi- teval nekoliko prezgodaj, zato sta voziil trčiil. Škode je za okoli 150 tisoč dinarjev. ZDRKNIL JE V POTOK V nedeljo je na cesti med Hu- dičevim Grabnom in Dobrno pri sre- čevanju z nekim avto.mobilom zdrk- nil v potok osebni avto, ki ga je vo- zil Rado Pšeničnik. Poškodovan ni bil nihče, materialne škode na vo- zilu pa je za okrog 300 tisoč dinar- jev., Suša se občuti V preteklem tedmi se je pr- vič v tem letu občutilo, da je suša že pustila svoj pečat na poljskih pridelkih. Preskrba na celjski tržnici je bila sicer še zmeraj dokaj solidna, vendar se že kaže, da suša preteklih dni ni najbolje vplivala na zo- renje in rast pridelkov, ki bi jih moralo biti te dni dovolj. Zavoljo hude vročine so se na celjski tržnici tudi odločili za celodnevno poslovanje. Tako je trg zdaj odprt od petih zjut- raj, pa do šestih zvečer in lah- ko v popoldanskih urah na njem dobite zlasti lahko po- kvarljivo blago — kot so lube- nice, paradižnik, paprika in po- dobni pridelki. Krompir je bil po deset do 50 dinarjev, vendar so po 10 prodajali tistega za živino. Be- lega glavnatega zelja je bilo te dni dovolj, prodajali pa so ga po 30 do 50 dinarjev kilogram. Ohrovt je bil po 50 do 80, ko- renjček po W do 100, rdeča pe- sa pa po 60 do 80 dinarjev kilo- gram, špinača je spet nekoliko poskočila; prodajali so jo po 200 do 300 dinarjev, medtem ko je solata po 120 do 150 di- narjev kilogram. Grah za lu- ščenje je po 100 do 120 dinar- jev, fižol v stročju pa je od gra- ha za 30 dinarjev dražji. Papri- ko prodajajo po 70 do 120 di- narjev, kumare pa po 30 do 80 dinarjev kilogram. Kumare za vlaganje so seveda dosti draž- je — 180 do 200. Jabolka so po 50 do 100 dinarjev, hruške pa po 80 do J50, borovnic ni več, breskve pa so v preteklem ted- nu prodajali po 80 do 150 di- narjev kilogram. Izredno veli- ko pa je te dni lubenic in dinj, ki jih cenijo na 80 dinarjev ki- logram. Orehi so po 1350, jajč- ka pa po 30 do 32 dinarjev. No, mleko se je podražilo tu- di na tržnici. Zdaj je po 70 di- narjev liter, smetana je po 360, skuta po 240, podražilo pa se je tudi maslo. Perutnino, ki je je sicer zelo malo, prodajajo po 800 do 1000 dinarjev. Te ce- ne smo zbrali v torek. Ostane nam torej upanje, da bo v teh dneh padlo kaj dežja. Ce tega ne bo, računajmo s tem, da bodo cene nekoliko po- skočile. V juliju 134 prometnih nesreč Sredi poletja smo dn s tem tudi sredi turistične sezone. Nič čud- nega ni torej, če je v zadnjih treh mesecih močno narasel tudi cestni promet. Manj razveseljivo pa je to, da se je vzporedno s tem več kot podvojilo tudi število prometnih nesreč. Poglejmo nekaj podatkov, ki to potrjuj ejo.- Včasih se ljudje jezimo nad pro- metnimi predpisi; pravimo, da so to malenkosti in da prav strogi krite- riji nad kršilci prometnih predpisov res niiso na mestu. Toda če bolje premislimo, so prometni znaki in ostali prometni predpisi vendarle najbolj si-guren pogoj varnega pro-, meta na cestah. Vsega tega si nismo izmislili kar naenkrat. Prometni predpisi so se izpopolnjevali in do- polnjevali vzporedno z naraščajočim prometom in zdaj zagotavljajo var- no vožnjo. Predvsem pa ne bi smeli pozabiti še ostalih dveh pogojev var- nega prometa: obziirnosti in trezno- sti. Vsega tega pa na žalost pri nas še ni dovolj. Da je res tako, nam ka- že statistika prometnih nesreč za mesec julij letošnjega leta. V tem mesecu se je pripetilo 134 prometnih nesreč. Primerjajmo zdaj ta podatek s številon^ prometnih nesreč iz leta 1954. Takrat se je v bivšem celjskem okraju, ki je bil res da precej manj- ši od sedanjega — pripetilo 107 pro- metnih nesreč. Torej — v vsem letu dosti manj kot letos v enem samem mesecu. Pri prometnih nesrečah v letoš- njem juliju je izgubilo življenje se- dem ljudi: trije kolesarji, en sopot- nik na motorju, pešec, voznik vpre- ge in voznik osebnega avtomobila. Telesno poškodovanih pa je bilo 51 težje in 64 lažje. Materialna škoda, ki je pri vseh nesrečah nastala, je presegla 15 milijonov dinarjev. Za- nimivo je tudi to, v katerih dneh tedna se je pripetilo največ promet- nih nesreč. V nedeljo, 21. julija je blo kar devet prometnih nesreč, pa tudi sicer je največ nesreč ob nede- ljah, sredah in četrtkih. Kolesarji, motoristi in mopedisti, ki so največkrat zagrešili prometne nesreče so v juliju mnogokrat poza- bili pravočasno nakazati spremembo smeri vožnje. Sicer pa je največ vzrokov prometnih nesreč v alkoho- lu, neprevidnosti in sploh neupK)šte- vanju prometnih predpisov. Včasih pa so nesreče nastale tudi zaradi pre. več pomanjkljive opremljenosti vo- zil itd. In še nekaj je važno: prometna varnost ni več .stvar samo uslužben- cev Ljudske milice. To je zadeva, ki je odvisna od vseh uporabnikov cesit, kajti — na cesti nismo samii! -ca BREZ TOZMI^KEGA IZPITA v petek, 2. avgusta, je na cesti Luče—Solčava vozil z motornim ko- lesom Jože Krivec iz Solčave. Bil je vinjen, brez Vozniškega dovoljenja, povrhu pa je vozil še z neprimerno hitrostjo. Na ovinku ga je zaneslo s ceste, trčil je v zloženo hlodovino in se je težje .telesno poškodoval. G I BANJE PREBIVALSTVA v .('-asu od 28. juliija do 1. avgusta se je rodilo 28 dečkov in 25 deklic. POROČILI SO .SE: Mijo Svečak. ko\inoslni^ar in Vida Slap- iiik, uslužbenka i/ Celja. Franc Strop- aik, klepar iz Medloga iii Viktorija l'ečo- lar, uslužbenka i/. Celja. Jožef Koinih. me- sar iz Vrbnir in Marija Medved, natakarica i/. Verpet. Karel Turnšek. čevljarski pomoč- nik iz Celja in (iiibrijeln Javoriiik tkalka i/ \i>iiiiika. Gasliui 1'ovalej, kijučaMiičar iz .Šentjurja pri Celju in .\na Bauman, brivska pomočnica iz Celja. Vinko Turnšek, tesar iz Ivamenć in Margareta Korošeic, predde- lavka iz Ojstriske vasi.* Anton Korošaik. stroj, ključavničar in Iiige-Valtraut Zupane, uslužbenka, oba iz Celja. LMRLI SO: Dr. Jožef Dolničar. upokrimerih obojestransko zapo- slenih družin jK^meni dodatno obre- menitev. Pa ne le to. Kmetijsko go- spodarstvo Šalek je popreje kot do- bavitelj in proizvajalec bržčas lažje reguliral stanje ob manjših količinah mleka, dočim bo sedaj preskrblje- nost z mlekom odvisna od pravilne nabave mleka s strani trgovine. U- pajmo. da ta problem v kritičnih mesecih ne bo znova doprinesel >-mlečnega« negodovanja. Našli so Franca Kranjca Poročali smo že o strahotnem zlo- činu, ki se je zgodil v Stanetovi ulici v Celju. Neposredno po zločinu pa je izginil tudi sin umorjenih zakoncev Kranjc, 19-letni Franc. Varnostni organi splitskega okraja so v torek mladeniča prijeli v Splitu, v noči od srede na četrtek so ga pa pripeljali v Celje. Fant je bil zdoma 17 dni. Preiskovalni organi bodo zdaj raziskali vzroke njegovega izginotja. O poteku preiskave bomo še poro- čali. EKSPLODIRALA JE BOMBA V soboto, 3. julija sta se ponesre- čila petindvajsetletni Janez Vovk in njegov petnajstletni brat Danijel iz vasi Mali Cirnik. Fanta sta v gozdu našla bombo in jo vrgla v ogenj. Bomba je eksplodirala in fanta po- škodovala po rokah, nogah in tre- buhu. Računajo, da je orožje v gozdu ostalo še od vojne. KRIŽANKA VODOR.\VNO: 1. hči v zakonu drupič po- ročenega moža, 9. zahodnonemški kancler, 10. presfol. 11. plat. 13. dolgi prečni dr^P^J- vi. 15. prška boginja raladosli. 16. zaničlji- vo ime za Aaijee, 18. moški potomer, 19. te- koča začimba, 20. hoditi. 22. ljudska pritr- dilnica, 23. slovenski tednik za ra^^ed^ilo. 24. turško pristanišče ob Eftejskem morju, 26. naprava za zvočne signale. 27. grelna naprava, 28. avtomobilska oznaka karlov- škega okraja, 30. mednarodna kratica za »združene narode<. 31. trenje 32. vodna ži- val z značilnimi kleščami. 53. gomila, kopi,- ca, 3?. anglosaška votla mera. 37. Stevnik, 59. elposloviia zvrst 40. mirujoči del elek- t^omotoTJa. 42. Ictla svilena tkanina. 43. volčja češnja. 4>. država v jugozahVljud- no prosite dekle za ples, se rahlo priklonite. Drža. Ne pozabite na zahvalo!« Tako! Prava šola lepega vedenja, ritmika, telesne sprošče- nosti! Potem sem zavil v hram uče- nosti. V razredu te stoje pričakajo. V okna silijo veliki rumeni metulji. Prvi venčni listi se lepijo ob rosna okna. Jaz pa: »Danes, danes... Ne, to je vendar ura angleščine. In be- sedo again je t^eba dojeti. Kaj ne? Impresije so močne in kratka naj- novejša melodija Lets t\vist again. O yes, yes... Lets learn. Lets twist again. Stavki so se tepli. In dijaki veselih in nasmejanih lic ponavlja- jo kot bi ne smeli nikoli pozabiti: »Lets twist agairt!« (Ponovno za- plešimo twist). Razširjeni besedni zaklad in v raz- redu ne morejo verjeti, da tudi uči- telj upošteva twist. Moje novo presenečenje je skrito v aktovki. Takle kilognmski ma- gnetofon. Utrdili smo že v^e oblika s twist, utrdili osebne zaimke. Pritisk na gumb in melodija, ki ■očara zadnje dekle v razredu, se pretvori v en sam ritmični mlado* stni twist. »Na indeks z njim!« so vzkliknili. Tako se v razredu zabava. Potem mu seveda ni dolgčas in dijaki se veselijo novih ur. Prijatelj, življenje ' v razred »Sredstva!« so zavpili, »sredstva!« Sratn me postane, ko se spomnim Smaragda, ki mi je na pol poti žalostno zavekal in omagal. Tu- di ni enostavno nositi takle 10-ki- logramski zaboj po parketu. Moj magnetofon pa je čudežna iznajdba. Samo kilogram težak. In iz njega se izlivajo najlepše melodi- je. Ne samo twist, tudi tista: Mrzel veter tebe žene, Ljuba si pomlad zelena Luna sije, kladvo bije. Kaj radi si dopovedujemo, da se mnoge ure suhoparne. Saj so znan- stveno oporečene, toda ... Manjka jim mladostne vedrine, manjka jim ' smeha, petja, glasbe, doživetih, umetniško posredovanih sestavkov, In takle magnetofonček! Vse prežene in v prostoru med štirimi mrtvimi stenami poraja razpolože- nje. Sicer pa vemo, da sproščen človek lahko več in bolje ustvarja. Tudi na$ otrok, doraščajoči! Pre- šerna poznajo že vrabci na veji. V drugem razredu osnovne šole in še prej smo ga predstavili. In to vsako leto. O ti, vražja šablona: življenje in smrt in še dve pesmi. To je tudi vse. Razred je prisluhnil, ko sem 8. februarja pritisnil na gumb. Sa- mo dve: Zdravijico in Luria sije... Pa bi poslušali vso uro! Saj iščemo globlja doživetja. Ponovno sem skril magnetofonček v aktovko in učenci so vzdihnili, češ, zopet se je skrilo sonce. Film oblikuje, radio oblikuje, te- levizijsko platno oblikuje, učinko- vito oblikuje. Pa še magnetofon naj. . Sredstva zanj bi morala, pravim, morala biti. In otroci bi večkrat ob- čutili sonce v razredu. ' še stojim na cesti. Suha je. Po-^^' dal j šu je se v neskončni beli in ravni črti. Na poti mladosti, najlepši v življenju, sem in razmišljam. Zdi se mi, da sem preveč namigoval. Toda, ne! Kar pomislite: prenos glasbe govorov, gledaliških pred- stav in česa še vsega... Vse to vam vpije aparat, ki je v razredu magi- čen, personificiran čarodej - res, pravo sonce. Vinko Smajs ZAHVALA Vsem, ki .so spremili našega dragega moža, očeta in brata DRA2 ANTONA na njegovi zadnji poti, in vsem ki so darovali cvetje ter sočustvo- vali z nami se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenem osebju »VESNA« v Topolšici, dr. Mikecu in dr. Kovač Rozi za trud in pomoč v najtežjih dneh. Žalujoči: žena z otroci in ostalo sorodstvo CINKARNA CELJE razpisuje za šolsko leto 1963/64 sprejem učencev v poklicne šole za naslednje poklice: 1. 10 učencev za elektrostroko; 2. 15 učencev za kovinsko stroko Učna doba traja tri l^ta. POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: uspešno dokončana osemletka. Rok za prijave je do 20. avgusta 1963. V prošnji za spre- jem naj kandidati za kovinsko sttroiko navedejo ali želijo sta- novati v Domu učencev, ali bodo stanovali doma. Kandidati morajo za sprejem predložiti: 1. Lastnoročno napisano in s 50 din kolkovano prošnjo (z natančnim naslovom). 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Izpisek iz ro^^tne matične knjige. 4. Zdravniško sipričevalo izdano od šolske ipoliklinike. 5. Lastnoročno napisan življenjepis. Vsi učenci prejmejo učne .pogodbe po I*ravilniku o de-' lit vi osebnih dohodkov. i CINKARNA CELJg ' Kadrovski sektori stran 8 CELJSKI TB©WIK Številka 32 — 9. avgusta Komiisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij elektrotehničnega podjetja Elektrotehna Ljubljana, Pa^mo^'a 33 razpisuje natečaj naslednjih delovnih mest: v sektorju notranje trgovine na drobno: 1. POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO V CELJU 2. TRGOVSKIH POMOČNIKOV ZA POSLOVALNICO CELJE 3. BLAGAJNICARKE ZA POSLLOVALNICO V CELJU in 4. VAJENCEV ZA POSLOVALNICO V CELJU Pogoj: ^ ad 1. visokokvalificirani delavec trgovinske stroke ad 2. kvaldifcLrani delavec trgovinske stroke ad 3. nižja strokovna izobrazba ad 4. dovršena osemletka (zaželeni moški) Osebni dohodikli po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe sprejema splošni sdktor podjetja. Stanovanja niso na razpolago. — Natečaj razpisujemo in velja 15 dni od objave oglasa. Razprodoja Trgovsko podjetje »MODA« Celje zaradi preurejanja trgovskih loka- lov razprodaja rabljeno poslo\'no opremo (mize.police, pulte, pe^ itd.). Prednost pri nakupu ima družbeni sektor, v kolikor pa teh ne bi bilo, lahko kupijo navedene stvari tudi zasebniki. Ogled in prodaja nivedc- nih predmetov bo dne 12. 8. 1963 ob 8. uri v prostorih v Celju, Trg V. kongresa 8 za kleparsko in vodovodno-inšta- latersko obrt. 2 KLEPARSKA POMOČNIKA ŠTOK AVGUST, splošno kleparstvo in vodovodne instalacije. Celje, Ulica 29. novembra št. 7. Objava obiralcem hmelja 1 Hmelj na področju Savinjske doline dozoreva. Pričakuje se ugoden pridelek. Zato pozivamo vse obiralce hmelja, da pridejo obirati hmelj. Vsak obiralec prejme za 1 škaf (merico) obranega hmelja 65 din s hrano in stanovanjem oziroma 80 din brez hrane in stanovanja. Proizvajalci hmelja bodo obiralcem povrnili del prevoznih stroškov po železnici. Pričetek obiranja bo okrog 10. do 15. avgusta. Pozivamo vse obiralce hmelja, ki še niso v dogovoru s proizva- jalci, da se z njimi takoj povežejo glede vašega prihoda v Savinjsko dolino in glede začetka obiranja hmelja. Lahko se obračate tudi na proizvodne organizacije v Savinjski dolini in sicer: Kmetijska zadruga »^Savinjska dolina« Žalec in na Kmetijski kombinat Žalec. KMETIJSKA ZADRUGA > SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC Svet delovnega kolektiva uprave Občinske skupščine Žalec razpisuje apodaj navedena prosta delovna mesta: 1. NAČELNIK ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE 2. ŠEF ODSEKA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE TER REFERENT ZA GRADBENE ZADEVE IN URBANIZEM 3. REFERENT ZA PLAN IN INDUSTRIJO 4. TRŽNI INSPEKTOR 5. DAVČNI KONTROLOR 6. TRŽNI INŠPEKTOR 7. REFERENT ZA NARODNO OBRAMBO Pogoji za navedena prosta delovna mesta so: — pod zap. št. 1., 2., 3 — visoka strokovna izobrazba z najmanj dvoletno upravno prakso — pod. zap. št. 4. in 5 — višja strokovna izobraziba z najmanj dvoletno upravno prakso — pod zap, št. 6. in 7 — si^dnja strokovna izobrazba z najmanj dvoletno upravno prakso Za delovni mesiti pod zaip. št. 1. in 4. sta zagotovljeni dru- žin sici stanovanji, vseljivi septembra 1963. Prošnjo z življenjepisom, dokazili o šolski izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah je poslati na svet delovnega kolektiva uprave občinske skupščine Žalec Razpis velja do izpo.polnitve navedenih prostih delovnih mest. Svet đelovnei?a kolektiva uprave občinske skupščine Žalec Oglašujte v Celjsl tedni LOVCI, GOZDARSKI IN LESNI STRO- KOVN.IAKI! Prijave za 4-dnevn)0 strokovno ekskurzijo na ra^zstaVo >Lov - gozd - les 65« v Miiu- hcn-u (času od M. do 29. septembra 196^) Sprejema Kompas — Celj^ tel. 25-50 vkiljuč- no do n. avgusta 1963. MUNCHEN 4-dnevni izlet z ogledootovanie po SHF.DOZE.MLJL z motorno ladjo ;jadranc. Odhod iz Ljiihlja- ne 20. oktrobru. NKAPFLJ — šestem dnevni avtobusni izlet n;i Mediitoranske špojtne iigire, pnijave do 2<). avgusta. DUNAJ — štiridnevni avtoibusmi izlet na jesenski velesejem. Prijave do 10. av- gusta. BRNO — petdnevni avtobusni izlet na mednarodni ind. sejem. Istočasno 4»gleti Pra- ge in Dunaja; prijave do 12. avgusta. FIRENZE - SAN MARINO - 5.dneTni avtobusni izlet, iprijave do 15. avgusta; OHRlD — sedemdnevni izlet z letailom; od- hod iz Ljubljane 5. septembra. MCNCHEN — štiridneviiii avtobusni ialet, prijave do 15. avgusta; O.SWIBCZBM — ipetdoevn*! 'izlet v septetin'bru; prijave do 15. avgusta; RAB — tridnevnii izlet na proslavo 20. let- nice' 'Osvoboditve tabori.šča ua Rabu, prijave do 20. avgusta, odhod iz Ljubljaue 1. sep- tembra; DUBROVNIK - devetdnevni izlet z letalHOVt- z dolgim čolničkom v dobrem stanju. Go- lograuc. Store 104. VSF.LJIVO HIŠO z gospodarskim posliup- jem, zgrajeno leta 1947 in 1 ha zemlje, na sončni legi. na ravnini ob cesli ter avtobusni i>osta'ji ugodno prodam. Lesičiio 4 pri Kozjem. PRODAM takoj vseljivo dviosobiio stano\u- nje v centru mesta Celja. Naslov v upra- vi lista. ŠTEDILNIK TORl dobro ohranjen, kuhinj- sko opremo in nekaj kosov pohištvu ugod- no prodam. Viprašuti, Doibrova 23, Celje, PRODAMO parcelo z lokacijo in gradbeniiii dovoljenjem. Zamenjamo tudi za starejšo hišo, ali stanovanje. Naslov v upravi li^ta. POSESTVO 3 ha s poslopji in gozdom iiu zaokroženem in malo i>oložnem terenu v srednji Savinjski doliini prodam. Infor- maci.ic: Lončar. Celje, Breg 1«. l'RODAM hišo s sadovnjakom in vrtom \ Rimskih Toplicah. Cena ugodna. Naslov \ upravi lista. \ ( ELJL prodamo kompletno, še skoraj novo spalnico z žičnimi vložki in volne- iirmi vložki. .Naslov ocUkti uu upravi listu pod »Cek za potrošniški kredit<. • KUPIM ivl 1'IM hišo z nekaj zemlje. Plačam takoj ali po dogovoru. Naslov v upna-vi fota. KUPIM dobro obranjen moped in radio .ajpa- rat. Ferme Maks, Pečovje 9, Štore. KUPIM enostanovanjsio hišico alli komfort- no stanovanje v Rogaški Slatini. Ponudibe z navedbo cene poslati na iiprnvo liista pod >Tnkoj<. KI PlM -.obrni peč. Naslov v aprnvi Vn^tii. • KINO KINO LNION Do 9. 8. iHajika«, aingl. film 10. -- 13. 8. »Oborožetna tatvina«, amer. barvni film 14. — 15. 8. »Najš avto«, slov. film 16. 8. »Njeno žrxl)jenje«, amer. barvni film KINO METROPOL 9. 8. — 12. 8. 1963 »39 stopnka«, angl. barv- ni film 1". — 14. 8. »Hiša na sedem vetrov«, ruski fihn 15. — 16. 8. >Pytugalske perice«, franc. barvni Cs film LETNI KINO Do 10. 8. »Zvezde opoldne«, franc. barvni fihn 11. — 14. 8. >.Mliadi levi«, amer. biirvu,i Cs Film 15. — IT. 8. »Klevska princes««, franc. barv- ni film KINO >!VOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLIM 10. in 11. 8. »Alamo« I. del., amer. barvni C s fihn 14. iii 15. 8. >Ne pokopava se v nedeljo«, ffiinc. fihn ~ Z.^VOD Z.\ RAZVOJ KULTURE IN PRO- SVETE BREŽICE 9. in 10. 8. »Betonska džungla«, aiugl.. film 11. in 12. 8. 'Dvoboj na .soncu«, amer. barv- ni film 14. in 15. 8. >Dv"oje življenj«, ruski film 16. tn 17. 8. »Ne pošiljaj žene v Italijo*' nemški barvnii film • STANOVANJA PRO>TORNf/ (,ARSONIERO v iwvem'bloku (prvo ii'udAtroi>je na Otoku) zairnenjum za dvosobno stanovanje v Celju. Za garsonie- ro p!«ičum najemnino za eno leto >-na'prej Naslov \ upravi lista. DVE ženskii iščeta opremljeno sobo v me- stli aH v bližini Tovarne emajlirane poso- de. Naslov v upravi lista. ZAMENJ.\M dvosobno komfortao stanova- nje v blok« na Otoku, za večje tudi v bloku. Ponudbe pod šifro »Lepo stanova- nje«. KIX)R Ml ODDA sobo m kuhinjo v bližiinii Celja, mu pomagam v vseh ozrrih ali pla- čam za eno leto vnaprej. Naslov v upravi / \ .M EN IA VA STANOVANJA! ZAMENJAM prazno sobo v Novi vasi za 'prazno sobo v mestu. NasJov oddati v upra- vii lista. ' • RAZPISI l PRAVNI ODBOR DEL.\VSKE UNIVERZE CELJE RAZPISUJE ^ naslednja delovna mesta: 1. VODJA CENTRA ZA DRUŽBENO-PO- ClTICNO IZOBRAŽEVANJE Delo: Organizacijsko vodenje političnih šol. organizacija posameznih seminarjev za delovne kolektive in drnge družbene orga- nizacije. Pogoji: Organizacijske sposobnosti oz. izkušnje, politična izobraženost in ^ mož- nosti sposobnost aktivn<^a nastopanja (pre- davanja). 2, VODJA CE.NTRA ZA POLJUDNO- Zv^NSTVFNO IZOBRAŽEVANJE Delo: Organizacija predavanj, trkliisov ipd. s področja kulturno-estetske in poljod- n<»-znanst\ene vzgoje občanov _ v mestn. po klubih, po delovnih organizacijah, po kra- jevnih organizacijah SZDL, sindikalnih pod- ružnicah Itd. Pogoji: Organizacijske sposobnosti oz. iz- kušnje, smisel za navedeno dejavnost lin po možnosti sposobnost aktivnega nastopanja ne enem področju. 5. VODJA PROPAGANDNE SLUŽBE Delo: Propaganda za izobraževalne akcije DU, propagandne in tehnične usluge d^už- beno-pulitičnim In delovnim organ zacijam. logoji: Sposobnost za izdelovanje pona- zoril in propagandnih sredstev in orgamiza- cijske spifsobnosti. i. STALNEGA PREDAVATELJA ZA DRU^.IE.NO-POLITICNO IN DRUiBENO- r- ,>voMXkO IZOBRAŽEVANJE Delo: Pr»%«vanja (vsaij 2-5 teme) na poli- tičnih šolah, seminarjih in tečajih, pfxsa- mezna predavanja po vindikalnih podružni- cah, krajevnih organi z acijaih SZDL Jtd. Pogoji: Višja ali visoka pravna, ekonom- ska oz. filozofska izobrazba s sposobnostjo nastopanja. Splošni pogoji in pripombe; 1. Odslužen vojaški rok; 2. Ustanova zagotavlja strokov ito izpopol- njevanje; 3. Osebni dohodki po pravilniku. Prijave z navedbo izobrazbe, dosedanjim delom in izkušnjami (po možnosti ocene) pošljite na naslov Delavska univerza Celje, Trtov trg 3, tel. 3«-24, kier so na raacpolaio vse podrobne informacije. na,jtasneje do 31. avgasta m». • RAZNO K LM OSIjBI iščem stijrejšo go^pojsku l>omočn'C(i a!li mlajšio upokojenlko. Ponud- be pod »Poštena«. L^CEM upokojenca za žeiutev. Dopisi »Iskre- nost«. LPOK.OJENI uiradnik želi \ skupno gosoo- dinj.stvo z neodvisno upokoljenko z last- nim domom. Cenjene dopise pod »Dobra go,spodi'nja< poslati v upravo list«. .V!L.\D, dobro situAran obrtnik išče mludo ne- poročeno priučeno šiviljo ali trgovs!ko po- močnico iz dobre diružine. Ponudbe na upravo lista pod »Obrtnik«. D.NE 4. 7. 1963 sem na cesti od Rnnke do Igle izgubil očala s 6rninii okvirji. Po«te- »ega najditelja iprosim, da jtih proti na- gradi vrne na naslov, Valenčak, Prebold. UPOKOJENKO, ki bi pazila na otroka v dopoldanskem času iščem. Plačam dthro. »Na Otoku«. Naslov v tiijiravi li>-tu. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 10. 8. do 17. 8. 1963 bo dežurni veterinar PLE- TERSKI Ivan - Celje, Tru- barjeva 93 (Otok), telef. 29-26 ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POŠLO. VALNICri Za vse inozemske izlete, ki jih organi- zira Pntnik Beograd, sprejemamo prija've v naši poslovalnici. 14-dnevno potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LENINGRADA in MOSKVE v mesecu septembru. Prijave do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobnsom v Benetke in Trst v avgustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom v Trst v av- gustu. Prijave do 20. julija. i-dnevni izlet z avtobusom v Graz v av- gustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom na Koroško v avgustu. Prijave do 20. julija. 8-dnevno potovanje z vlakom v Rim—Pom- peji—Capri—Napoli—Benetke—Trst v avgu- stu. Prijave do 1. avgusta in za II. grnpo do 20. septembra. 8-dnevno potovanje z avtobusom v Grčijo Atene—Delbi—Larissa—Solun. Prijavr do 1. avgTista. 7-dnevno potovanje z vlakom v Koln na sejem »ANUGA<. Prijave do 15. avgusta. 7 dnevno potovanje z vlakom v London — Pariz—Miinchen.. Prijave do i. septembra Ptdovanje je v okt«»brn. J-dnevno potovanje z vlakom v Turčijo in Bolgarijo z ogledom Carigrada in Sofije v oktobru. Prijave dn 5. avgusta. ♦-dnevni izlet z vlakirm v Pariz—Nico— Monte Carlo—Benetke-Trst. Prijave do 15. septembra. 2-dnevni izlet na letalski piknik v Bovcu 21. in 22 julija. Prijave do 15. julija. 1-dnevni izlet na vFlosarski bal« v Ljub- nem 4. avgusta. Prijave do 1. avgusta. Za delovne kolektive prirejamo izlete po domovini s p«)sebnim popustom. Izletnik, turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3. telefon št. 28-41. »PETROL« EE. CELJE sprejme talcoj v delovno razmerje — Mlajšo moško moč b srednjo eko- nomsko išolo. — Poslovodjo in trg. pomočnike- prodajalce za nove l>encinske ser- visne posta,je v Velenju in v Slov. Konjicah. Potnudibe paslati na >vPETROL« Cei je gtevil'ka 32 — 9. avgust 1963 C E LJ S K I TEDNIK Stran 9 DVA DNI v mrtvem mestu 0 vprašali so me: KAJ BOŠ ISKAL ZDAJ PO PETIH DNEH V SKOPJU 0 Časopisi so že pisali: SKOPJE SE VRAČA V NORMALNO ŽIV- LJENJE! # V Celju je bilo takrat zbranih že nad STO DVAJSET MILIJO- fiOV POMOČI. Res, za neposredno poročanje o grozotah v prvih dneh potresa sem 5il prezno na poti. Pa četudi bi žc bil prej tam, kaj bi mogel storiti? fjapisal bi lahko nekaj fragmentov od stotisočerih tragedij. Odkrito povem, nisem verjel časopisnim vestem o »vračanju v nor- malno življenje« in prav sem imel. Videl sem Makarsko in vasi pod Biokovim. Tudi tam je trajalo celo leto, da je bilo spet vse v »normal- nem« tiru. In kaj je Makarska bil?v primerjavi s Skopjem! Nekaj drugega je listati časopise in sedeti pred televizorjem, ne- kaj povsem drugega pa je videti z lastnimi očmi, doživljati in čutiti... So se našli 'ljudje, ki so začeli na osnovi televizijskih slik soditi. Saj ni tako hudo, Stavbe še stojijo. Pomoči bo več kot je škode. Opro- stite, res so redki tisti, ki tako govorijo in mislijo. Ni jim vredno pri sluhniti, toda tudi zaradi teh sem šel na pot. vidno odrivali ruševine na rob. Vsak čas je lahko plug zadel ob truplo ... Vsi delavci so bili opremljeni s čela- dami in kar je še važnejše — varo- valnimi maskami. Brez maske, "vsaj iz gaze in vate, brez ovl^ženega rob- ca pred nosom je nemogoče hoditi po mestu in to kjerkoli. Ozračje v mestu zaudarja po kloru, diditiju — po trhlobi zasutih truplih. _ Mrak se je spuščal v mesto ko sva v ambulati pri zgradbi Izvršnega sveta dobila prevoz in se odpeljala na obisk k slovenski medicinski eki- pi, ki jo v Skopju poznajo pod ime- nom »Ekipa dr. Breclja«. 2al sva zamudila. Ravno tisti dan so po skromni svečanosti odšli nazaj v Slovenijo, med njimi tudi naša celj- ska ekipa. tak prizor je v Skopju redek — namreč z otroki, ki jih tam ni več KAKŠNE SO „CELE" STAVBE ? S Srečom sva na poti v začasno bivališča republiškega izvršnega sveta Makedonije obstala pred lepo moderno zgradbo študentskega do- ma. Na izgled je stavba ostala po- polnoma ohranjena. Le nekaj raz- pok in odpadlega ometa kaže nav- zven. Ko pa sva se v spremstvu hiš- nika podala po raztnajanih beton- skih stopnicah v gornja nadstropja sva imela kaj videti! V prvem in drugem nadstropju so vse vmesne stene popadale, polomile pohištvo in zdrobile vse naprave. Društveni prostori .so uničeni, prav tako re- stavracija. V gornjih nadstropjih razen razpok in pobitih stekel ni škode, toda ali bo zgradba, ki je v temelju in v prvih dveh nadstrop- jih tako poškodovana, še sposobna za popravilo? Prikaz študentskega doma je zna- čilen za vse zgradbe, ki ne kažejo navzven velikih razdejanj. Stopnje poškodb pa so seveda različne. Od marsičesa je odvisno razdejanje; Od tega, ali je stavba bila v pravo- kotnem položaju na potresno valo- vanje ali diagonalno. Odvisno je bi- lo od tega ali je bila stavba iz ar- miranega betona ali ne. Stavbe z armiranim okostjem so vzdržale, podrle so se le tanjše vmesne stene. Debeli zidovi iz opeke so razmajani, tanjše je dobesedno odpihnilo. Pre- maknjeni so vsi okenski okvirji in vrta. Stopnišča so razrahljana, če žc niso porušena. Kdo naj v takih, na videz »celih« hišah še živi? Po- znejši potresni svtnki, bilo jih je okoli 250, so nadaljevali rušenje. In končno, kdo lahko zagotovi Skopju, da ne bo še kak potres višje stopnje, ki bi načete stavbe do- končno sesul? Imovina ponesrečencev je varna Vračala sva se z neuspelega obi- ska v središče peš. Bila je že noč. Za silo popravljena cestna razsvet- ljava jc slikala ruševine še bolj po- šastne. Vsaj desetkrat sva spotoma morala pokazati posebne legitimaci- je. Miličniki čuvajo sleherno ulico, da bi kdo z nepoštenimi nameni ne stikal po mestu. Bilo je baje ne- kaj primerov, ko so kriminalci prišli v Skopje, da bi ropali po zapušce nih hišah. Milijarde so • zaupane organom varnosti. Ni trgovine, ki bi ne bila poškodovana. Skozi izložbe v žalost- nem ' stanju bi drugače lahko šel kdorkoli v lokale, skladišča, v sta- novanja. Povsod pa je blaga v veli- kih količinah, stanovanja so polna vsega, samo ljudi ni v njih, ljudi, ki so vse življenje ustvarjali svoje osebno imetje, rešili pa so le gola življenja, tudi samo gola telesa. Tiskovni center pod šotori Zn kjirurško bolnišnico je v malem parku mala va« platnenih streh. Tu so zbrani po- -^ebni poročevaloi iz vse države, iz vsega sveta. Th spijo, tu pišejo, tu sa hranijo. V improviziranem bifeju gre najbolj po žga- nih pijačah. Novinarji prihajajo prašni, blatni, znojni. Včasih do smrti utrujeni, kaiiti |)o Skopju se najzaneslivejše pride peš, pogcsto tudi s kakšnimi ranami in pra- skami. Danvki novinar je padel v porušeni stavbi in si zlomil ključnico. Poslovili smo se M a letališču od i»jega tako, da smo se mu na mavec podpisali za spomin. In kaj jc najboljše po takem obhodu skozii prah in smratl?" Nič čudn^lga, da je rad zlil šilce žganja tak. ki drugače nikoli ne pije. Prve dni so bili novinarji odvisni od last- ne znajdljivosti in presoje položaja. Zato je svet dobil tudi toliko različnih naspro- tniočih s' poročil. Zdaj pa center dobiva tiidi že številna poročMa z mer<'dajnih foru- mov, pa tudi tisikovne konference *-o vse boli oni^osle. Največkrat gredo pisma v svet kar brnz /namk. ker no celem Skopju ne 11«'''eš 'raHke z znamkami. Ko smo že n« tem področju, še beseda o pf'rečaij'u. S polno ijravico je podpredsed- nik rRp'iblišk egn Izvršnega sveta tovariš S";kula očitali nekaterim novinarjem ne- objciktVviio poročanje. listi, tudi naši. so Hvsali. da se življenje v Skopju normalizira. Kaikšno normailno živ- ljenje velikega mesta je to. če je večina nrebivalstva evaktiiii-ana. če mi hiše v kate- teri bi ljudld stanovali, če morajo ljudje čaka*"! v nepreglednfh vrstah, da dobijo hra- no, kruh in podobno. Je to normalizirano življenje mesta brez prometa, brez resta- vracij. Večina ljudi, ki v Skopju te dni živijo in delajo, pripada mobiliziranim in iirnstovoljnim elkipam reševalcev, gradbeni- kov, medicincev in podobno. Resnica je prav nasprotna — Skopje je mesto br^z svojih občanov, ki so razseljeni po vsej državi. — Skopje je eno samo dolovišče in prizo- rišče zasilnih ukrepov. Prehrana ljudi v mes-tu je organizirana, toda ob pogojih, ki so diktator položaja. — Skopje je danes še bleda pretresljiva slika bivšega cvetočega meSta. ki ga bo v bodoče vsak dan manj. saj ekipe ne rušijo samo nekaterih hiš temveč rele ulice, ce- le četrti. — V Skopju se mora vsak podrediti iz- jemnemu ^anjn. Skopje je mesto brez o- trck. brez šol. brez vsega kar pomenja zbfr potreb za civiliziranega delovnega člo- veka. Kako more komu priti na misel izraz »normalizncija«-? — Skopje je podobno težkemu ranjencu, ki mu je biila nudena prva najprimitivnejša punidč in ki je še daleč od prave zdravniške pom|j„|,„, jj, ^ porušenem mestu. Evaku- Jfajo se postopoma, ker ni dovolj vozil, tre- l>« je skrbeti za red in na možnost pro- '"''>«. Nekatere ulice pa selikih zgradb. To je bilo tudi res. Ponos Skopja — moderno naselje Karpoš v bliži- ni parka j* kraj, ki ima največ žrtev na razmeroma majhni površini. Sestnadstropno bišo. ki se je * spodnjima nadstropjema po- greznilu v rtu. ostala nadstropju pa so se orjaško stiskalnico združila skupaj, Skop- juiii jo imenujejo zdaj »palačinka«. t) prebivalcih predmestja, predvsem >ci- ganslfe mule« na levem bregu Vardarja pod porušeno trdnjavo pa so hiti večinoma mne- nja, da niso utrpeli veliko smrtnih žrtev. Hiše. grajene v starem turškem <9logu iz le- sa prhke opeke in malto iz ilovnatega bla- ta, so se sesule seveda kot hišice iz kurt. V Skopju so predpostav Ijalii. da so se ljudje iz teh rušeivin hitreje rešili z manjšimi po- škodbami. Pa se je pokazalo, da ni tako. Zadah sedaj vodi ekipe k odkopavanju mrttih. Ta predmestna naselja so slabše or- ganizirana kot četrti v mestu. Tu je goto- vo živelo veliko ljudi, ki so prihajali s po- deželja tn se »iso prijavljali. Tudi tu ni tolikšna evidenca. Panika je žive pognala v beg in ni bilo prave organizacije za reše- vanje težje poškodovanih. Sicer 'pu . . . Kaj je treba krhkemu člove- ku drugega kot debelejša letev ali zanikr- na stara opeka in življenje mu ugusnei. . . Tudi .stari del na levem bregu Vai*darja je hudo prizadet. Desno zasilno bivališče. Življenje na planem... Vse kar živi na območju nesreč- nega Skopja, živi pod šotori. V šo- torih živijo reševalne ekipe, v njih živijo in delajo postaje prve pomo- či, ambulante. Tudi Izvršni svet SR Makedonije je nastanjen v šotorih v vrtu Kluba poslancev. Šotorov se- veda v tistih dneh, ko sva s Sre- čom hodila po Skopju, še ni bilo do- volj. Nekateri ljudje so si blizu svo- jih hiš, na odprtem prostoru in v parkih zgradili zasilne strehe iz odej, rjuh, lepenke. Da, celo zasta- ve so spremenile ponekod svojo vlo- go in nudijo senco nad zasilnimi le- žišči ponesrečencev. Ljudje v teh zasilnih bivališčih poleg srečno rešenega življenja hra- nijo tudi tiste redke reči, ki so jih uspeli iztrgati stihiji in ruševinam. Tu čakajo ha evakuacijo, na mož- nost, da iz ruševin rešijo kaj več in . se začasno preselijo kam drugam. Tu na odprtih ognjih kuhajo in pri- pravljajo hrano, največkrat para- dižnik in papri'ko, ki jo kmetje še vedno zastonj vozijo v mesto. STRAH IN MERE ZOPER EPIDE- MIJO Zadah smrti, zadah po kloru, za- dah po razkužilih in strupih zoper mrčes in nečiste živali se širi po me- stu. Z vetrom se dviga prah od ru- ševin, ki se podirajo in ki jih rušijo. V zemlji so poškodovani kanali, po- nekod se kvarijo podsuta živila, ke- mikalije. Vse to vzbuja strah pred epidemijo. Ekipe in štabi posveča- jo kar največ pozornosti preventivi. Množično cepijo ljudi proti nalezlji- vim boleznim, proti tifusu itd. Nih- če ne sme iz Skopja brez potrdila, da je bil preventivno cepljen. Vse^ ceste, ki vodijo v Skopje so pod ka- ranteno. Široki pasovi trave in sla- me so posuli čez vhodne ceste, po- sipani s klorom, lizolom! Tako vozi- la, ki prihajajo in odhajajo, ne mo- rejo s seboj odnašati klig .JjgJjeznL Težave s prehrano in preskrbo Hrane jiriliuja v Make;a mesta. Tako je v skopih odtenkih stanje v Skopju en leNaj bo, kdor hoče! Pojdita vidva!' Dva slu oJ.šla, trije pa so se razlezli po vinogradu, prijeli za debele kole in pritajeno stražili. Neznanec je še vedno sedel za mizo. Modrosive oči so bile otožne. Gube so se poglobile na vzbočenem čelu. Šop plavih lus je spolzel proti levem očesu. Podprl isi je brado m se zagledal v veliko stensko sliko, na kateri je bil poročni par. ' iNekje v dolini je brnel motor. N*eznanec je rahlo prisluhnil. Na- enkrat je vse utihnilo. Kazalec i\a stenski uri se je pomikal jx) (K)lževo. Trenutki so se raztegoval'i v nočno neskončnost. Na dvorišču je nekaj za.šikrtalo. Kovinski zvok' je prodrl v gostil- ni.ško izibo. Neznanec se je vznemiril. Nekaj je zamrmralo. V hipu je .šinil k vratom in jih previdno odmaknil. OH vodnjaka so se pomikale postave s puškami. Obkoljevali so vhod in hišo. ;>Nemei!<'^ Skozi vrata ni mogoče več. Planil je v kuhinjo, gostilničarka je pritajeno kriknila, otrok je zajokal. »Nemci!« je kriknil neznanec in potegnil pištolo iz žepa. »Kje je (kamra:* Samo tiho! Mirujte! Skočil ]>om skozi okno! Recite, da sem že davno odšel, če bodo povprašali! Tod?" »Jezusmarija! < je gostilničarka zvila roke. Ničesar ni več utegnila odgovoriti. Neznanec je stekel iz kuhinje in se znašel na odprtem hodniku. Za bežen pogled je.obstal in že prijel za kljuko na vratih, ki vodijo v kamro. »Hali! JHalt!< je zagrmelo z dvorišča in brzostrelka je zaparala po hodnikovi ograji. Neznanec je padel v šobo. zaloputnil vrata v felkoku in planil k odprtemu oknu. Boleče je udaril v železno rešetko. Zgrabil jo je z roko. ni se premaknila. Obstal je kot vkopan. »Past! Prekleto! Na stopnicah so ropotali koraki in nekdo je spet ustrelil. »Halo! Kommen sle hinaus! Horen sie!s je vpil Nemec v rjava uni- formi, ki se je tiščal ob zidu pri stopnišču. To je bil nemški župan iz Kozjega. Pri žandarjih v 1'odčetrtku se je mudil in se jl^ kiino aparatura. Do lanske jeseni » i dokaj solidno izbiro filmov imeli Ki»He nekaj več kot zgolj zabavo v go- l««h, sedaj pa nam preostaja edinole-to. '"ok nam ni v celoti poznan. Najibrž je jslede nabave filmov. Kljub temu pa ' lanfiija, da bi se to dalo na nek naiin "liti; če drugač4 ne, pa z občasnim po- »fiffl tiuom, kar smo pred leti že imeli djino. P»ino, da bodo odgovorni činitelji na- '•(Inje le spoznali, da je tudi film vzgoj- »Ni jih bilo,« je dejal predsednik občinskega odbora Socialistične zve- ze tovariš Živič, »ki ne bi globoko čutili ob tej naši nesreči. Tudi kmet- je iz male hribovske vasice Izvir so prispevali po svojih močeh denarna sredstva. Nihče jih ni pozval, ker ne žive najlažje, pa so sami prinesli.« Že nad 9 milijonov Delovni kolektivi občine Videm- Krško so doslej zbrali že 9,614.000 dinarjev za pomoč prizadetim v SkQpju. Poleg tega pa imajo v stalni pripravljenosti dve tehnični ekipi (vodovodno-inštalateirsko in elektri- čarsko). Pričakujejo pa, da bodo le dni sprejeli 40 otrok iz Skopja, saj so jim v prostorih internata tehnične sifednje šole v Krškem že pripravili vse za najboljši sprejem. Akcija pomoči je še vedno v teku in sekretar občinskega odbora Soci- alistične zveze tovariš Slavko Lipar nam je dejal, da je prepričan, da te številke niso zadnje, kar so priprav- ljeni občani občine Videm-Krško pri- spevati svojini bratom v Skopju. V rudniku gline in kremenčevih peskov Rudnik gline in kremenčevih pe- skov v Globokem pri Brežicah, ki je pred petimi leti prenehal z osnovno proizvodnjo — to je proizvodnjo 30.000 ton lignita — je za prebivalce v Globokem in ostalih okoliških vasi 'življenjsko pomemben. Rudnik zaposluje nekaj nad sto delavcev in ima okrog 130 milijonov bruto prod'Ukta. Po opustitvi proiz- vodnje lignita, težava je namreč za- radi 8 km oddaljenosti od proge, so se preoriientiirali na proizvodnjo kre- menčevih peskov in gline. Sedaj ima do 40.000 ton letne proizvodnje kre- mena in 7.000 ton gline. Pri obeh su- rovinah bi lahko dvignili proizvod- njo, toda za dvig bi morali odpraviti oziko grlo izpiranja peskov. Potok Gabernica, ki služi za to operacijo, je vsekakor premajhen in direktor rudnika tovariš Ivo Maričič nam je dejal, da se prav boji, da bo tudi na njihovo proizvodnjo vplivala trenut- na suša. Tako ali tako so zaradi tega ozkega grla v zaostanku s planom, saj so v polletju za 11 odstotkov v zaostanku. Prav njim je seda j že zelo odmaknjena dolga zima pri dnevnih kopih in pri izpiranju pripomogla k temu zaostanku. Tudi pri glini je podoiben problem. Glina, v Globokem ima kvaliteto srednje ognjevzdržsnosti, toda razši- ritev proizvodnje (do 20.000 ton let- no) bi imela smisel le, če bi v Breži- cah ustanovili novo šamotarno, kar pa je zaenkrat še zelo odmaknjeno. Prav v zvezi z zimsko krizo po- manjkanja kuriva za široko potroš- njo, smo povpraševali tovariša Mari- čica, če so v kritičnem času kaj re- ševali ta problem s svojimi zalogami lignita. »Smo,« je dejal tovariš Maričič, »čeprav morate vedeti, da naša po- moč ni mogla biti največja, ker mi ne zmoremo vzdrževalnih del v opu- ščenem jamskem obratu.« MALA KRONIKA Brežice Za čas od 21. 7. do 5. 8. 1965. Rojenih je bilo 5 deklic ia 6 dečkov. ^ Porok nii bilo. Smrti: Vahč.ič roj. Matoz Marija, poljedelka, na- zadnje stanujoča Glogovbrod 23, umrla dne 25. 7. 19fc"5 v bolnici, stara 56 let. Kovačevič Mura. poljedelka, nazadnje Sitanujotia Tiso- vec 7, umrla dne 31. 7. 1965 v bolnici, sta- lna 56 let. Boštanj Matična dejstva za mesec julij 19*3. Roj.stvar , Rodili sta se dve deklici in sicer Rihel Marinka in Domik lifarjeta. Smrti in porok ni bilo. Da ne bodo pozabili Občinski odbor Socialistične zveze v Videm-Krško bo te dni izdal svoje redno glasilo »Obve- stila« kar na 25 straneh in v po- večani nakladi. Ta ftosebna izdaja ima namen, da bo sleherna or- ganizacija in društvo dobilo vpo- gled v vse nakazane probleme, ki so jih občani iznesli v predvolil- nem obdobju. Registracija teh šte- vilnih problemov je dokument, ki naj članom občinske skupščine služi kot osnova pri reševanju po- treb in zahtev, obenem pa ibo ta pregled slehernemu krajevnemu odboru Socialistične zveze razširil vpogled v ipotrebe vseh občanov v občini ter v jieki meri ix>magal premostiti včasih preveč ozko gle- danje za lokalne probleme. Pre- pričani so, da bodo prav na os- novi teh skrbno 2ibr^h proble- mov lahko najpravičneje napra- vili prioritetni vrstni red časov- nega reševanja le-teh. Ne bi bilo napak, če tbi temu vzgledu sledili tudi v drugih obči- nah. ?CKA, OCK A! POGLEJ ME! \ ^nižinskega albuma) se ne veseli dopusta? Prav ' ga poznal, kajti dopust vne- ^ sleherno živo bitj^, ki mu je Po/e^n dojemljiv vznemirjenje. ■!^(iteri premišljujejo, kako si boš ""■ani7 deitar, da ga boš lahko se- V bogate morske brazde; drugi ^^i^jujejo le o slednjem, otroci y^^ele, da bodo toliko in toliko skupaj: očka in mamica in pač bodo predvsem na do- Jj^' ki ima tako magičen zven. .^^Pust, dopust«, se nekako tiho po prespanih pustnih dneh in °mev narašča vse do julifa ali r^'a, dokler ne dobi svoj prazni , J. počenega lonca. '/'^i mene je vznemiril, le za no- '^^0 sem odrajtal dva tisočaka ig^^^- potem se je vleklo kot j?'^ zima — brez konca in kraja, pa me je žena pripravila, da j ^Zel v roke poseben zvezek, ti- '^^ katerega zapisujemo predra- n^.P^edvidenih velikih podvigov e?°P"^^'« sem zapisal v zgor- >.Zar?nem robu. pa nisi napisal na sredi- Z nedolžno milino vprašala *l« je^^^m odkimal in ker sem se 'd .^em začel nanašati suhe, a pr(Z^\^^ve številke na papir. In i papir hitro pil črnilo, se isi f ^^ndarle zazdelo, da bo do- * hitreje sesal denar. Večer se je končal s prepirom in to je bil najboljši znak, da bo do- pust zanimiv. »Hočem plavalno blazino!« je dru- gi dan začel sinek in ko je njegova vztrajnost postala maratonska, sem za nagrado kupil blazino in mu jih ob nedolžni priložnosti nadeval na' zadnjo. Pa je bil »volk sit in koza cela«. Zadnji teden je potekal v zna- menju visokih turističnih razprav in kar začuden sem bil, da moje že- ne še doslej niso povabili na inter- vju k televiziji. Vse hotele pozna, jadransko obalo pa ima v malem prstu. V avtobusu pa se je začelo. Očka, glej to, očka, tisto. No, poglej no, očka, ali vidiš, očka? Razlagal sem, govoril, dopovedoval, čeprav bi najraje spal. »Toda, očka, glej, takšen avto bomo kupili. Ali ne, oč- ka?« je sinek napolnjeval avtobus- no zelenilo predmorskih znakov. In ko sem do skrajnosti izmučen poprosil ženo, da bi kaj povedala sinku, me je pokarala, češ, kakšen so sodobni očetje! No, da je morje slano, sem moral krepko izkusiti, ko sem plavajoč kot učitelj za plavanje ali reševalec nosil na hrbtu sladko breme, ki me je kar za šalo tu in tam »potunka- lo«. In ko sem tretjega dne za hip izgubil očetovsko strpnost in je tu- di sinek spoznal slan okus, me je žena pred tujci razglasila za naj- večjega nestrpneža, ki niti na do- pustu ne da otroku mir. »Očka, to, očka ono, očka tisto.' Očka, plavaj, očka, toni!...« O ti čudovit dopust. Mesec je že minul, odkar sem se vrnil, pa sleherni dan hre^penim, da bi vsaj toliko zbolel, da bi me zdravnik poslal za štiri- najst dni v kakšno bolnišnico ali v okrevališče, da bi spoznal, kaj je dopust. Pa nikar ne mislite, da nimam otroka rad. Ali, da je to bila moja usoda. Po vsej plaži je zvenelo: »Oč- ka, očka, očka!« In tolikokrat so se nam očkom srečale »učke«, toda, ti pogledi so se končali s še bolj stis- njenimi čeljustmi in dobro voljo. Mamice pa so prišle na račun. (Brž- čas bom sodil med starokopitneže, ki ne doume, da se morajo mami- ce spočiti). Nikar me ne obsodite prehitro. Pripovedujem le, kako si želim na dopust in kako bi si tega najbrž želel tudi moj sin, ki mi je v 14 dneh z eno samo besedo poka- zal, kako st zna maščevati, ker ni nikoli v drugi družbi kot v sprem- stvu staršev. Toda, ko je moja volja predzad- njega dne nekoliko dobila malce preveč napet izraz in je sine obču- til, da je nevihta pred durmi, mi je dejal: «Očka, zakaj se pa jeziš?« Torej je nalil olja na valove in že hip zatem v čudovitem sozvoku morja in neba zatulil: »Očka! Očka! Poglej me! Kmalu bom znal plava- ti«. In znova se je oklenil mojih ra- men. stran 12 CELJSKI TEDNIK Številka 32 — 9. avgust Dopustniška beležka Turistična sezona je dosegla svo- jo najvišjo točko. Redkokje najdeš še^ hotel ali hotelček in prav tako težko privatnika ob našem Jadranu, ki ne bi svojih razpoložljivih zmog- ljivosti izkoristil do zadnjega. Od Maribora preko Črnega kala do Ko- pra in dlje se vali nepretrgoma re- ka avtomobilov in avtobusov ter no- si dopustnike kot romarje k težko pričakovani »Meki« — morju. ^Božanstva se pač spreminjajoči, se nehote domisliš in ugotoviš le-to, da postajajo v svoji spreminjevalni preobleki vse bolj otipljiva — real- nejša. »Kajti morje je slano,« je ne- slano ugotovil nekdo, »pa če posku- siš tako ali drugače!« In ker smo že ravno pci slanosti. bi ne bilo napak, če bi v naši do- pustniški torbi spominčkov bezali ter izbezali nekaj ocvirčkov, ki niso najprimernejši za našo modro jad- ransko sinjinQ. — V naši edinstveni renesančni celovitosti — v Dubrovniku so v ne- kem hotelu na Lapadu, ki se pona- ša s cenami, katere so dostopne Zgolj za inozemce, sleherni večer (in to še bržčcfs sedaj počenjajo) za- igrali razigranim gostom »Tam v gozdu ob tabornem ognju...« Le kdo je ne pozna in kdo ne ve, na kaj nas veže? Tuji gostje, med nji- mi največ Porenčanov in Bavarcev, pa plešejo na to melodijo! — V Rovinju pa za domače goste skrbijo na prav svojevrsten način. y velikem hotelu v sametn prista- nišču ni moč v restavraciji dobiti sendviče, ker pač nimajo tega ali onega. Če že hočeš, pravijo, pa poj- di v kuhinjo. In ker te želodec le si- li k »prežvekovanju«, se odpraviš preko dveh prostornih soban, skozi hodnik do recepcije, kjer po zago- netnem iskanju slednjič zveš od re- ceptorja, da je kuhinja šele za dru- gimi vrati. Težko se otreseš dvoum- nosti — ali je to nekakšno razka- zovanje hotela ali pa jim 'naša do- mača govorica ne zagotavlja deviz? — Piranski trg pa ima še druge zanimivosti. Cene na tem trgu so nekaj čisto posebnega; edinstven primer prednosti domačinov. Slu- čajno sem hodil za skupino Angle- žev in Avstrijcev, ki so kupovali spo- minčke. Povpraševali so za cene. Prodajalec je v izredno zglajeni an- gleščini in nemščini nizal 3000, 2500, 2800 itd. Pa me je zamikalo in sem hip zatem tudi sam postal glasno radoveden za iste predmete. Pa me je osupnilo. Drdraje mi je nizal: 2000, 1800, 2200. No, sem se sprva zveselil in postal ponosen, da sem naš — ni mi pa bilo vseeno hip zatem, ko sem zaslišal, da so ti Avstrijci prav- zaprav naši ljudje, ki že dlje časa žive onstran meje. — Pravtako pa me je bilo sram v Škocjanskih jamah, ko me je bla- gajničarka prosila naj skrijem vstopnice (za domačine), ker so druge barve in imajo dokaj nižjo ceno vstopnine, kot za tujce. Pred leti sem popotoval po nekaterih tu- jih deželah, pa pri podobnih rečeh nisem plačeval več kot tamkajšnji domačini. K sreči da je divjost »glasne jame« le nekako potisnila moj sram v ozadje. ... Takole mimogrede se mi je za- zdelo, da so te stvari bržčas drob- narije, ki pa imajo v turizmu svoje važno mesto. Z dobro voljo, z vlud- nostjo in z večjo iznajdljivostjo bi lahko odpravili te drobne napake, ki gotovo kaze naš že zelo razvit turizem. Vsekakor pa mi še vedno noče iz spomina hotel v Lapadu, ker ne doumem, kako lahko lepo partizansko pesem, ki je vezana na najtemnejše in obenem najsvetlej- še dni naše revolucije, igrajo za ples neštetim tistim, ki so v vrstah osvajalcev gazili našo zemljo in na- šega človeka. Dokončan je dom velenjskih rudarjev v Fie Fiesa je tipično >>slovensko sindi- kalno primorje^<.. Nad trideset počit- niških domov različnih delovnih kc- lektivcv i? Slovenije si je izbralo ta prijetien zalivček za svoje domova- nje. Kranjčani, Lju^bljančani, Celja- ni, Mairiiborčani; le^koga vse tu ne srečaš? Prav posebej pa ti pritegne pogled prelep dom velenjskih rudar- jev, ki je letos z 10. junijem bil sled- njič dograjen. V svojd arhitektonski Sikiladnosti in svojstvenosti spommja na najmodernejše hotele. Toda v njem se vsakih deset dni menjuje po 1,50 rudarjev s svojimi svojci, ki imajo v okusniih apartmajih, v leoi steikleni jedilnici, ki bo te dni začela s sistemom samopostrežibe, ter na solidno urejeni plaži kar se da pri- jeten dopust. Letos obratujeta prvi in drugi trakt, prihodnje leto pa bo- do odprli še tretji ti'a'kt. V tem času pa bodo, kot kaže, porušili prvotno staro poslopje (na levi) in bodo na tem prostoru zgradili sladkovodni bazen ter manjše otroško igrišče. Doslej je letos v domu bilo že okrog 750 rudarjev, računa.io pa, da bo do konce sezone preživelo dotpust ob morju nad .polovico članov delov- nega kolektiva. - V tem domu imajo svoje sobe tudi prosvetni in zdravstveni delavci ter uslužbenci občinske skupščine Vele- nje. Pa ne le to, kolektiv rudnika lignita v Velenju je začel z izmeti vami z drugimi kolektivi in tako letos že preživljali svoj dopust v esi člani PPT Ljuljana ter usd benci občinske skupščine iz M; bora, medtem ko so rudarji bil; njihovih domovih. Pravijo, da b( izmenjavo še razširili. Te dni je gost počitniškega do velenjskih rudarjev ambasador SS v Beogradu Dimitrijenko Va.silijf Vad 30 milijonov za Skop Tudi v velenjski občini je nabii na akcija za pomoč ponesrečene v Skopjiu v ix)lnem teku. Doslej zbrali že nad 22 milijonov sredsl od tega največ v denarju. Vsi del ni kolektivi so v korist žrtvam Sk ja odstopili enodnevni zaslužek, kateri kolektivi pa dvodnevni zaj žek. Kaže. da bo že samo s tem raslo število pomoči na 34 milijoi v denarju in v materialu. Neka kolektivi, kot sta to usnjarna v stanju in tovarna gospodinjske of me "Gorenje« v Velenju sta por nakazali v izdelkih. Tako bo usn; na poslala 1000 parov čevljev, ni tem ko bo tovarna gospodinj opreme ►►Gorenje« odposlala tedn električnih in drugih štedilnikom Skopje. Člani delavnih kolektivov so ta po prvih vestih o strašni katasit prihajali na zdravstveni dom, da dajo kri. In tako se je v dveh d; javilo 1600 krvodajalcev. Še sedaj lahko srečuješ ljudi, predvsem darje. ki vprašujejo, če je še potr no. da so takoj pripravljeni dati Tudi med družinami, ki naj vzele nepreskrbljene otroke v s\ var.stvo, je akcija našla ugoden mev, saj se je doslej prijavilo v lenju in ^Šoštanju 167 družin. REŠIL JE OTROKI ŽIVUE\ JE Pred dnevi se je v Novi Štifti, na- selju pod Črnivcem, ki veže Zgor- njo Savinjsko dolino s kamniško okolico, dogodil primer, ki kaže, da je z nesebično pomočjo možno pomagati in rešiti tudi v kritičnih primerih mlado življenje. Otroka Franca Matjaža sta pred hišo tolkla pečke sliv in zeha- la jedrca. Pridružil se jima je naj- mlajši, star komaj 16 mesecev. Vse skupaj si~je nasul v usta in ker je hip za tem padel, se mu je luščina za^iičila v grlo. Malček se je pričel dušiti. Starši mu niso znali pomaga- ti, zato sta oče in nečak odhitela po zdravnika, mati pa je z otrokom hi- tela zdravniku naproti. (Zdravnik živi v 6 km oddaljenem Gornjem gradu). Obvestili so ga ravno pri kosilu. Takoj je dr. Franc Urlep odhitel in že na poti prestregel obupano ma- ter z otrokom. Tudi on ni mogel pomagati, zato so pohiteli v ambu- lanto, kajti zdravnik je uvidel, da lahko le operacija reši otroka. Sle- herna minuta je bila dragocena. Iskal je reševalno postajo, a ni imel sreče. Odločil se je in otroka z materjo naložil v svoj avtomobil ter s sabo vzel potrebne inštrumen- te, če bi bil primoran med potjo operirati. In začela se je dramatič- na vožnja do 50 km oddaljenega Celja. Sreča je bila naklonjena ot- roku. Otroka so v bolnici takoj ope- rirali. Visel je med življenjem in smrtjo. Dejali so: »Le še nekaj mi- hut...« In še to: drugi dan je odšel oče k zdravniku, da mu izrazi svojo hvaležnost ter poplača prevozne stroške. Toda zdravnik je to odklo- nil in dejal je, da je tudi sam sre- čen, da je otroku lahko pomagal. Jožica Purnat Konjiški kolektivi — posebna pomoč Skopju v konjiški občini je nabiralna ak- cija za pomoč ponesrečencem v Skopju dobila pred dnevi poleg de- narne pomoči še drugo obliko. Ne- katera industrijska podjetja so se odločila, da bodo s povečano proiz- vodnjo določenih izdelkov ali pa s strokovnim kadrom pomagala pri popravilu strojev in s tem normali- zaciji proizvodnega procesa v po- škodovanem mestu. Te oblike bodo nudili kolektivi »Konus«, »LIP« in »Kostroj«. »Konus« in »Kostroj« bosta po- magala pri obnovi skopske tovarne usnja. Lesno industrijsko podjetje v Slov. Konjicah pa je sprejelo ob- vezo, da bo prihodnje mesece izde- lovalo mesečno po 500 komadov raz- novrstnih vrat več kot doslej in bo te dobavljalo podjetjem za izdelo- vanje montažnih hišic. Sočasno pa bodo povečali proizvodnjo vratnih okvirjev za potrebe »MARLES-a« v Mariboru, ki je tudi vključen v to akcijo. Zato bodo pri LIK-u morali najeti nekaj, strokovnih in pomož- nih delavcev, ker so mnenja, da ob tem povečanju ne sme trpeti obvez- nost za domači in tuji trg. Takšna oblika pomoči bo brez dvoma do- prinesla k čim prejšnjemu omilje- nju strašnih posledic potresa v Skopju. v. L. NOVA ŽRTEV VELENJSKEGA JEZERA V ponedeljek je velenjsko jezero znova terjalć žrtev, tokrat že tretjo v letošnjem letu. V torek dopoldne so v bližlini skakalnice potegnili iz je- zera 16-^latnega Vlada Cepuša, dijaka I. letnika Industrijsko rudarske šole v Velenju, doma iz Laškega. Domnevajo, da se je utopil zaradi krča, kajti Vlado je bil dober pla- valec. ŽIČNICA NA SLEME ŽE DO ZIME Planinsko društvo v Šoštanju se je odločilo, da že do letošnje zime zgradi žičnico na Sleme, kjer so ugodni pogoji za smučanje. Žičnica bo potekala od Slanice do Slemena in bo vsekakor velika pridobitev za razvoj zimskega turizma tega pod- ročja. Planinskemu društvu bo pri grad- nji priskočil v pomoč kolektiv ter- moelektrarne v Šoštanju, ki ima na Slemenu lep, manjši dom za rekre- acijo svojih članov. Dve »zlati areni« ZA SAIVIORASTNIKE v solboto zvečer so na zaključni festivalska prireditvi v Pulju pode- lili nagrade in priznanja najboljšim letošnjim filmskim stvanitvam. Sko- raj vsi Slovenci, ki so dobili nagra- de, so sodelavci »Samorastnikov« Triglav filma, ki je bil proglašen za tretji najiboljši film leta; dobil je »■Srebrno areno^-. ' Denarno nagrado in »Zlato areno« sta dobila Majda Po tokar jeva za vlo- go Hudabivške Mete in Igor Pret- nar za režijo Samorastnikov. Za naj- boljše snemalsko delo je bil nagra- jen Mile de Gleria, ing. Mirko Lipu- Ž1Č je dobil posebno diplomo za sce- nografisko delo, Vojko Duletič pa za filmsiko adaptacijo Prežihove novele. Denarno nagrado za usipelo vlogo generala Rendaildča v filmu Desant na Drvar, je dobil Maks Furijan. DROBNE IZ NASIH KOMUN ŠTORSKI ŽELEZARJI NA MORJU IN V PLANINAH železarji iz Štor imajo za preživ- ljanje dopusta kar dvoje domov: na otoku Rabu in na Svetini nad što- rami. Morje je seveda privlačnejše in zato bo letos preživelo na Rabu okrog 400 članov kolektiva s svojci, na Svetini pa okrog 30. V svojem domu pa so dali možnost letovanja tudi članom drugih kolektivov; do- slej se jih je prijavilo 39. J. M. V ŠTORAH SO RAZPRAVUALI 6 OSNUTKU STATUTA Pred dnevi so v Železarni Štore na razširjeni seji sindikalnega akti- va razpravljali o osnutku statuta podjetja. Glavne značilnosti in no- vosti statuta je obrazložil član komi- sije za sestavo osnutka tovariš Bog- dan Mirnik. Po daljši razpravi so osnutek oce- nili kot osnovno zgradbo, ki lxi usmerjala bodočo dejavriost in živ- ljenje kolektiva. Bili pa so mnenja, da naj ta osnutek sprva še prouče strokovne skupine, politične organi- zacije, delavski sveti enot in ostali organi samoupravljanja s poudar- kom, da sc pri dopolnjevanju da največ pozornosti decentralizaciji strokovnih služb ter se določneje forumuhrajo odnosi podjetje — ko- muna. Posebej pa so predlagali ustanovitev komisije pri delavskem ~ svetu, ki bo v bodoče reševala od- nose med ekonomskimi enotami. J. M. V VELENiu — 18 NOVIH VODIJ CEL V JAMI \ s,p vočjo i>ot/ri-l>o (H> viKlijih čol so v \ c- leiijii ži' pred tT<'iiii leti zstčeiKi reševati iiu lUiićiii, da rudarji s (»etletno uspešno'prak- so dolie potrebno izobrazbo v enolietni ])o- klitjii- solil, ki je \ skioipu rudairskega šol- skega eentra. Prav te dn/i je tovrstno soilauje z uspehoui koučalo 18 riidairjev. Kot absolveiitje po- klicu« šole bodo \ jami stopili na mesto vodij-čel. ker pu je potreba po .njih še ved- no velika, jnabili bi jih vsaj še 60, bodlo v jeseni znova nadaljevaJi s tem šolanjem. Vrnili so se z letovanja Pred dnevi se je v Velenje vrnilo sedeminštirideset zagorelih in nasmejanih Velenjčanov, ki so v mariborskem počitniškem taboru »Srebrni fazan« v Kaštel Kambelovcu pri Splitu preživeli štirinajst pri- jetnih, sončnih dni. Letovanje jim je omogočilo društvo prijateljev mladine iz Velenja. To društvo ima v načrtu, da že v prihodnjem letu začne graditi samostojen počitniški tabor za otroke iz Velenja. NAGRADE ZA 25 LET PLOD.NK(;A DELA Preteklo nedeljo so gasilci Prožinske va- si proslavili 25-letnico obstoja društva. Pm- sUive se je udeležil prediseduik kTaje\iii' skupnosti štore, predstavnik občinske ^'u- silske zveze Celje in drugi. Društvo je pre- jelo pokal pokrovitelja v priznanje z^a us- pešno delo, gasilska zve:za pa je ob tej priliki odlikovala 19 članov s srt^brno iu bronasto značko. Tovarišu Ferenčaku (sta- rejšemu) pa so v znak priv.nuiija za letno delo podarili ročno uro. R\DECA.\r ODNESLI PRVO .ME( .NA GASILSKEM TEKM0VA.\.H: V počastitev praznika prostovoljnega silskega društvu \ Rudečali >o se tckiii iija pole;.' domačinov udeležila še dni iz Laškejfa. Vrliovega. Jagnjeniee In i/ pirnice Radeče. T(^km()vali so s .šoi>k'im trcKlclMJiii n (lom. {Mrliagaiijem cevovoda ua 100 m vezanju reševalirili vozlo\. Domačini so. s spretiiejšim \czaiijciu i valiiiili vozloN zbrali inuk>iiMalii() število iu tako osvojili pr\o mesto pred l.uiščai (iruK'iuii društvi. Ob tej pniliki je pni \«il.jno gasilsko društvo v Rudečaji prt Zd svoje dok'oleitiio uspešno delo gas' piiziiuiije prve stopnje, uicdtcin ko je veljiiik tega društva prejel priznanj« stopnje. 1. MALA KRONIKA Šentjur pri Celju v pretekletn tednu so se na območju rine Šentjur pri Gelju dogodila sledeč« lična dejstva: ROJSTNA: Rodili sta se dve tlekliei. SMRTI: Jazbinšek Stanislav, otrok iz Visoč št star 4 leta. Doberšek Terezija, preužitli ca iz Loke pri Zusmu. stara 97 let. Ko|) Ana. preužitkariea iz Dobrine, stara Leskovšek Matilda, gospodinj« iz Sliv< stara M let. Medvešek Marko, kmetov iz Bukovja, star (>? let. Primera poroke ni bilo. gtevilka 32 — 9. avgust 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 13 ItfED MMI SO MJMLAJŠI PONESRECEMI SKOPJA Teden dni po katastrofalnem potresu, ki je zadel makedonsko glavno mesto, je prispelo v Celje prvih 254 otrok. Stari so od 6 do 14 let. Druga skupina, v kateri je okoli 200 otrok, pa je prišla v nedeljo. Otroci so v Kajuhovem domu, domu Vere Siandrove, v brežiški občini, na Vranskem in na Dobrni. Malčke v Kajuhovem domu smo oibiskali takoj dnuigi dan po prihodu. p,-vo, kar smo videli, so bile velike, jepe, temne oči. Otroci so živahno hodili po stopnicah gor in dol in pri- kupni so bili videti v novih pidža- nriicah. -Zdaj jim je verjetno še malo dolg čas,« so povedale tovarišice, ki pa- y{^o nanje. »Štiri dni namreč ne sme- jo ven, ker so pod strogim zdravni- škim nadzorstvom. Večjih obolenj ni, le nekaj lažjih primerov angine je. Ilctem, ko bodo šli ven, bo dosti laž- je. Igrali se bodo, se sprehajali, ho- Nove prebivalce celjskega mesta — mlade Skopjanke in Skopjane — so že drugi dan njihovega bivanja v Celju obiskali predstavniki javnega in političnega življenja občine in okraja. Na sliki je predsednik okrajne skupščine tovariš Peter Sprajc med prikupnimi, temnolasimi Makedon- kami. dili na izlete, ogledali si bodo Celje in okolico. Bolj bodo zaposleni in manj časa bodo imeli' misliti na vse tiste strašne trenutke, ki so jih pre- živeli.« V sobah jje živahno. Najprej smo obiskali deklice. Zmotili smo njihov pomenek. Kdo ve, o čem so se pogo- varjale! Morda o grozotah^ ki so jih preživele, ali pa o prijateljicah, ki so odpotovale druga^ji. Kmalu smo se tudi mi pogovarjali. Najprej o Slo- veniji, o Celju, potem pa so pripo- vedovale o tistem strašnem dnevu, o ruševinah, o človeških tragediijah. Počasi so govorile, iskale besede in izraze, se kdaj pa kdaj ustavile, po- tem 'pa spet priipovedovale naprej. Tudi fante smo našli v živahnem pogovoru. Povedali so, da jim je pri nas zelo všeč. Najbolj zgovoren je bil mali Burhanedin Skender. Priipove- doval je: »•Tisto jutro sva šla z bratom lovit riibe v sosednjo vas Madžari. Zme- njena sva bila ludi z nekaj prijate- lji, ka pa .so zžspal.i. Odšli sva sama. Na pod poti sva bila, ko naju ^e vrg- lo. Še nekajkrat sva ,padla, pa se omet in opeka sta odpadala, ljudje so pritekli iz hiš in vpili . . . Ko so bili prvi sunki mimo, sva hotela z bratcm naprej, toda spet naju je vrg- lo. Še nekajkrat sva podla, pa se spet dN'ignila, naposled sva šla pa proti domu. Ko sva prišla nazaj, hiše ni bilo več. ..« ■ » Vsak izmed njih je hotel povedati, kaj je doživel. Vsaka njihova pripo- ved je tragedija zase, v vsakem stav- ku, v vsaki .besedi se še vedno skriva strahotna podoba ruševin in bolesti. Toda otroci so kljub temu živahni, nasmejani, prisi^čni in drug drugemu bližji bolj kot kdajkoli prej. -me Modni dodatki Beli modni dodatki.so menda res najbolj priljubljen pripomoček ele- gance in lepote. Letos, ko so kosti- mi in dvodelne obleke ponovno pri- dobili na pomenu, pa še bolj priha- jajo do izraza. Bluze, ki jih letošnja moda diktira, so se skrile pod krila in torej odkrivajo vitek pas. Da bi ženskost še bolj poudarili, so si modni kreatorji žc pred dvema le- toma spet'umislili volančke, čipke in podobne prikupne zadevice na prednjem delu bluze. Tale na sliki pa ima poleg tega tudi čudovito manšeto, okrašeno s črnim gum- bom iz blaga, iz kakršnega je ukro- jen tudi kostim. OTROKOVO moralno zdravje Prav gotovo ste že kdaj potožili, da nimate dovolj časa za svoje otroke. Takrat ste tudi dejali, da je to za- radi tega, ker ste raztrgani med hiš- nimi opiravili in obveznostmi na de- lovnem mestu. To je sicer točno, vendar ne bi smeli pozabiti, da ste prav vi otrokom nef>cgrešljivi in da vas ,bodo mali hitro nagradili za vsako uro, ki jim jo boste poklonili brez nervoze. Morda se vam je že kdaj primerilo celo to, da se je vaš mali naredil bolnega samo zato, da bi bili delj časa ob njem in mu po- svetili vso svojo ljubezen in skrb. Nedvomno imate tudi vi — kot vsi ostali ljudje — svoje dobre in slabe dni. Toda, kaj ne bi mogli svoje vo- lje tako obvladati, da otroci ne bi trpeli zaradi tega. Otroke razburljive sjpremem'be v družinskem razpolože- nju najbolj zaskrbljujejo. Poleg tega pa budijo v njih Občutek nesigur- nosti. Potrudite se torej, da boste dobro razpoloženi od takrat, ko mali zjutraj odpre oči, pa do večera, ko vas poljubi za lahko noč. Morda je to nekoliko težko, toda — obrok bo za- radi tega srečen. Ne prepirajte se z zakonskim to- varišem pred otrokom. Prepiri med starši otroka najgloblje žalijo in mar- sikdaj so njihovi pobegi od doma prav posledica takih družinskih ne- sporazumov. Poleg tega otroci v šol- skih letih močno potrebujejo nekoga, ki se lahko po njim vzgledujejo. Za- kaj ne bi bili to .starši in n.iihov lap in urejen odnos drug do ^rugega. Ce je otrok zagrešil kakšno napako in ste ga zanjo kaznovali, ne spomi- njajte ga kar naprej na to. Ce je na- pako že »-plačal«, mu jo blagohotno oprostite in pozabite. In nikar se ne razburite za vsako malenkost. Dajte otroku toliko svobode, da bo zado- voljen, da pa njegova ubogljivost kljub temu ne bo postavljena na kocko. Danes so redki otroci, ki bi se za- vedali tega, kako težko je služiti de- nar. Rajši kot to verjamejo, da imajo njihovi starši vedno polne žepe de- narja. Ni prav, če pustite otroka v tej veri, prav tako pa je napačno to, če bi mu borbo za življenje opisali kot veliko tragedijo. In končno: čimveokrat se smejte. Smeh je otroku prav tako potreben kot vajina medsebojna nežnost in ljubezen. Smeh je najbolj sigurna za- loga fizičnega in moralnega zdravja vašega otroka. NASVETI # Voda, v kateri ste kuhale testenine, je zelo primerna za pranje posode in srebrnine. # Da hi hitro odstranili z obleke sredstva za čiščenje, pusti- te, da nanjo vpliva para. # Zelo umazano steklo in kristal čistimo s toplim kisom. # Predno tkanino pobarvate, jo dobro očistite in odstranite madeže. # Kaniilični čaj je odlično sredstvo proti otroškim glistam. # Svilena oblačila bodo ohranila svežo barvo, če jih pustite po zaikonu obvezni skrbeti za starr še v iprimeru. da sami nima>o dovolj siedstev za življenje. Žalostno bi bilo. da bi morali star- ši to svojo pravico uveljavljati ipreko sodišča. Toda včasih se to vendarle primeri. V postopku pred sodiščem bo sodišče utrdilo življenjske ipogoje staršev in na pocilagi dohodkov, ki jih otroci imajo, določilo višino vzdr- ževalnine. Otroci ipa se laihko odlo- čijo — ali da staršem izplačujejo vrxlrževalnino, ali ,pa jih vzamejo k .sebi in živijo v skupnem domu. Ce je v družini več otrck, razdeli so- dišče stroške vzdrževanja enakomer- no na vse sinove in hčere. Vse te pravice imajo ludi nepravi starši,' očimi in mačehe, obveznosti pa .prav tako lastni otroci kot otroci samo enega od o^beh zakonskih partnerjev. Čeprav so primeri, ko morajo star- ši te svoje pravice uveljavljati preko •sodišča, dokaj redki, jih je še ven- darle neikaj. Zato so tembolj žalost- ni. Zakon ščiti tako starše kot otro- ke in. poskuša nesorazmerja izravnati v prid tistemu, ki je na pravi strani. Včasih se celo primeri, da otroci, ki niso o vzdrževanju .staršev hoteli sli- šati niti besede, po njihovi smrti — ko gre za nasledstvo in dedovanje — postanejo najbolj čuteči in najbolj nesrečni sinovi in hčere. Za take primere -zakon ipredvideva, da otroci nimajo do dedovanja nobene pravice. Gremo taborit še mesec avgust in večina dopu- stov bo pri kraju. Vrnili se homo na svoja delovna mesta in na tihem želeli, da bi leto spet hitro minilo in bi se vrnili dnevi, ki smo jih pre- živeli dobre volje in brez skrbi. Ti- sti, ki se te dni odpravljajo na do- pust, imajo seveda veliko skrbi. Nedvomno je najcenejše l^i^tovanjd v 'canijjingih, cejjrav ni najbolj lul^ suzno. Življenje v šotoru zahtevđ veliko lastne iniciative in ne preve- likih želja. Spočiti in razvedriti se pa je na taboren ju vendarle mogo- če. Ker je taka platnena hišica tu- di izredno pripravna za tiste, ki ne zele predolgo ostati na istem mestu, je ta način letovanja tudi v svetu iz leta v leto bolj priljubljen. Kam naj si torej postavimo šotor in ka- ko naj si uredimo življenje v tabo- ru, da nam bo čimbolj prijetno? Platneno hišico postavimo v bli- žino pitrtc vode in na travnatem i)r()stvru, kjfi' ni vclikih-:4n ostrili kanviov. Ce hnsic šotor^'postavili pod drevo, boste poskrbeli tudi za prijetno senco v tistih urah dneva, ko se sonce najbolj neusmiljeno upre v platneno streho. Nikar ne obrnite vhoda v šotor proti vzhodu, če niste prevelik prijatelj zgodnje- ga vstajanja. Sončni žarki bi vas v takem primeru namreč kar prezgo- daj prebudili. Najvažnejši rekvizit taborjenja je nedvomno dober šotor. Če boste v njem prenočevali in če ste se odlo- čili samo za nekajdnevno taborje- nje potem je šotor lahko manjši. Če pa boste v njem preživeli večino svojega dopusta, izberite rajši večjo platneno hišico. Čudoviti so tisti šotori, ki »taborniku« omogo- čajo, da se v njem mirno vzravna in se tudi sprehodi iz enega v drugi kot brez strahu, da ga bo s tem po- drl. Kaj pa prehrana na taborjenju? Naj bo zdrava in polna kalorij, ven- dar enostavna in ne prezahtevna. S tem pa seveda ne mislimo, da bi morali ves čas jesti konzerve. Čim- več zelenjave in sadja, pa bo kosilo okusno in izdatno. In zdaj še nekaj: tisti, ki odhaja- jo na taborjenje, ne bi smeli poza- biti na priročno apoteko. Nesreča nikoli ne počiva, pravijo, in tudi med dopustom velja ta pregovor. Vze- mite s seboj nekaj povojev, gaze, joda, sredstev proti ubodom različ- nih insektov itd. Če boste temu do- dali še dobro sredstvo za sončenje, bo res vse najpotrebnejše pri roki. Brigada in ljudje Mi ne sodimo prehitro? Človek ne bi smel soditi stvari, ki jih ne pozna; prav tako ne bi smel govoričiti o njih in jih po- stavljati v luč, kakršna jim ne pristoji. Koliko člankov o mladinskih delovnih akcijah je bilo natisnje- nih zadnjih trideset dni po časo- pisih in koliko lepih in toplih be- sed je bilo izrečenih na njihov račun! Zakaj smo šli v brigado,,; zakaj smo trideset dni svojih ipo-ž čitnic delali na cesti, zakaj je pri-,^ šlo toliko mladih ljudi na delov-'i ne akcije tudi iz bratskih repub- lik ... Toda ljudje še vedno ne vedo. čemu delovne akcije, še vedno se niso mogli prilogoditi ti- sti ognjeviti humanosti in navdu- šenju mladih, ki delajo na cestah. Ne morejo in ne morejo doumeti, zakaj je brigadirsko življenje ta- ko pestro, zakaj so odnosi med brigadirji tako sproščeni. Peljala sem se domov. V briga- dirski obleki. Z menoj je bila pri- jateljica. V sebi sem čutila duha. kakr.šnega sem se bila navzela v brigadi. Zdelo se mi je, da ne bo nikogar motila moja obleka in se ne bo nihče spotikal ob žuljih in praskah na mojih rokah. Doslej mi je bilo vedno prijetno ob po- gledu nanje. Preden sem šla v brigado, sem vedela, kako različna mnenja imajo' ljudje o delovnih akcijah, kako malo vedo o njih. Brigada ni lov za avanturami, ki si jih od življenja obetajo samo lahko- miselni in nedelovni ljudje: bri- gada je boj naše volje in naših rok s trdo, neuravnano cesto, po kateri bodo lahko nekoč šli tisoči in ti.sooi delovnih ljudi v lepšo bodočnost. Zato sem se domov vračala z zavestjo, da smo nekaj naredili, da smo razen ceste uravnali tudi tisto, kar je bilo neuraivnanega v nas in med nami. Ko sem se vračala domov, sva morala s prijateljico na račun brigade poslušati l<:vante treh ze- lencev, ki delovne akcije brez dvoma še nišo doživeli. Kaj vse so si drznili izreči in v kakšnem tonu so izgovarjali svoje opazke! časopisih! Kako .so trgali in blatili vse, kar je bilo o brigadah napisanega v Taki ljudje sigurno ne vedo, da je brigadirjeva notranjost prepo- jena z neugnano mladostno silo, iz katere se iporaja veselje do de- la, iz katere se pletejo bratske nitke za vse ljudi v naselju in se ustvari iz nje domače, toplo vzdušje, ki traja ves čas, ko smo v brigadi. Želim, da bi se vsi ljudje po- drobneje seznanili z našimi' akci- jami, kajti šele potem jih bodo lahko cenili. Brez dvoma bi jih takrat minila volja, da bi še na- prej grdo opravljali brigadirje in njihovo življenje. Spoznali bi, da so vse sile in želje brigadirjev usmerjene k enemu samemu svet- lemu cilju — k novim in vedno večjim delovnim zmagam. Razprodaja čevljev Vse potrjuje dejstvo, da se je že začel zadnji mesec poletja. Trgovine so s poletnim iblagom založene mno- ge bolje kot takrat, ko bi bilo treba in mnoge med njimi so se že odlo- čile, da poletno zalogo razprodajo po znižanih cenah. V iposlovalnici podjetja »Usnje«, >^Jadran« v Celju so ta teden začeli raziprodajo pK:)letne obutve. 2e v pr- vih treh dneh razprodaje so prodali veliko večino zaloge, ki jim je ostala že od lanskega in prelanskega leta. Te dnii. je v poslovalnici »Jadran« toliko kuipcev. da tega že zlepa ne pomnijo. To pa je tudi razumljivo, saj so nekateri čevlji kar za .50 od- stotkov cenejši kot je bila njihova prodajna cena. Take razprodaje pri- pravi ».Jadran« vsako leto, vendar je letošnja v največjem obsegu in za potfošnll^ tudi najbolj ugodna. stran 14 CEKJSKI TEDNIK Številka 32. — 9. avgusta 1963] ŽENSKE A. P. Cehov »Na svetu ni ničesar, kar bi lahko piimerjald z žensiko. 2e od samega začetka so imeli žensko za škodljivo in neverno bitje. Njen fizični, moralni in umski nivo je tako ndzek, da lahko o njej z vso pravico sodijo vsi, tudi barabe in izprijend. NjcMia anatomiska struktura je pod vsako kritiko. Ce vidi soli- den dii-užinski oče sliko ženske »o-natdrel«, se 'bo vedno z gnusom naatirščil in pljunil v stran. Kdor ima iakše slike na vidnem mestu, velja za prostaisilcega člaveka. Moški je veliko lepši od ženske. Najsi je še tako krevljast, kosmat dn mozoljast, naj^si ima še tako rdeč nos ali ozko čelo, se ne bo oženil brez velikega prebiranja. Prepri- čan je, da mu lahko postane žena samo zelo lepo dekle. Ce izhaja človek iz opice — je trdil neki upokojeni poročnik, ki je cki-adel svojo taščo in se peteldnil v ženinih čevljih — potem je iz živali najprej nastala ženska In šele nato moški. Titularni svetnik Sijunkin.' pred katerim je žena zaklepala žganje, je rad dejal: »Najbolj zlobna žuželka je ženski spol.« Ženska ima dolge lase in kratko pamet; pni moškem je to ravno narobe. Z žensko se ni mogoče pogovoriti niti o politiki niti o borznem kurzu niti o napredovanju v službi. Medtem ko dijak tret- jega razreda gimnazije rešuje že svetovna vprašanja in prebira uradnik 14. razreda knjigo »30.000 tujih besed«, brbljajo pametne in odrasle žensike samo o modi in oficirjih. Gogolj pravi,'da se dajo uradniki podkupiti samo zato, ker jih k temu nagovorijo njihove žene. To je absolutno točno. Imovina prekupčevalcev, diržavnih dobaviteljev in sekretarjev v toplih ura- dih se vodi vedno na ime njihoviih žena. Domovini ne prinaša ženska nobene koristi. Ona ne hodi na vojne, ne prepisuje dokumentov, ne gradi žedezniških prog, ampak zaklepa pred možerrt steklenico z žganjem in tako vpliva na zmanj- šanje dohodkov, ki jih doibdva država od taks. Skratka: ona je zvijačna, klepetava, nevoščljiva, zamerljiva, obrekljiva, licemengika, koristoljubna, nenadarjena, popadljiva, zlab- na ... edina stvar, ki je na njej simpatična je ta, da prinaša na svet tako ljubke, blage in tako strašno pametne dušice, kakršne so moški... Zaradi te dobrote ji lahko odpustimo vse njene grehe. Bodinio do nje velikodušni; do nje bi bili lahko obzirni tudi fičfi- riči v žaketih in tista gospoda, ki se prepia-a po klubih in se obde- luje s svečniki. PARK-PARKING ali nekaj napol šaljivih misli Park in parking imata precej skupnega. Parking je recimo podalj- šan park, medtem ko je park okr- njen parking. če si ogledamo naš celjski park, je podobnost s par- kingom celo presenetljiva. Ta park bo počasi postal najbrž parking. To je seveda ob pomanjkanju parkin- gov v mestu nujno. Skozi naš park smo speljali dve prometni žili (zdaj bi kazalo razmi- sliti, kje bomo speljali še tretjo!), zato je poolnoma naravno, če se na njih odvija in razvija promet. Kaj je prijetne je kakor voziti'se v vročih dneh pod senco bujnega ze- lenja, gledati za seboj, kako dviga- mo oblake prahu in^se posmehniti godrnjavim opazovalcem! Za ople- menitenje ozračja in za zapraševa- nje zelenja, ki bi bilo sicer preveč zeleno, je vendarle tudi treba po- skrbeti! Razen tega imamo danda- nes nekatere motorizirane družine, ki so v hudi časovni stitski, pa zato nimajo časa prihajati v park peš. Takšne družine se zbašejo v avto in se v park pripel j a jo. Tu poiščejo parking zase in za avto. še sreča, da jih ne bolijo preveč noge, kajti v takšnem primearu bi se morda pripeljale kar do klopi, zlezle skozi vrata, posedele, odsedele in se od- peljale. Končno je kajpak res, da potrebuje tudi avto nekaj bolj sve- žega zraka. In zakaj se recimo ne bi sprehajalci naužili nekaj prahu in bencinskih hlapov tudi v parku? Da ne govorimo niti o tem, kako ne- precenljivo koristno je že v malih otrokih, ki prihajajo v park najbrž zato, da bi se naučili prometne var- nosti, vzbuditi občutek strahu pred motorizacijo; ta lahko • namreč rta vsem lepem koga bridko preseneti (kar velja seveda v enaki meri tudi za »motorizacijo na peda- le«!). Ob kratkem^ naš park postaja po- memben rekreacijski center. Re- kreacije pa si seveda ni mogoče za- misliti brez soudeležbe tistih ele- mentov, ki držijo človeka v neneh- nem kontaktu z dinamičnim življe- njem. Ta, ki poseda po parku, ni- ma nobene pravice pozabljati na šum in ropot. Biti mora najtesneje povezan z vsemi zunanjimi vidnimi in slišnimi znaki življenja. Samo ta- ko se namreč lahko po kratki uri ali urah zopet vživi v asfalt. No, in za to skrbijo avtomobili, motorji in mopedi. Kar zadeva ekspanzijo biciklizma, je le to čutiti na Savinjskem na- brežju. Razumljivo, steza je gladka, pa zato omogoča gladko vožnjo. Vožnja je včasih tako gladka, dd se gladko iztunzne varuhom reda. Ti so povečini upokojenci, ki jim mleč- no zobi biciklisti izkazujejo spošto- vanje na ta način, da jih recimo ozmerjajo. Tako odštejejo namesto globe nekaj drobiža v besednih na- turalijah. oOo S tem seveda še naša snov ni iz- črpana. Vprašanje pa je, če bi jo kazalo črpati še naprej. Izkušnje namreč kažejo, da gre za tako ob- čutljivo področje (čeprav ni znano, zakaj), da se ga recimo že pred leti ob podobnih (čeprav resnejših ugo- tovitvah) ni nihče dotaknil oh Pustite ga pri miru...! 2e na hodniku sem začutil, da se v razredu nekaj godi. Pred vrati postojim in prisluhnem. Cujem skoraj prestrogi ženski glas. Spo- znam ga. To je glas ženice, ki oskr- buje kar tri varovance. Skrbi zanje, kot da jim je prava mati. Ujamem tele besede: »... Pustite Tinčka pri miru! Si- rdtek je. Ima mater, ima očeta, to- da zanj se sploh ne brigata. Obči- na ga mora rediti. To je sramota. Očeta ni dosti prida, matere še manj. Vi pa tekate za njim in ga bunkate po hrbtu. Sramujte se! On je velik revež in je najbolje, da nimate ničesar z njim ... Ti, Tin- ček pa tudi priden bodi, če ne, saj veš, se bova drvigače pomenila ... Ali pa bova šla na občino, tam ti bodo pa že povedali...« Moral sem vstopiti. Učenci me ni- ti opazili niso, tako so bili zavero- vani v teto, ki je klatila z rokami in branila ubogega Tinčka. In ta te- ta se je obrnila k men^ in mi začela pripovedovati, da so včeraj nekate- ri učenci tekali za Tinčkom in ga bunkali po hrbtu. To je pa že višek! Komaj sem ji segel v sapo in jo povabil na hodnik. »Kaj se je pravzaprav zgodilo?« In ženica mi je hitela pripovedo- vati: ' »____Včeraj, ko je šel Tinček iz šole, so pritekli drugi in ga začeli suvati.« »Zakaj so ga začeli suvati?« »Kar tako«. »Morda pa le ni bilo tako. Veste, tudi Tinček je migec! In tisto, ko ste govorili o ničvredni materi in zanikrnerii, bolnem očetu ni bilo prav...« Zdaj me je ženica pogledala z razprtimi očmi, kakor da ml hoče očitati. »Glejte ga, tega tovariša, zdaj bo pa meni, skoraj šestdeset let stari ženici pamet solil!« In začela se je odločno braniti. »Ni prav. Če na občini, na social- nem tako rečejo, potem bo menda že prav ...« »Poslušajte«, sem ji začel pripove- dovati. »Resnica je, da je Tonček re- vež. Res je, da njegova starša nista vredna niti počenega groša. Toda, verjemite mi, Tinčku se pri vas tako dobro godi, da na starša in na pr-^ votni dom niti pomisli ne. Vendar,' nečesa pa se le moramo zavedati. Ko takole, pred njegovimi součen- ci govorimo o njegovi slabi mamici, zanikrnem očetu, ali ne bo enkrat začel razmišljati: saj res. Vsi dru- gi imajo dobre in skrbne mamice, le jaz je nimam. Imajo (jčcte, ki jim pripovedujejo zgodbe iz minule vojne — samo moj rni ničesar ne pove. In nekje globo v notranjosti bo nenadoma začutil — nesrečen .sem ... Vidite, nii (odrasli, ki živimo in delamo z njirn, mu lahko vse to oblažimo, preprečimo. Ko pa bo do- volj velik, ko bo začutil samega se- be, takrat pa nm je treba počasi, poIago;na povedati resnico ...« Zamahnila je z roko in šla p.) dnevnih opravkih. In jaz sem začu- til, da moje besede ni.so zadele v ži- vo. Bil je zadnji .šolski dan. Na šoli se je vršil zdravniški, piegled. Mo- ral sem večkrat k zdravniku in opo- zoril sem jih, naj bodo mirni. Ko pa se vrnem, je nastal vrišč in krik. Na tleh je bila velika mlaka črnila. In nekdo je zaklical: »Tinček je skakal, pa je prevrnil črnilnik!« Malce, samo drobno sem ga »po- božal« po glavici. Toliko, da je za- čutil dotik moje desnice. Pogledal me je z velikimi modrimi očmi in dejal. »Tovariš, vse bom počistil...« Potem, ko so šli drugi domov, je Tinček prinesel v vedru vode in či- stil madež. Stal sem pri katedru in ga opazoval. Tudi on je od časa do ča^a pokukal k meni. Enkrat pa, ko je ožemal cunjo, se je zravnal in mi dejal. »Tovariš, zdaj rni je pa res žal. Pa nisem bil sam kriv. Res ne. Vče- raj pa je bilo drugače. Saj jaz jim nisem zameril, samo teta je bila ta- ko huda. Ko pa vem, da sem jaz tu- di dostikrat kriv ...« —k— Hiše in ljudje liiša, v kateri stanujem, je zelo solidna sodobna hiša. V pogledu arhitekture je to izrediip zanimiva zgradba. Projektirana je z veliko ljubez- nijo in celo ne brez navdiha. Vsako stanovanje ima balkon. Okna so široka, tako da lahko skoznje prodre celo sonce v mala stanovanja. Zelo simpatič- ne so tudi stopnice in hodniki; stopnice so sicer malce preoz- ke, medtem ko so hodniki ne- koliko preširoki. Toda nič za to. Nekdo si je vseeno umislil, da bi spravil v svoje stanova- nje klavir — pač skozi okno, kar je seveda vrglo slabo luč na glasbeno kulturo. Pri tem .je seveda glasbenik trpel, ko je videl, kako vlečejo predmet njegovega zanimanja z vrvmi skozi okno. To je bil pravi glas- beni trenutek. Kljub vsemu se je vse sreč- no končalo, zasluga pa gre kaj- pak arhitektu, ki je uvidel; da bi lahko ozka okna glasbenika dobesedno uničila. Posebej muzikalični so stano- valci tretjega nadstropja. Vzne- mirjajo jih namreč vzkliki kla- virja. Jaz recimo slišim, kako v nekem stanovanju kiha ma- ček. Vendar nikomur ne tožim o teh zvokih, kajti popolnoma razumem tisto, zaradi česar ta maček kiha: skozi vrata namreč piha, zato se je žival prehladi- la. Prenehala bo kihati na po- mlad, ko bo topleje. Toda vse to so malenkosti. Arhitekt svoje glavne pozornosti ni posvetil tem gradbenim ma- lenkostim. Po vsej priliki mu je šlo predvsem za to, da bi zgradba dobila čim lepši zuna- nji videz. In res, naša hiša ima v umetniškem pogledu prekra- sen videz. Na njej so najrazlič- nejši okraski, ki godijo očem. Prav zanimivo jih je gledati. Razen tega stojita, kdo ve za- kaj, od drugega nadstropja do strehe dva stebra. V resnici sta tu kar tako, kajti končno je namen stebra, da nekaj podpi- ra. Toda ta stebra ne podpira- ta ničesar, prej bi lahko rekli, da ju podpira hiša. In prav je, da ju podpira hiša, kajti tako antična umetnost ne more pa- sti Kajti če vam pade takšen kompleks opeke na glavo — tedaj hvala lepa .antični arhi- tekturi. Zdaj je preteklo že dve leti, kar je vse v najboljšem redu; to pa nam potrjuje, da je pri nas stardgrška arhitektura za- res uporna. Tudi naše dvorišče je zelo originalno. Lahko bi rekli — tudi antično. Vendar se v njem že kažejo neki rimski elementi. Dvorišče spominja namreč na nekakšne rimske kopalnice in na tista mala notranja pompej- ska dvorišča za hišno uporabo. Njegove male dimenzije ven- darle niso preprečile arhitekto- ve zamisli, da bi ta ustvarila nekaj izjemnega. Na sredi dvo- rišča je nekakšna jama, podob- na bazenu brez vode, ki je za- nimiva za stanovalca zlasti zvečer, če je malce vinjen. Pravzaprav ni kaj reči. Naš arhitekt je v umetniškem po- gledu maksimalno izkoristil vso svojo moč. Glede na to, da hiše okrasijo tudi ljudje, ki v njih stanujejo, se je -celo neko- liko preveč potrudil. Nasploh, če že govorimo o arhitekturi, ni najboljše, če arhitekti mislijo ob projektih sodobnih zgradb na .Staro Grčijo. Hvaležni smo jim lahko, da ne mislijo na Egipt! Nisem sicer proti ste- brom, ki nekaj podpirajo, upi- rajo pa se mi stebri, ki jih mo- ra recimo podpirati hiša! KOMPAS NA FLOSARSKEM BALU Kakor vsako leto doslej, tako je celjska poslovalnica Kompasa tudi letos postavila na prireditveinem pro- storu tretjega flosarskega bala v Ljubnem ob Savinji svoj paviljon. To je bil pravzaprav majhen šotor, ki so ga pokrili z drevesnim lubjem, okrasili pa, kot kaže slika, s števil- nimi živoba;rvnimi plakati in pror spektd naših turističnih krajev in po- dobno. Kor^pasov paviljon je vzbujal ve- liko pozornost, ne samo zaradi po- sebnosti, marveč tudi, zaradi infor- macij, ki so jih ljudje tu dobili o pri- reditvi, o zasedenosti v turističnih krajih, cenah in slično.. Specialist za spomenike Tistega jutra je prišel arhitekt Plagiati zelo zaskrbljen v svoj de- lovni prostor. Brž je s telesa odložil del garderobe, sedel za mizo in pri- čel brskati po svojih elaboratih, se pravi po svojih projektih najrazlič- nejših poslopij, ki jih bodo nekoč gotovo še zgradili. Mrzlično je iskal svoje osnutke različnih spomenikov, tistih, ki še ne stojijo, in onih, ki bodo najbrž nekoč še stali. — Kam, za vraga, sem ga založil, je mrmral jezen skozi zobe. Spričo tega, da je pravkar dobil naročilo za Sipomenik, bi mu utegnila okoliščina, če bi hitro našel ustrezen osnutek, bistveno skrajšati efektiv- nost njegovega dela. S tem bi tako rekoč brez vsakršnega truda pobral kar čeden kupček denarja. — Človek pa takole izgublja čas, si je rekel. — Saj bi v tem času lahko pričel delati kak nov projekt. Vtem ko je premetaval papirje sem in tja, se mu je nenadoma iz prsi izvii globoki aaah! — Viš ga, je rekel, — imam ga. Prav tegale sem iskal. Fired selboij |e imel osnutek spome- nika: ta je bil podoben telegrafske- mu drogu, iz katerega so nesimetrič- no štrleli nekakšni izrastld. — Drevo, je rekel Plagiati. — Ja, ampak nekaj podobnega sem nekje že videl stati. Nič. Tole bi lahko ostalo, je nadaljeval avtodiskusijo in s svinčnikom obkrožil tisti drog, toJe pa bi se dalo spremeniti. Kaj če bi tam, kjer so naznačene veje, izdolbel luknje. To pomeni, da so bile veje iztrgane iz telesa pri samem- kore- nu. Ni slabo, kaj? S tem bi pravza- prav 'poglobil istočasno tudi umet- niško ustvarjalnost. — Podprl si je brado in se zagledal v papir. — Imam recinno še drugo možnost. Kaj če bi namesto vboklin naredil izbo- kline? S tem bi izrazil moč narave se pravi drevesa, ki si prizadeva po- gnati poganjike. Tretja možnost je v oblikovanju teh samih poganjkov, ki lahko dobijo celo netkoliko moderni- stično podobo. Pomeni, da ti ne bi bili okrogli, ampaik recimo oglati. Tako bi celotna vsebina dobila spet nov prizvok: tudi narava si priza- deva biti moderna. Idejna, kaj? Plai^ati je še dolgo razmišljal o različnih možnih variantah, pri če- mer je ugotovil, da umetniški nav- dih odpira vedno nove poti in izho- dišča.' Jasen pa je pos,tal samo za- ključek: — Drevo, je rekel, — mora biti takšno, da bo, postavljeno v na- ravno okolje, izključevalo sleherno misel o tem, da posnema naravna drevesa. Ker se je osnovna ideja malce zameglila, je Plagiati poklical izvedenca in mu zaupal nekaj vari- ant. — Kje pa bo ta spomenik stal? ga je vprašal izvedenec. ■ — T^ko rekoč v naravi, je rekel Plagiati. — V naravi? Pa je že mnogo dre- ves? — Kolikor jih pač najdemo v na- ravi. — Tedaj je rekel izvedenec, — sikoiraj ne bi imelo smisla tekmovati z naravo, mislim z drevesi. Postaviti je treba nekaj, kar bo bliže duhu, ki ga naj spomenik izraža. Nekaj mesecev kasneje je narava dobila svojega konkurenta.. Plagiati je plagiral samega sebe. A. Kondca PEDICURA V nekem celjskem frizerskem lo- kalu imajo v izložbi nekakšen list, na katerem piše PEDICURA. CURA, Kakor je znano pomeni toliko kot dekle. Zato ni nič čudnega, če sta se znašla pred izložbo dva mladeni- ča, ki sta hotela ugotoviti, kakšna neki je ta PEDICURA. — Jeli, kakva je to PEDICURA? je rekel prvi. — Da pogledamo. Stopila sta v lokal: — Gde vam je' ona PEDICURA? — Kakšna PEDICURA? so se za- čudili. — To je vendar PEDIKURA. P. S. Kaj takega bi bilo sicer mož- no, toda resnična je v tem primeru samo PEDICURA. xy ^ 9. avgust 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 15 r 5ami so ga zgradili... t/>volJn« gasilsko društvo Sela- I Vdrštanju ima komaj šest- rferač^^ članov. To res ni veliko; id^'^^^ vas, v kateri dela, je to kar jda ^fjudi tradicija gasilskega dela fecf^' gi še nima-častitljive sitaro- ttej jjaiLih so ji zabeležili 32. leto. Lda. navzlic vsemu temu, se je or- fcizacija prostovoljnih gasilcev že Uno izkazala. Hvaležno je bilo Uo delo na preventivnem področ- Zaradi temeljitih pregledov vseh ^ikov, imajo zdaj že dve leti I. Zdaj ni več požarov in to prav zaslugi prizadevnih gasilcev. [To pa ni edina odlika dela tamoš- h gasilcev, Dan v^taJ® so počastili ne samo z razvitjem društvene za- stave, marveč tudi z otvoritvijo no- vega doma. — Gradiili smo ga približno deiset let, je dejal tajnik društva, tovariš Franc Stuikelj. Počasi je šlo, pa ven- dar smo napravili tisto, kar smo ho- redsednik in tajnik prostovoljnega gasilskega društva Sela—Verače, ^nc Grobelšek (na levi) ter Franc Stukelj teli. Dom smo gradiH izključno s prostovoljnim delom. Domačini in I naši člani pa so pornagali tudi z le- som, s prevozi in podobno. Celo opeko smo delali sami. Pri gradnji doma sme vsi slcupaj opravili okoli 7800 prostovoljnih ur. — Pa so zdaj vsi računi porav- nani? — Še ne. Odprtih je še obveznosti za okoli sto tisoč dinarjev. To so na- še obveznosti do članov. Bdli so nam- reč primeri, ko smo morali naročeni ' material takoj plačati. In ker v dru- štveni blagajni denarja nismo imeli, so ga posodili naši člani. Tako se je zdaj nabralo teh obveznosti za nekaj nad sto ti-sočakov. Razumljivo je, da .jih bomo morali poravnati. ~ Ali ste zadovoljni, ž opravlje- nim delom, smo še vpraševali pred- sednika društva. — Seveda sem, je odvrnil. Toda povem vam, da smo imeli velike muke, veliko ur je šlo, da smo po- slavili ta skromen, dom, ki bo zdaj tudi srediiiče kulturno prosvetnega in političnega dela v vasi. Dvo.rano bodo uporabljale vse oi'ganizacije in ne samo naša. Novi dom prostovoljnega gasilske- ga društva Sela-Verače je skromen; toda kljub, temu govori o veliki pri- zadevnosti tamošnjih ljudi. M.B. POKAL ZA BOKSARJE OLIMPA Druga republiška revija mladih boksarjev Slovenije, ki je bila v ne- deljo dopoldne v organizaciji celj- skega Olimpa, ali bolje rečeno v or- ganizaoiiij in tehnični pripravi ter iz- vedbi neumornega trenerja boksar^ ske sekcije pri Olimipu Karla Kuljatija, je uspela. Na njej je na- stopilo deset parov oziroma sedem boksarjev Ljubljane, • po štiri od Olimpa in Odreda, trije iz Maribora ter dva iz Trbovelj. Ko govorimo o uspehu te revije, mislimo predvsem na rezultate, ki .so jih dosegli mladi člani Olimpove sekcije. Od desetih razpoložljivih so osvojili tri prva mesta, njihov pred- stavnik Momčilo. Milejikijevič pa si je zaslužil celo pokal uredništva Večera za najlepšo borbo. Zanimivo je, da je pokal pripadal borcu, ki je bil naj- krajši čas v ringu..Borba z njim ter Tramšetom iz Maribora je trajala vsega skupaj dvanajst sekund. Kon- čala se je s E>Oipolno zmago Celjana. In že teh nekaj sekund je pokazalo, da Milejkijevič O'bvlada lep boks. Zato tudi komisija, ki je odločala o nagradi, ni imela težkega dela. Ce govorimo o boksarjih Olimpa, potem je prav ta revija potrdila, da so sadovi rednega in sistematičnega dela že vidni. Pozna pa se tudi, da so nazadnje le dobili prostor, ki ni vezan na druge prireditve. ŠPORT ^ ŠPORT ^ ŠPORT ^ ŠPORT ŠPORT ^ ŠPORT ^ CELJSKI ATLETI v Kranju Konec prejš.njega tedna so v Kra- nju izročili namenu nov športni sta- dion. Za nas je ta dcg<.»dek pomem- ben tudi zavoljo tega, ker so pri nje- govi gradnji pomaga U tudi briga- diirji in brigadirke iz celji^kega okra- ja. Dve leti zapored so hodile v Kranj tudi celj..s.ke mladin.ske bri- gade. V nedeljo je bil na novih na.pra- vah zvezni atletski miting, na kate- re.m so .sodelovali tudi številni celj- ski atleti in atletinje. V moški kon- kurenci so ?e najbolj izkazali: Zale- tel z zmago v teku na 100 metrov s časom 10.9, Važič s prvim mesitom v teku na 800 m 1:55.2 ter Pikula z najboljšim rezultatom v metu krogle 15.80 metra. Odličen je bil tudi Brod- nik, ki trenutno tekmuje za JLA, in ki je 7jnagal v metu kopja s 60.13 m. Pri ženskah velja posebej pohva- liti Marjano Lubej, ki je zmagala v teku na 100 metrov z odličnim ča- som 12.2 sekunde ter bila druga pri skoku v daljino s 541 cm. PrvD me- sto la. barve Kladivarja je priborila Stamejčičeva pri skoku v daljino s 550 cm; sicer pa je bila ta tekmoval- ka druga pri metu krogle s 11.59 m. Izi-edno lep rezultat je dosegla tudi Urbančičeva pri skoku v višino s 150 cm, kar ji je zadostovalo za osvo-' jitev prvega mesta. Mladi član AD Kladivarja Zaletel si je na finalu ekipnega prvenstva dr- žave v atletiki priboril sloves naj- hitrejšega Jugoslovana, saj je zaslu- ženo zma'iiAl v teku pia 100 imetrov. Jlazcn.tfisa pa,i?,,o^iČ■■¥'> trenutku, kc je na mitingu v ipoča- stitev dneva vstaje dosegel svoj osebni rekprd^v^^eijji^i^lini - 721 cm OB UOlU LE TRIJE... Kouiisiju zu plavanje pri okrajni zvezi za trlcsnp kulturo jc razpisala za nedvLjo 4. avRusta v ffljii kratek tečaj — enodnevni za vse hstf ljnl>iielj<' plavanja, jinstruktor- jt, u6it<^tjjt lil pod'obn«, ki naj bi .še v leni iiMr-H.ii vAdili v svojiih krajih oziroma \ okviru svojih orKanizaeij p.l«»va>Ine šole. t'Mphav nekat»>ri proj.vnji razpisi za iii- sliiikta.'o v driipih športiiili ijiiah in pano- Kah iu.«o dali ZiiiflovdI ji vih rezultatov, je l>ii.|»u tehtnica med plavalci iii luiplavalci, zl.iiHlf med šolool)v>ezno mla- diiK,. iiuiji'.ila v korist plavalcev. Zlil, so i)ila tu pri'ilvidevanja zelo kratko- viidiiia, kajti na ta kratek poduk o vodenju plav aLn'h šol sp prišli le trije: dva iy. l'o- nikve pri (rroheluein ter eden iz Ciotovelj. l'o tej iKk-le/.hi bi Jahko sklepali dvoje: al^i tla je v naših krajih in teicsnovzgojnili društvih vel'ko strokovnjakov, ki so s-po- sohiii in pripravljeni voditi šole za nepla- valce, uli pa da za ta, kratek scmiinar, niti za poirnejše delo plavalnih šol ni zaiiimauja, interesa in prifirav lijenosti. Po skromnih podatkih, ki so na razpolago, uspešivo tečejo plavalne šole v vseh obmor- skih t«t)<)rih in domovih, kjer se zbiira šol- >ka mladina c«Ljs.ke{rii okraja. Mimo tega so imeli podobne tečajt-> v Laškem, Rimskih Toplicah, nadalje na Ponikvi in Celju. Mor- da še kje: vsekakor pa' premalo, da bi lah- ko izjkorislili vse naravne pogoje^ ki jih v okraju imamo. -an Kr.ADIVAR PdJDE NAPREJ .Na območju celjskega okraja je t.ekmova- nje za jugoslovaijski pokal že končano. CW- Icčilna tekma je bila v soboto popoldne. .Srečala sta se stari (Kladiva.r) in novi član (Olimp) slovensk(! nogometne Lige. Ciabrčani S4) .se usiH\šno u.pi.rali samo v prvem polčasu, ki se je končal z rezultatom 2:1 v korist Kladivarja, ])otem pa so močno popu.stili, najbrž tiidi zaruili vročine in iz- gubili srečanje s 6:2. Kladivar je bil boljši lil si je zmago pošteno zaslužil, pa čeprav i( \ v to borbo z dokaj pomla.jeiio vrsto. Veresno, ali? v nogometu smo več ali manj zmeraj pripravljeni na večja ali manjša presenečenja. Morda je to celo največji mik te športne igre, v kateri nikoli ne veš, kdo bo zmagal in kdo izgubil. Sicer pa, kaj bi bilo, če bi že v naprej ve- deli za rezultat- in zmagovalca. Toda, tudi ta dejstva, ki vplivajo na presenečenja imajo svoje me- je, lahko bi rekli celo logične, četudi je v nogometu zelo malo logičnega, zelo malo takšnega, na kar bi se lahko trdno oprijeli. Komaj smo zapisali velik uspeh nogometašev Kladivarja — v mi- slih imamo zaslužen6 priborjeno prvo mesto na turnirju četvorice — že sta prišla dva dogodka, ki ne mečeta najboljše luči na to ekipo celjskih nogometašev. Ce je bil poraz proti Reki, proti piTvoli- gašu, kolikor toliko razumljiv in sprejemljiv (8:0), je dokaj nepri- jetno odjeknil rezultat 18:2 v dvo- boju s članom druge zvezne lige, Radničkim iz Beograda. Kladivar te tekme ni vzel resno. Na igrišče so .prišli ljudje, ki ne sodijo v ekipo, ki se sreča s tako renomiranim nasprotnikom. Pa še nekaj — zakaj se je ND Kladivar pogovoril za' to tekmo, če je bilo v istem času na dopustu nekaj stalnih članov prvega moštva. Gledalci so obsojali tak.šno rav- nanje; pa tudi obnašanje nekate- rih igralcev, drugi spet ga spre- obračali na smešno plat in med drugim ugotovili, da so bili goli na tej tekmi najcenejši. En gol za deset dinarjev, pa še ceneje men- da, glede na ceno vstopnic nam- reč. Upajmo, da je tekma proti Rad- ničkemu prizadela tudi vodstvo ND .Kladivarja in da si v prihod- nje ne bo več privoščilo takšnih šal; predvsem zaradi ljudi bi tega ne kazalo ponavljati, pa tudi za- radi smotra, ki ga ima vsaka športna prireditev, pa naj bo pr- • venstvenega ali prijateljsliega zna čaja. —an la. bika... i^e vem, kako se je končal besed- \ dvoboj. Morda sta si končno Ut |e?,laN) roko in se pomirila ter zedi- jrAaiaceno. Morda, kajti kupčija je uajala precej časa in velikokrat medtem sta udarila, kakor bi s tem \ hotek potrditi pogodbo. \ Šlo je za bika. Cena je bila po- [stavljena in zdaj se je začela tista Itorftfl za njeno znižanje, ki je več" fot običajna v takih primerih. 'Spustiš za jurja? »Ne, primojduš da ne, naj rajši fane v hlevu«, se je odrezal drugi. 'o njegovih besedah bi sodil, da ne }o popustil niti za las, niti za dinar. Pa vendar s tem pogajanja ni bi- ^ konec. oglej, tu imam denar, poglej ^očake. Tvoji so, če spustiš...» Iz zadnjega žepa je potegnil kup fočakov. Bil jih je res lep kup. 'wda sedemdeset, morda še več, io ve. Pogled na denar ga je omehčal. ''Pa naj bo, toda ne za jurja, za ftsto dinarjev če hočeš, drugače F nič!« "^e, za jurja, ali pa grem! znova sta začela mahati z ro- '"'a, spet sta udarjala, da je poka- '• Vendar pa skupaj nista prišla, ! ce«o se ttista mogla zediniti. Lo- '° ju je petsto dinarjev. Ljudje so ju gledali in se smejali, ^^da njima ni bilo do smeha, ^nova sta začela od začetka. In spet sta udarjala, spet mahala in se pogajala ... »Spustiš za jurja?« »Ne! Za petsto dinarjev če hočeš!« »Če spustiš za jurja, dam še za pijačo...« »Ne!« Znova sta šla narazen. Zdelo se je, da sta se pomirila in pozabila na kupčijo. Pa nista. Morda sta vsak zase tuhtala in premišljevala, kako bi dosegla svoj cilj. Saj je minilo ko- maj nekaj minut, ko sta bila spet skupaj, ko sta se vnovič začela po- gajati. Spet sla udarjala z rokama, zopet sta mahala in znovn ju je kupčija tako prevzela, da sta poza- bila na vse. Samo na bika in na de- nar ne. Bila sta prijetna; vsak zase. Ir} tisti, ki smo ju gledali, smo uživali. Ne vem, kako se je kupčija kon- čala. Tudi ne vem, kakšni desnici sta imela potem, ko sta končala, tako ali drugače. Bržkone rdeči in zatekli, saj sta udarjala z vso moč- jo, da je pokalo močno in glasno ... ••o IVU Normanu SVOBODNI GOZDOVI •"i Qt i* Grega prišel v vas in potrkal Nil,, '"o^'h. Kmalu je zvedel, kaj se je "ii,-!^ * Jurčkom. Pavla se je hala. da " t(>.„'"^,'>i »Psa izdal, je pripravila Grega "«« »J« sta odšla k stari Magdi. Ta bi ij„ j-Ji^iovo vedela svetovati, kam naj sprn- I? Je n'""'*- Tam sta našla tudi Izo, ki ji- ^.ihov.'^jedala. kako je Jurček stikal okoli "J^mu ."ajte, kako je šel s suknjUčem k ,"Tft'.«« hi si vse ogledal, li Rl«v^™^"tani fant . . .« je Gr««a zmajal r' »kH*** je zmotil rahel udarec po ^tfla. S P" je -^et to!« je zagodrnjala ^ »Pojdi pofled«t, Iza!« Deklku se je dvignila in počasi stopila k vratom, pa je kmalu kukor \ihia planila nazaj v izbo. »Jurček!« je kliknila med smehom in solzami, ki .so se ji iisnle po li- Xiih. »Poglejte ga!« Za ivko ga je potegnila čez prag iii ga potisniTa na sredo izbe. Vsi so presenečeni strmeli vanj in tudi besedi- ce »iso s-praviii iz sebe. Na nešteta vprašanja, ki so letela nanj, potem ko so se ovedli, jim je moral pove- dati vse od kraja: kako je izsledil šepaste- ga krojača, o Hrastovem obiskn v cerkov- nikov! hiši, kako so ga prijeli, kako je po- iMgail, 9Mie ta ia mu*. Po teh razburljivih dnevih, sc je Jurček preselil nazaj v Gregovo kolibo. Vleklo ga je nazaj v Studence, pa se tam. ker so ga Nemci poznali, padour? Policaj sc je nagiiil k njemu in nui zaupno reke!: »Mestna uprava /(' vse^takšne hise zaprla...« Majhen deček se je v mestu izgu- bil. Stopil je k policaju in ga vpra šal: »Oprostite, prosim, ste morda videli eno gospo brez mene?« Mati reče hčeri: »Pa glej, da boš ob desetih zvečer doma!« »Toda jaz nisem več otrok!« »Prav zato, ker se tega zavedam, , ' draga hči,« odgovori mati. Joj, kakšna zverina pa je to? Hišo zacepetaš z nogami ne zbeži plašno mislita deklici ob srečanju z rogatim prigovarjata: Polžek pokaži roge, p Ne pozabimo zlasti mestne otroke pokazati naravne zanimivosti. Taki ve veliko branja ter učnih ur. Pa še in na travniku kot pa v šolski klopi nosi na plečih in dolge roge ima. Ci kot dolgouhi zajec. Kdo ve kaj s polžem. Ali pa mu po otroški navad olžek skrij roge. » pogosteje vzeti s seboj na izlet in jin izleti in ogledi so vredni več kot kdi zdravo ter prijetno je bolj v gozdi Zakaj se jadrnica ne prevrže ... Naj nam oprostijo tisti, ki vedo od- govor na to vprašanje. Toda velik'> ljudi je, ki se čudijo, kako to. da se vitke jadrnice, katerih jamlsori z jad^ ri so dvakrat višji od dolžine čolna samega, ob velikem vetru ne prevr- žejo. Včasih se tudi to zgodi, toda po krivdi krmarja. Videli smo _ že jadrnice, ki so se zelo nevarno nag- nile nad vodo, toda prevrnile se ni.-, so. V odgovor' na vprašanje, ki sn^ ga zastavili v naslovu, objavljam gornjo slike. Na prvi je jadrnica na suhem. Prav dobro se vidi rob \ koder je jadrnica v vodi in kol^i je. če stoji v pristanišču,, gleda i vode. V preseku je jadrnica, mislim korito, podobno topo kotnemu triko niku. Spodaj je še poseben podaljša ki je močno obtežen in ga imenuj jo »grez« ali ga-ezilo. Globino jadrn ce odriva take količine vode ob b kih. da je treiba biti prav začetni da ladjico na vetr prevrže že šibi sapa. In če boste na mcrju dcbro gleda imajo prave jadrnice doLg in oz( hkrati pa zolo globok trup. Navad ribiški čolni s plitkim grezom pa t koli nimajo visokih jader, ker bi j res na mah obrnilo.- ' Okroglo in votl |e trdnejše Statistiki so. baje na primeru ničnega stebla študirali in ugotovi da je najbolj krepka nosilnost zbr na v okrogli in votli kcnsttrukci Pomislimo kakšno težo prenaša si m^a, ko klas dcraste, in kljubuje v< ru?. Kovinsko pohištvo je najbolj o orrno če je iz cevi. Kako šibek je bistvu aluminij, toda razmeror lanke cevi zdržijo veliko cibremei tev. Polno žfilezjno palico rAnogo la . usločite kot vjitlo cev iz iste k^viJ Tako je tudi s stavbami. V Skoip je mnoge tov.arniške dimnike pre?"! vilo s prejšnjega mesla tudi za mn' in več. toda podrli se niso. Pravta le z vil ki m i minaretf riiošej. V s"! :-cm delu Sknpja so ponn^no pn< nad strahotnimi ruševinami. Le er mu je.potres polomil vrh. tcda_ premaknil ga je, tako da umaknj .stoji na sipodnjom delu vitke ckroi stavbe. KLIN SE S KLINOM ... Klin se s klinom zbija, tako pravi- jo ljudje in po navadi imajo v mi- slih -mačka«. Toda v resnici je to ta- ko. Ce imate pozimi premrzle roke si jih boste zdrgnili s .snegom. Tcrej mrzlo z mrzlim! Kaj pa vročina? Lepotica na naši sliki ravna napač- no, ko je zase in za svoja prijatelja kupila hladno pijačo. Rekli boste, da smo malo čez les ker to trdimo. Pa ni res. Tudi vročina se z vročino zbi- ja. Ste že kdaj opazovali pojav ob hu- di pripeki in žeji na lastnem telesu. Dirkali ste od gostilne do res.tavTa- cije za mrzlim pivom ali kako dnugo ŽELITE DOBER NASVET biadn- pijač-::'. Zvrnili ste vso vscbi- n« na mfb v.tsc, prtem pa v? • je n'^- Ptnd^ma oblil pot v curkih, da se vfs jo perilo prijelo kot če bi ?k^čili v v-do. In čim več ste pili. bclj vas je žejalo. Zaželeli ste si, da hi sk--'' t'-i^ Popeljali cev z mrzlo pijačo, ke;- ne p-maga in ne pomaga. Ravnali .ste napačno! V vročih krajih imajo pame*no na- vado. Ko jim je na,ibrlj vreče popi- jejo nekaj pnži^^k^v vročega čaja, to- da ne preveč sladkega. Na mnh žrj=i popusti. Zakaj imajc tudi rudor.ii na- vado vzeti v jam.o toplo črno in jiren- ko kavo. Zakaj naposled žival ne pije rada ob vročini pri mrzle:Ti iz\'iru, temveč ob potoku, ko se vorla že se- greje. Zdravniki bi vsakemu strokov- no obrazložili vzrok. Gre namreč za to. da .se z vročo pijačo izenači no- tranja toplota telesa z zunanjo. Ce pijete vreče se ne boste potili. Telo pa ne potrebuje hladnoče temveč te- kočino, ki jo telo ob vročini naglo iapareva. Mrzlo pijačo pijte šele takrat, ko ste sedli v senco, ko ste se ohladili. Kadar pa ste v vodi. ko se kopljeto. se navadite čim manj piti. S tekoči- no naipolnjen želodec in drobovje ovira človeka v vodi. Dovolj je, da oplahnete grlo če je suho. ni pa se treba do onemoglosti nalokati. Kakr- šna koli je že voda, vedno je po na- vadi hladnejša od toplote telesa in vas ohlaja. Proizvajalci mrzlih pijač bodo si- cer drugačnega mnenja. ,toda poisku- site navkljub' njihovim vabljivim roklaTmam in proizvodom. —ček VAS ZIDARJEV Vas Sokolac ima približno 300 p bivalcev. Zanimivo je, da so skoraj odrasli možje zidarji. Velika večina je samoukov. Umetnost zidanja se prenaša iz roda v rod že cela tri s letja. Zaposleni so po raznih gradi nih podjetjih širom po domovini iD zelo cenjeni.