NOVO
»T
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
LASTNIK IN IZDAJATELJI Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsako sredo — Posamezna Številka 10 din - LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-2-24
Stev. 14. (420) LETO IX.
NOVO MESTO, 9. APRILA 1958
UREJUJE urednižki odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
3 JAMBORI
NAD KOREN ITKO
COVARIS SVETOZAR VLKMANOVK -TEMPO, DR. VLADIMIR BAKARIC IN MIHA MARINKO MED NOVOMEŠKIMI MALČKI NA SLAVNOSTNI TRIBUNI (s svečanosti 1. aprila 1958 v Novem mestu, ob začetku letošnjih del na avto cesti Bratstva In enotnosti)
F. april
svetovni dan zdravja
Letos je posvečen svetovni dan zdravja desetletnici Svetovne zdravstvene organizacije, ki jo je slovesno priznalo 88 držav. Ustava te organizacije, ki je del Združenih narodov, poudarja, da je zdravje ena izmed najosnovnejših pravic slehernega človeka. V zadnjih desetih letih se je ta viisel že močno zakoreninila neglede na politično pripadnost in notranjo organizacijo držav. Pri splošnem napredku se je težko varati, da je revščina nujna, da so nekatere bolezni sploh neozdravljive, da so epidemije nujno zlo in podobno. Razvoj medicine je že tako đaleć, da so marsikatera še pred leti nerešljiva vprašanja zdaj samo še znak neupoštevanja razmer, dobre volje ali nerazgledanosti, če se ne rešujejo tako, kakor je to možno in potrebno. Moderna preventivna služba mora kljub nekaterim zastarelim gledanjem uspevati in tudi uspeva. Prav temu se je treba zahvaliti za ogromen napredek, čeprav ni zanikati novih metod zdravljenja, ki so ne-primerrto boljše kot pa so bile včasih. Uničevanje virov bolezni in preprečevanje širjenja je vsekakor močno orožje v dvigu življenjske ravni prebi-valstva, v podaljšanju povprečne starostne dobe in zmanjšanju umrljivosti ter obolevanj.
Zdaj že lahko govorimo, da bomo dočakali verjetno še enkrat toliko let, kakor so jih nali dedje. V Sloveniji je povprečna starostna doba za moške 59 let, za ženske pa 65 let. Se leta 1931 je tedaj rojeni deček pričakoval največ 50-letno starost in deklica 54 let. Ta življenjska doba pa se z letom v leto daljša. Vzrokov za to je več. Nekatere bolezni, ki smo jih pred desetimi leti še poznali na vrhu lestvice umrljivosti, skoraj ni več. Smrtnost dojenčkov je v zadnjih 10 letih padla za polovico, smrtnosti mater pri porodu skoraj ni. Nalezljive bolezni so večinoma izredno padle, enako tudi jetika. Naraščaja pa rakava obolenja, nesreče, revma-tizem, živčne bolezni, bolezni kože in dihal. Vse te bolezni pa vendar ne kažejo tolike smrtnosti, kakor bi bilo pričakovati, le obolevnost je večja. Spričo modernih način op zdravljenja se smrtnost tudi pri teh boleznih, manjša, dela pa bo v bodoče- še dovolj, da bi se te bolezni pravočasno prrprečevale.
Prav gotovo se moramo vprašati, kje so prijemališča napredka, zakaj se je stanje vsa ta leta tako občutno izboljševalo. Povečalo se je število zdravstvenega osebja in zdravstvenih ustanov. Zaradi (Narlol.ievHme r.a S stran!)
VREME
*A CAS OD 11. DO 20. APRILA
Ob koncu tega tedna jasno ln toplo vreme. V prvih dneh prihodnjega tedna ponovna ohladitev ln padavine, sneg skoraj uo nlzln; pozneje ob razjasnitvah slana. V naslednjih iauk ko<V> le posamezni jasni 1n topli ^ttavl, v splošnem pa bo Btitfl-fko a pogostimi padavinami in iierom« hladno
V. M.
esta
pada dolinico, da
tako naglo mora šofer
v ozko
pritisniti na zavoro, če noče, da bi mu avtomobil ušel v smrekov gozdič na ovinku. Hkrati pa mu obstane pogled na širokem pobočju, poraslem z najrazličnejšimi barakami, vrh katerega vihrajo na freh ponosnih jambo-Hlt jugoslovanske »»stav*!. Pn« v nizke, urne oblake segajo petokrake zvezde na konceh jamborov ...
Na ovinku se dolina odpre. Razen barak visita na njenih pobočjih še dve skromni kmečki domačiji. Nekaj višje na levi strani hriba čepi sivkast zvonik, kot bi ga pet aH šest hiš, ki so se zbrale krog njega, vleklo * vso silo k tlom. Tudi njega božajo nizki oblaki 5n komaj je od tukaj videti na dru-rrn stran k trem jamborom.
To je Korenitka.
Toda kmet bere časnike. Nizke ve.fe mu mečejo sence na Široke strani, potiskane z malimi črkicaml. Kmet je star. pa vseeno razuma, da bo cesta nekaj velikega.
»Ko bo zgrajena, bo šlo vsako uro tudi po sto in tisoč avtomobilov po njej,« si je izračunal. Tekla bo komaj slabih petdeset mefrov pod nieirovo hlfio. Sp n cospriih-brifradirjih sra po-prašamo:
»xi Mm sile, le zeblo jih Je prejšnji mesec. Pa blato mn ime-
li. Ampak so se zagrizli, da Človek ne bi verjel, če ne bi videl ...«
Tako bo Korenitka, kraj, ki bi ga zaman hkali na zemljevidu, prišel v zgodovino avto ceste. Ko že zdavnaj ne bo več barak na pobočju, bodo brigadirji po vsej Jugoslaviji pripovedovali o Korenitki. V Mariboru, Plevlju, Prištini, Vranju, Livnu, Bitolju, Kutini... in to je samo prva izmena. Do 29. novembra bo posadka Korenitke šc aii-tVri* h..,p.„'i,i   čtivife«--* rt"
osemsto petdeset brigadirjev! Razen njih pa še cela vrsta delavcev iz podjetij, inženirji, av-
tomobili, bagri, buldožerji... Vsi x istim ciljem — avto cesta.
»Se predno so bili trije tedni okrog, amo položili 3300 metrov vodovoda. Uredili smo vso notranjo instalacijo za vodo in elektriko. Zgradili smo dovoz od ceate do naselja,« je povedal Mariborčan Iz brigade, ki je začela na Korenitki. Njegov tovariš je dodal:
»Toda preveč smo odmaknjeni od sveta. Kino so nam obljubili, toda vedno nam pokažejo samo por filma. Televizije še ni. Ni prav, če jo bodo dali šele za mestno mladino, ki jo tako lahko doma vidi. Samo, da bi se uredilo, predno gremo domov!«
Komandant naselja .Rade Ca-nek iz Novega Sada je mariborsko brigado zelo pohvalil:
»Pri urejevanju taborišča so napravili 16.200 delovnih ur, kamor ni všteto prenašanje materiala od ceste v dolini sem gor do naselja, kar ni bila šala. Zadnjih pet dni so delali eelo ponoči, ker so hoteli, da bo naselje pripravljeno do roka. Postavljenih   je   7 stanovanjskih
SLAVNA IMENA
Vzdolž bodoče avto ceste je zraslo 16 mladinskih naselij. Glavni štab MDB je 14 naselij poimenoval po slavnih narodnih herojih in voditeljih, ki bodo vedno vzor mlademu rodu, imeni dveh naselij pa spominjata na dva važna dogodka iz NOB in iz let obnove, ki sta se pravzaprav spremenila že v legendi
— pri Sutjeski in Vranduku. Mladinska naselja imajo tale
imena: Korenitka — »RADE KONCAR«, Trebnje — »TONE TOMSTC, Lukovk — »MILAN SARANOVIC«, Sentjurje — »STEVAN FILIPOVIC«, Katrte-ljevo — »SUTJESKA«, Mačkove« — »VRANDUK«, Kronovo
— »BORIS KIDRIČ«, Draga
— »MARIJA BURSAC*, Grmov-Ije   —   »FRANC ROZMAN -
STANE«, Gmajna — »IVAN MI-LUT1NOVIC«, Prilipe — »MAJDA SlLC«, Ribnica — »BUDO TOMOVIC, Mokrice — »IVO LOLA RIBAR«, Babovića — »JOŽA VLAE»VIČ«, Doma-slovci — »MOSA PIJADE« in v Rakitju — »HRfSTIJAN KAR-POS«.
barak, štab, ambulanta, kuhinja, skladišče, umivalnice, la-trine...«
Plevaljska brigada is Crne gore šteje 122 ljudi. Njen komandant nam je povedal, da jim je tukaj zelo všeč, ker so tudi oni doma Iz hribovitih krajev. S tovariši iz drugih barak se že kar dobro razumejo. Brigado sestavljajo sami fantje.
V posebni sobici postavljajo kratkovalovno radijsko sprejemno in oddajno postajo. Z njo bodo vzpostavili zvezo z Glavnim štabom na Otočcu. Pri aparatih bodo člani ljubljanskih radio-klubov, pa tudi za brigadirje bo prirejen poseben tečaj, v prostem času bodo lahko postajo uporabljali za amaterske zveze. S štabom bo brigada povezana tudi telefonično.
Po cesti je zdajci pridrvela kolona saniokolnic. Registrirane so: S-15224, S-23578 in na njih piše: Dodge, šofer Jože, Fiat 600 šofer Peter. Seveda imajo njihovi avtomobili tudi »radio«, vsaj po leskovih antenah bi tako sodil...
Za odvodne kanale pod cesto so temelji že izkopani. Jutri jih bodo pričeli cementirati. Tehniki pazijo, da gredo lopate ln krampi na centimeter natančno! Brigadirji odstranjujejo rušo in jo vozijo h kraju, da bodo potem z njo pokrili nasipe.
Dolina pod Korenitka je vsa razrita. Buldožerji, inženirji, bagri, zastave, barake, brigadirji...
To je Korenitka.
Z vseh strani...
V preteklih dneh so prišle na avto cesto nove mladinske delovne brigade. Skupaj s »starimi« brigadami (iz marca) delajo zdaj v posameznih naseljih:
v Korenitki brigade iz Maribora, Vranja, Prištine, Livnja, Bitolja, Plevija ln Kutine;
Odločneje proti napakam
Sindikat na pravi poti — Podružnice naj pridno razprave o gospodarsko političnih vprašanjih v podjetjih — Pogled iz ozkega kroga domačega podjetja je treba delavcem usmerjali v občino in njena vprašanja — Dobiček je del
družbenih sredstev
Predsedniki občinskih sindikalnih svetov so se 3. aprila zbrali v Novem mestu na posvet. Tajnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Usenik je najprej poročal o republiškem občnem zboru sindikatov. Sledila so poročila o pripravah za volitve delavskih svetov, o tem pa so tudi temeljito razpravljali.
Občinski sindikalni sveti niiso bili sposobni uresničiti nalog, ki so bile sprejete na konferenci, o kateri smo 4e poročali i. Dedno je za to kriva šibka kadrovska sestava, saj ne moremo opraviti niti kampanjskih nalog. Ker prejemajo vedno več operativnih dolžnosti, bodo morali okrajini sindikalni sveti bolj organizacijsko in praktično pripravljati naloge in delo zanje. Sindikalne podružnice so doslej skrbele bolj za izlete, oskrbo- članov z ozimnico ter pripravljale zabave in proslavo, veliko manj pa so naredile za vzgojo svojih članov, član • ndikata naj podružnice s»""*'
njajo z vprašanji, foi Jih rešuje občina in z njenimi težavami, da bi razbili dosedanjo ozkost gledanja.
Trditev, da »rešuje uprava podjetja akte, delavski svet večja vprašanja, sindikat pa nima kaj delati«, ki jo večkrat slišimo, ni resnična, Dokaz za to je široka razprava delavcev na predvolilnih zborovanijlh. Vprašanj, ki jih naj rešuje sindikalna podružnica, je torej dovolj. Občinski sindikalni sveti pa naj skušajo  ustvariti   čim tesnejšo
povezavo z občino. Sodelujejo naj pri pripravljanju komunalnih gradenj ln povedo svoje mnenje o njih, občina pa naj pove tudi njima, v kakšne namene uporablja družbena sredstva.
Predsedniki občinskih sindikalnih svetov so poročali o marsičem. Najbolj je bodlo v oči vprašanje plač, dobička, premij in nezakonitih popravkov tarifnih postavk. V občipi Črnomelj tega ni bilo, ker so podjetja mlada in uporabljajo dobiček za plačilo anuitet. So pa posamezni primeri v manjših podjetjih, predvsem v obrtnih, da delajo toliko nadur, da porabijo ves dobiček zanje. V Mizarstvu Cr-
v Trebnjem: brigade iz' Trbovelj in Gorice, 4 brigade TVD Partizan iz Novega Sada, Beograda, Sarajeva in Zagreba in 6. strokovna brigada ELES;
v Lukovku: brigade iT. Mladen ovca, BihaČa ln Dubrovnika;
v Šentjurju: brigade iz Novega Pazarja, Peči, Gospića, Jajca in Durmitorska brigada;
v Karteljevem: brigade iz Celja, Negotina, Titovega Ve-lesa in Požarevca;
v Mačkovem: brigade iz Prek-murja, Niša, Doboja, S Upa in Medjimurja;
v Kronovem: brigade iz Ljubljane, Sabca in Sarajeva;
v Dragi: brigade iz Zrenja, Bihača in Splita;
v Grmovi j<u: brigade iz Sve-tozarevega bi Našle;
v Gmajni: brigade iz Prijedora in Pančeva;
(Nadaljevanje na 3. strani)
Novi predsednik ZSJ
Na plenarni seji Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Je Mi 7. aprila izvoljen za novega predsednika ZSJ tovari! gvetosar Vukmanovič. Dosedanji predsednik tov. D juro Salaj bo prevzel nove posle.
Desettisočglava množica brigadirjev inNovomešča-nov je v torek 1. aprila dopoldne hrumela, da podpredsednik zveznega izvršnega sveta tovariš Svetozar Vuk-manović-Tempo v začetku kar res ni mogel do besede.
»Pa dajte, drugovi, da najprije ja kažem ono moje, pa ćete vi onda, kasnije, i svoje reći...« — tako nekako je večkrat poskušal zaustaviti val navdušenja, skandiranja, ploskanja in razigranih, veselih vzklikov iz grl 23 brigad. Šele čez nekaj minut se je vihar mladih sil ustavil, da je tovariš podpredsednik lahko nadaljeval:
»Zdaj, ko smo izbojevali bitko za neodvisnost, ko je naša dežela dosegla velik ugled v mednarodnem svetu, ko je naša dežela pripravljena braniti se pred slehernim morebitnim poskusom, da bi napadli našo neodvisnost, lahko uspešneje začnemo boj za pogoje, ki bodo vsem našim ljudem omogočili boljše življenje.
Glejte, to je v veliki meri tudi zasluga mladega rodu, ki je v vojni prelil kri za neodvisnost svoje dežele.
Tako ustvarjamo mnogo ugodnejše pogoje za hitrejši razvoj Jugoslavije, ustvarjamo mnogo boljše pogoje za tesnejše povezovanje vsega jugoslovanskega gospodarstva v enotno gospodarstvo, v enoten trg. Važno vlogo pri tem morajo imeti ceste, predvsem pa avtomobilska cesta Ljubljana—Djevdjelija, ki ste jo pripravljeni zgraditi letos in v prihodnjih letih.
Ta cesta je speljana po najbogatejših gospodarskih področjih-Jugoslavije, začenši od rudnega in gozdnega bogastva Slovenije do kmetijskih področij Hrvatske, Srbije in Makedonije. Povezava teh gospodarskih področij bo razvila gospodarsko dejavnost, zlasti kmetijsko, da bo gospodarski razvoj Jugoslavije znatno napredoval.
Ta cesta bo nadalje kot glavna prometna zveza med štirimi republikami še čvrsteje povezala tisto enotnost naših narodov, ki smo jo skovali v vojni in plačali med vojno s sto tisoči žrtev.
Dejstvo, da dela na tej cesti mladina iz vseh krajev naše dežele, da so se zbrali sinovi vseh narodov v skupnem delu, ki povezuje naše republike v enotno področje, je za to mladinsko akcijo še posebno važno.«
nepozabno slavje
Izobražene delavce potrebujemo
Zadnjič smo že pisali, da je bil v Novotaksu zaključen enomesečni strokovni tečaj. Pred dnevi so udeleženci seminarja polagali strokovne izpite. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se Je prijavilo kar 73 kandidatov ln smo z doseženim uspehom lahko zadovoljni. Povprečna ocena tečajnikov je bila 3,03,
Rezultat po uspehih je bil sledeč: 9 odličnih, 25 prav dobrih, 11 dobrih, 15 aadostnih in
1EV ln Telekomunikacije
Podjetji Telekomunikacije in Inštitut za elektrozveze sta se po daljših pogajanjih spet adru-iila v sdcupno »Industrijo za elektrozveze*. Zaradi začasne odcepitve Telekomunikacij od UV je začela kvaliteta prvega podjetja zaostajati za zahtevami potrošnikov, drugo pa kot »nanstvena ustanova ni imelo ▼eč dobre finančne operativnosti. Posledica združitve j a uspešnejša organizacija razvoja* specializirano e posameznih obratov ln povečanje delovne storilnosti. Velike prednosti prinaša združitev tudi proizvodnji, saj bodo lahko smotrneje izkoristili zmogljivost strojev zaradi boljše razporeditve strojnega parka in možnosti specializacije stro-lev.
13 nezadostnih. Nekateri delavci so pokazala prav solidno znanje in lahko najboljše pohvalimo: Bruno Koprivnik, Milena Šinkovec, Stanka Saje, Pavla Kastelic, Ivan Pate, Alooz Cesar, Anica Kump, Alojz Hra-star in Anica Adamič. Na zaključku, ki ga je organizirala uprava podjetja, so bili nagrajeni najboljši tečajniki iz vsakega obrata. Precejšen delež za tak uspeh
so pridjali predavatelji, ki so za I vsa predavanja izdelali skripte, iz katerih so delavci lahko črpali gradivo.
Vsi tečajniki so prejeli pismena potrdila, da so opravili izpit, s čemer jmajo prve pogoje za dosego kvalifikacije. Takšnih koristnih tečajev si delavci še želijo in jih bo sindikat s pomočjo uprave podjetja v kratkem spet organiziral.
Slavko Doki
ZUNANJEPOLITIČNI T E D E N S KI PREGLED
Takole je bilo na strokovnem izpitu
Zahod je že nekaj 'časa vedel, da misij Sovjetska zveza, začasno in enostransko ustaviti poskuse z jedrskim orožjem. Trditve nekaterih uradnih krogov na Zahodu, da gre za propagando, imajo zelo majhno težo, in to so ameriški komentatorji VVashingtonu tudi povedali. Menda je odveč govoriti, da je vsako pozitivno dejanje propaganda svoje vrste, ker tistemu, ki je za tako dejanje odgovoren, prinaša ugled. In temu se diplomatsko reče propaganda. Toda to ni bistvo vprašanja.
Rusi so enostransko ustavili jedrske poskuse in pripomnili, da si pridržujejo pravico te poskuse obnoviti, če bo to zahtevala varnost njihove države. Hkrati je novi sovjetski predsednik Hruščev naslovil Zahodu več zahtev, naj tudi ta ustavi poskuse. Američani so trenutno proti ustavitvi poskusov, britanska vlada pa bi rada to vprašanje rešila na konferenci na najvišji ravni, kar pomeni, da tudi želi ustavitev poskusov. Laburisti že zdaj pritiskajo na vlado, naj ustavi poskuse. Maemillan, konservativni ministrski predsednik, pa pravi, da se mora Velika Britanija najprej posvetovati s svojimi zavezniki. Francozi hočejo imeti sporazum o nadzorstvu, hkrati pa pol-uradno govorijo, da hočejo tudi oni imeti vodikovo bombo, ker so tudi oni velesila, in zakaj je ne bi imeli, če jo imajo ZDA, ZSSR in Velika Britanija.
Svet, ki nestrpno pričakuje ukrepov za zmanjšanje napetosti v svetu (in ustavitev jedrskih poskusov je takšen
korak), začudeno gleda zmedo v zahodnem taboru. Videti je, da je tukaj toliko nasprotujočih si interesov in stališč, da Zahod ne ve, kaj naj bi storil. Deloma je ta neenotnost razumljiva, ker gre tukaj za več držav, medtem ko je Sovjetska zveza govorila v svojem imenu. Toda če bi ZDA hotele odločno povedati, kaj mislijo, bi tudi one potegnile za seboj Zahod. Toda videti je, da ZDA ne vedo natanko, kaj bi storile.
IZBIRA JE JASNA
Zelo verjetno je, da bo Zahod sledil primeru Sovjetske zveze bodisi že pred sestankom na najvišji ravni ali po njem. V to ga žene razvoj. Saj se vendar ne bo mogel izpostaviti obsodbi, da je onemogočil prvi resnični korak k razorožitvi. Se zmeraj je bolje slediti zgledu SZ, kot pa trmasto vztrajati pri svojem in jeziti celo lastno javno mnenje.
Celo v ZDA je namreč prišlo tako daleč, da so vodilni komentatorji posmehljivo pisali o izgovarjanju ameriškega zunanjega ministrstva, zakaj ZDA ne morejo ustaviti jedrskih poskusov. Pritisk javnega mnenja postaja namreč vedno hujši in ga v resnici čutijo tudi tisti, ki sicer govorijo, da jim je za to mnenje malo mar. Zakaj to svetovno javno mnenje je po vseh znamenjih sodeč pravičen in strog sodnik.
Koliko ljudi v svetu, ki prav nič ne marajo Sovjetske zveze, je te dni glasno pozdravilo sovjetski sklep o ustavitvi jedrskih poskusov. Morda bi bili to z večjim veseljem storili, ko bi bila Amerika storila tak korak. To ni važ-uo. Kdor koli danes prispeva k popuščanju mednarodne napetosti, bo dobil svoje priznanje, najsi bo to Velika Britanija, ZDA, Sovjetska zveza ali katera koli druga država.
Morda bo kdo dejal, da tistih nekaj tisoč demonstrantov, ki so te dni v sprevodu krenili iz Londona proti britanskemu vojaškemu atomskemu središču Aldermastonu, da bi protestirali proti vodikovi bombi, to je proti smrti človeštva, nič ne pomeni. Da nič ne pomeni peščica ljudi, ki so prišli peš v New York iz Philadelphije, da bi tudi protestirali proti vodikovi bombi. Toda morda nič ne pomenijo tudi tisti ljudje v Kaliforniji, ki so botell jesti solato, a so jim povedali, da je v njej stroncij 90. Navsezadnje pa bo kdo cinično dejal, da je vse skupaj neumnost in da se ne splača razburjati.
Toda ogromna večina človeštva bi rada živela. Ta večina pozdravlja sovjetski korak o ustavitvi poskusov, kot bo pozdravila ameriški sklep o ustavitvi poskusov, četudi bi prišel za sovjetskim. Naj si ugled in propagando lasti, kdor si jo hoče. Glavno je, da ukrepa tako, da ne pride do vojne. Saj je izbira med življenjem ln smrtjo tako kristalno jasna, da ne bi smelo biti nobenih omahovanj. Zal, pa so.
Xo3 jo£ti$k,mm Kaj pripravljajo v Črnomlju
IZ RAZNIH STRANI
Ze ko sem šel mimo okna me je opazil. V sobi sva se pozdravila, nato pa me je od veselja, da me po dolgem času spet vidi, komaj pustil do besede. Klevišar Ivan-Zan, stoodstotni invalid s prestreljeno hrbtenico. Obe nogi ima »mrtvi* kot pravimo.
»Povej mi Zan, kje si bil v partizanih, kdaj si bil ranjen?*
»Partizan sem postal leta 1942. Bil sem v prvi Kordu-naški, pottJcoii smo se po Liki, Bosni, Baniji in Kordunu. Prvega maja ?943 sem bil ranjen v znanem napadu ha Gospić.«
»Ze takrat te Je doletelo?«
»Ne, ne. To sem dobil leta 1948 na avstrijski meji v spopad , z neko diverzantsko skupino. Zbudil sem se v bolnišnici. Ko so mi pouedall, da ne bom vet mogel ho&'ti, sem se nekako sprijaznil s tem. Rane so se mi zacelile. Bil sem ie dve leti v Rimskih Toplicah. Zdravniki, ves", so upali, da se bom mogoče le Izmazal, pa ni šlo ...
Prišel sem v Novo mesto. Najtežje vprašanje je bil dolgčas. Nisem se dal. Začel se**i sestavljati križanke za list »Kaj veš, ka* znaš*, pozneje tudi šahovske probleme. Saj veš, šah je moj konjiček. Počasi sem pričel
razmišljati o ornamentič-nem opletanju servisov za liker, z rajijo. Leta 1954 sem opletel prvi servis in ga poslal podjetju "Jom Ljubljana. Kmalu so ms obiskali. Bili so navdušeni, sklenili smo pogodbo za eno leto. Nedolgo potem me je obiskala Neli Niklsbacher-jeva, profesorica na šoli za umetno obrt in na Višji pedagoški šoli. Prišla je zaradi študija moje ornamentike in načina izdelave. Povedala mi je, da je bila v Milan«, na razstavi italijanske domače obrti in da so njihovi tovrstni izdelki mnogo slabši od mojih.
Veš, pri nas sem jaz začel s tem in sem še sedaj eden izmed redkih, ki se bavim s tem .športom'... Pa še to napiši, da sem jezen nate, ker me nič ne obiščeš!*
Gledam ga. Sedi na stolu, v dosegu oke je stojalo, na katero se z njo opira kadar »hodi*. Svojo zgodbo pripoveduje kot pravljico; nagajiv nasmeh mu ves čas igra okoli ust. Kljub temu, da je bil materialno popolnoma oskrbljen, je čutil potrebo po delu in si ga sam poiskal.
»Da ne pozabim! Kmalu te bom osebno obiskal!* Začudeno ga pogledam.
»Vsak dan pričakujem iz Ljubljane vozilo. Znanec ml je v Avstriji kupil motorček, ki se upravlja samo z rokami. Ortopedska delavnica v Ljubljani mi dela vozilo, da ga bo vanj vgradila. Se plesal bom. boi videl!* konča ves nasmejan.
Opleteni servisi, racija, na postelji spi v klopČič zvita mačka. Na mizi porodniške epolete ln odlikovanja, spomin "<x svetle dni. Zan mi stiska roko in naroča: »Se pridi!* Na njegovem vedno nasmejanem obrazu ni opaziti sledov prestanega trpljenja. Iz svetlomodrih oči pa žari volja, močna volja. Klevišar Jt>an-2an je premagal bolezen.
-c-i
Predsednik ObiO Črnomelj, tovariš Janez Žunič, o pripravah za perspektivni načrt petletnega gospodarskega razvoja občine Črnomelj
»Občinski ljudski odbor Črnomelj pripravlja perspektivni načrt petletnega gospodarskega razvoja. Mnogo truda, pa tudi previdnosti bomo morali imeti vsi pri tem delu, da bi nalogo pravilno uresničili. Podkomisije, ki smo jih imenovali za posamezna področja občine, pa tudi za važnejše panoge gospodarstva, sestavljajo zdaj predloge ter jih dajejo odborniški komisiji. Ta prejeto gradivo ureja in kritično pregleda, končno pa bo iz njega izdelala petletni načrt gospodarskega razvoja.
V perspektivnem pianu bomo predvideli potrebne mere, da bi povečali kmetijsko proizvodnjo. To bomo uresničili predvsem tako, da bomo povečali orne površine na račun stelj-nikov ln uvedli sodobne kmetijske ukrepe v proizvodnji. Povečati moramo tudi sadjarsko proizvodnjo, predvsem bomo skušali gojiti koščičasto sadje. 2ivinoreja je tudđ pri nas nazadovala in jo bomo morali razviti. Sodelovanje kmetov s kmetijskimi zadrugami se Ugodno razvija.
Obrtništvo kakor povsod tudi pri nas nazaduje. Mladina se premalo vključuje v obrtne de-.   lavnice, povpraševanje po obnt-I   nih storitvah pa raste. To težko I   vprašanje  bomo  skušali rešiti i   delno   s   povečanjem obrtnih [   delavnic družbenega področja, delno pa tako, da bomo obrtni-[   ke, ki so se   umaknili, skušali I   ponovno vključiti v obrt z znl-1   žanjem družbenih dajatev, Cr-I   nomaljsOci mesarji bomo dogra-i  dlli novo predelovalnico, ki bo j   krila   potrebe   domaČega trga glede mesnih Izdelkov. Živino i   prodajamo zdaij v druge občine, [   nato pa kupujemo tam precej j  drage mesne izdelke. Povečali bomo Mizarstvo na Vinici, raz-I   Širili Mizarstvo, Čevljarstvo in šiviljsko delavnico v Črnomlju.
j Nujno potrebno fe zdravstvena zavarovanje kmečkega prebivalstva
Veliko breme so za občine i   stroški    zdravstva, predvsem I   plačila zdravljenja v bolnišnici. Ker so kmetijska gospodarstva majhna, plačuje občina pretežni del teh stroškov, Ce k tem do-
damo še stroške zdravljenja za bolezni, ki jih bolnik po uredbi ne plača (tuberkuloza, rak* ln pod.), je občina lani potrošila 12 milijonov dinarjev v te svrhe, leta 1951 pa le 6 milijonov. To res težko vprašanje bo mogoče rešiti samo s splošnim zdravstvenim zavarovanjem kmečkega prebivalstva.
V Črnomlju želimo Imeti srednjo ekonomsko šolo. Dijaški internat ima dovolj prostora za gojence in zdaj ni v celoti izkoriščen. Kontisijo, ki bb izdelala predlog, smo že sestavili, potrebni kadri, ki bi na šoli predavali, pa so večinoma te na področju občine.
Kot posebno vprašanje bomo reševali domačo obrt v sodelovanju z Zavodom za napredek obrti. Pripravljamo pogodbeno sodelovanje posameznih proizvajalcev. Za strokovni kader smo že poskrbeli. Izdelovali
bi predmete iz lesa in ličkanja, narodne vezenine in pisanice, predvsem v adlešičkem in bo-janskem področju.
Voda in elektrika
Zdrava pitna voda je pri nas še vedno težko vprašanje, še posebno zato, ker smatrajo vsa dela na vodovodih za negospodarske investicije in tako ne moremo dobiti potrebnih dotacij. Do Julija letos upamo dokončati črnomaljski vodovod. Stroške bomo morali delno kriti iz proračuna, ker dotacij ne moremo ■ dobiti. Nameravali smo graditi vodovode na področju od Doblič do Pake. Potrebne ce->l smo že nabavili, ker pa ni sredstev, smo morali dela odložiti za leto ali dve. V vaseh Adlešiči, Bojanci, Hrast, Suhor, Stara in Nova Lipa vozijo ljudje poleti vodo iz Kolpe. V Pri-bincih pijejo lužo. Nujna je vsaj ureditev studencev, ker večja zajetja niso mogoča zaradi premajhnih količin vode. Ker nameravamo razvijati Živinorejo, bomo to vprašanje morali rešiti. Marsikje nimajo poleti vode za napajanje živine.
Elektrificirati moramo še 25 vasi. To so najbolj odročne, njih prebivalci so pa med bor-
bo bili najzavednejši, zato je to posebno težavno vprašanje.
Prihodnje leto: nov hotel v Črnomlju
Črnomelj ima samo 5 ležišč za goste v gostinskih obratih in še ta niso v redu. Leta 1959 nameravamo graditi hotel z zmogljivostjo 30—40 ležišč, v kleti hotela pa bomo uredili javno kopališče. Šolska reforma nas bo prizadela v toliko, ker že zdaj osnovnošolsko učiteljstvo beži z našega področja. Osemletke predvidevamo v Adleši-čih, na Vinici, v Dragatušu in Črnomlju, kasneje pa tudi v Starem trgu. Posebno vprašanje bo oddaljenost otrok od šole, saj bodo morali nekateri hoditi tudi 12 km daleč.
Stanovanjskega vprašanja s sredstvi, ki jih imamo, ne bomo kmalu rešili. Letos bo vseljivih 17 stanovanj. To težavo bomo skušali odpraviti tako, da bo občina gradila kot investitor, podjetja pa bodo potem stanovanja kupovala.
Omenil bi še to: občine sprejemajo nove dolžnosti, obveznosti in naloge, ki so vsak dan večje, materialno pa ostajajo v starih okvirih. Naš letošnji proračun ni nič večji od lanskega. Od vprašanja sredstev je pa v marsičem odvisen naš nadaljnji razvoj.«
ZAKAJ MIMO VSEH?
Več volivcev iz Kanđlje ml je zastavilo vpraianje, če vem, da hoče ODPAD napraviti skladate v bližini kandijske postaje. Uslužbenci ODPADA so namreč hodili t*m okolt In iskali najbolj primeren prostor. Od nekega zasebnika so celo zahtevali, naj Jim proda prostor z deloma zgrajeno liiSo. Vsi, ki ao v tej zadevi povpraševali, so odločno ugovarjali, da tu v bližini stanovanjskih bil in na prostoru, ki Je določen za gradnjo manjših stanovanjskih hišic, stalo skladišče odpadkov.
Menil tem, da bodo, predno bi prišlo do kakih sklepanj, kje bo stalo skladišče ODPADA, razpravljali o tem s sosedi in lastniki parcel ter da bo o tem sklepal občinski svet za komunalne zadeve, potem ko bo zadevo proučil na kraju.
Notranjepolitični   tedenski pregled
Kot dobri gospodarji
Pred kratkim Je zvezni Izvršni svet sprejel uredbo, ki urejuje odnose v zvezi i razpolaganjem ■ čistim dohodkom ln s sredstvi gospodarskih organizacij. V uredbi Je rečeno, da morajo kolektivi z razpoložljivimi sredstvi upravljati s posomost-jo dobrega gospodarja. Uredba torej določa obveznosti določene s številkami, pač pa vsebuje določila, ki jih bo moral vsak kolektiv izpolnjevati, če se bo hotel ponašati, da je dobro socialistično podjetje. Uredba narekuje in zahteva od delavskih svetov, da poslujejo ■ pozornostjo dobrega gospodarja, torej polno mero socialistične morale pri razdeljevanju čistega dohodka.
Gospodarske organizacije bodo, kot rečeno, samostojno razdeljevale del sredstev, ki Jim ostanejo po izplačilu družbenih obveznosti na osebne prejemke ln na sklade. Ta sredstva bodo letos precej velika. Mnogo je podjetij, kjer bodo skoraj za 200 odstotkov večja kot lani. Izračuni kažejo, da bodo podjetja razpolagala z več kot 6 milijardami dinarjev skladov skupna potrošnje itd. Torej Je decentralizacija — prenos sredstev na občine In okraje ■elo velik. Zato pa je toliko večja tudi odgovornost kako in ta kaj bodo kolektivi Vse te milijone ln milijarde uporabili.
Omenjena uredba podrobneje določa pogoje in merila za rzđelitev sredstev v podjetjih. Podjetje bo lahko priznalo večje osebne prejemke le takrat, kadar Jih bodo delavci in uslužbenci dosegli z večjo
delovno storilnostjo, boljšim poslovanjem, večjo Izbiro ali kakovostjo blaga, z znižanjem stroškov proizvodnje tn tako naprej. To Je sicer zelo širok pojem, toda ■ skrbnimi ocenami bo lahko vsak kolektiv ugotovil, kolikšen del Čistega dohodka Je bil pridobljen z boljšim gospodarjenjem. Medtem ko bodo delavski sveti lahko »z porejall tako pridobljena sredstva, ko« ■ rečeno na osebne dohodke in na sklade, pa bodo morali tisti del sretlstev, k| Jih bo prinesla konjunktura na trgu, vložiti le v sklade, predvsem v sklad osnovnih sredstev, rezervni sklad ali pa uporabiti za obratna sredstva. Kaj prinese konjunktura, to so ugodne tržne okoliščine, se da pravtako ugotoviti. Seveda, sem ne spada samo to, če podjetje zaradi monopolnega položaja prodaja blago po cenah, k* so veliko višje kot stroški proizvodnje. Tudi cenejši nakup surovin, na primer, velikokrat nI zasluga kolektiva, pa« pa Je to odvisno od pogojev, pod katerimi so M'« surovine uvožene in podobno.
Do sedaj delavski sveti niso vedno «-njevall najrazličnejših izdatkov, ki gredo na materialne stroške. Sploh Je bilo včasih tako. da «o skušali v dinar, ki gre Iz materialnih stroškov, spraviti se mogoče Izdatke za reklamo, reprezentanco ln podobno, čel saj ta dinar ne gre Iz našega žepa. V resnici pa tudi ta dinar podražnje stroške proizvodnje In a tem hirtl posamezne proizvode. Se huje pa Je to, da so takšni Izdatki velikokrat vzbujali po ko-
lektivih opravičeno nezadovoljstvo. Omenjena uredba določa, da delavski sveti morajo razpravljati o Izdatkih za reklamo, za reprezentanco, potovanja, avtomobile in vsem podobnem.
Posebne pravice ln dolžnostf pa predvideva omenjena uredba tudi za občinske zbore proizvajalcev. Tu ne gre za vmešavanje v posle kolektiva In tako uredbe niso razumeli vsi tisti, ki vedo, da mora biti poslovanje podjetja odprta knjiga. Pravice, ki jih daje uredba zborom proizvajalcev pri občinah, pomenijo le organiziran družben vpliv In nadzorstvo n«d poslovanjem podjetja. Zbor proizvajalcev ho ocenjeval gospodarsko politiko podjetja in sprejemal priporočila, ki Jih bodo delavski sveti lahko upoštevali ali pa rt>-vrnlll. Toda če bo podjetje zašlo v težave ln gospodarilo % sredstvi tako, da bo to škodilo komuni navkljub priporočilom, bo Imel zbor proizvajalcev tudi večje p \-vloe. Zaradi takih skupnih koristi bo zbor lahko razpustil delavski svet ter razpisal nove volitve. Zamenjal bo lahko direktorja ali upravni odbor, ali pa predpisal prisilno upravo In zahteval likvidacijo tisti! podjetij, kjer kljub priporočilom ne bodo gospodariti s skrbjo dobrega gospodarja.
Zbor proizvajalcev bo ugotavljal zakaj so v določenem podjetju podražili blago, zakaj produktivnost zaostaja, skratka razpravljal bo o problemih podjetij. Ure.dba (orej zahteva, da nudijo občinski zbori proizvajalcev gospodarskim organizacijam pomoč zato, da bi dobro gospodarile. Uredba končno določa tudi način razdeljevanja tistega dela sredstev, ki ga bodo podjetja uporabljala za osebne prejemke zspuslenlh. O tem pa v enem prihodnjih pregledov.
Toda nič takega se ni zgodilo. Cez nekaj dni so prebivalci te okolice lahko samo videli, da so pričeli ograjatl del zemljišča ob desni strani ceste Smihel — Novo mesto nasproti bolniške stavbe, kjer namerava uprava bolnišnice urediti bolntčarsko solo. Hkrati so že pričeli dovažatt razne odpadke.
Na telefoni eno vpraSanje je upravnik ODPADA tovariš Dular povedali
»V BrSljInu smo se morali umakniti Iz dosedanjega prostora. V BrSlJln se ne mislimo vsč vrniti. Začasno bomo Imeli skladitče v Kandlji, kjer zdaj postavljamo ograjo, pozneje pa bomo, ko bo zgrajeno po načrtu, Imeli skladišče nasproti Smlhelskega pokopališča ob progi . , . ■
»Imate dovoljenje za začasno ■kladlSče In pozneje za stalno tn kdo vam ga Je izdali«
■Dovoljenje imamo. Dala nam ga je občina Novo mesto. No, konkretno načelnik za gospodarstvo in Sef gradbenega oddelka občine sta dala pristanek . . . Ja, veste, mi smo desna roka tndu-
• NAROČAJTE
t  IN SIRITE
§  DOLENJSKI L1STT
strlje. Zbiranje odpadkov je važna stvar • , . «
Pomočnik ravnatelja bolnišnice ni nič vedel, da tam grade skladi) CS ODPADA, ief okrajnega higienskega zavoda tudi ne. Vse Je urejeno mimo vseh, ki bi morali za to vsaj vedeti, če že ne soodločati. Alt Je to v skladu s krepitvijo družbenega upravljanja?
P. R-
• Zastopnika ZDA tn Velike
Britanije, ki posredujeta v francoskqrtunizljskem sporu, Murphy in Beeley, sta se vrnila lz Tunisa v Pariz. Čeprav sta po prihodu Izjavila, da njuna »misija dobrih uslug« še ni končana, prevladuje mnenje, da so bili njuni napori zaman. Zato v političnih pariSkih krogih ne izključujejo možnosti, da bi kot posrednik nastopia generalni sekretar OZN Ham-marskjdld.
• V Franciji se Je začel politični boj za kantonalne volitve, ki bodo konec tega meseca. Te volitve imajo v političnih krogih za najpomembnejšo preizkušnjo javnega mnenja po parlamentarnih volitvah v začetku leta 1956. Za 1574 mest predsednikov kantonalnih generalnih svetov se poteguje nad devet tisoč kandidatov,
• Stalni svet Atlantskega pakta bo konec tega tedna razpravljal o sovjetskem sklepu o ustavitvi jedrskih poizkusov. Zastopniki 15 zahodnih drŽav, ki so članice pakta, bodo ob tej priložnosti proučili tudi amerlSkl nacrt o postopni razorožitvi — novi varianti lanskega zahodnega predloga, ki ga je izglasovala večina v Generalni skupSčlnl OZN.
• »Nočemo biti sovražniki ZDA, naSa politika Je, da iščemo prijateljstvo vsega sveta, toda prt tem moramo obvarovati našo suverenost in narodno dostojanstvo«, Je izjavil predsednik Naser v intervjuju ameriški televizijski mreži. »Ovire, ki zavirajo ureditev odnoSaJev med ZDA in Združeno arabsko republiko, niso materialne, temveč moralne narave«. Je izjavil predsednik Naser.
© Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva Je Izjavil, da Jc britanska vlada sklenila osvoboditi zadnjih deset Japonskih vojnih zločincev, ki so v britanskih zaporih. Ta sklep temelji na členu 11 mirovne pogodbe z Japonsko. Zaprti japonski volni zločinci so bili obsojeni na dosmrtno Ječo.
»Samo salamo*..«
Najbolj ... propaganda za gostinstvo ln turizem je dobra postrežba ln lep odnos do gosta. V našem okraju imamo že vrsto gostinskih obratov, ki so znani po dobri postrežbi in po tem, da dobi v njih K»st ob vsakem času primeren prigrizek in dobro pijačo.
Zal pa Imamo tudi Se taka go-stilča, kjer menijo, da Je dovolj, Ce gostu lahko ponudijo kako pijačo, redkokdaj Se kak prigrizek lu Se to vedno le hladna jedila. In če, Je vrne; še brezdušen odnos do gosta, potem so v takem gostišču lahko prepričani, da se bo drugič gost zatekel k nJim le v skrajni sili.
Veličastne proslave prlcetka dela mladinskih delovnih brigad v Novem mestu so se 1, aprila udeležiti   tudi  številni   novinarji is
LJubljane. Po končanem zborovanju so se vračali mimo Otočca Čez Smarjeto ln Mokronog v LJubljano. Bilo Je poldne, pa so ce ustavili v novem gostišču v Družinski vasi. Vprašali so, če lahko dobe Kaj za kosilo. Odgovor: lahko dobe, toda samo salamo. Dvomimo, če se bodo ie kdaj ustavili v tem gostišču In vprašali za okrepčllot
NI dolgo tega, ko smo pisali v našem listu kaj pričakujemo letos od gostinstva, kaj mora in kaj lahko stori, da bodo številni gostje, ki bodo letos prišli v naše kraje, tudi od te strani odnesli dober vtis. Imamo moralno pravico zahtevati od naših gostišč, da Izpolnijo svojo dolžnost do turizma, s tem pa tudi do gosta, pa naj pride od koderkoli!
ATOMSKA 0B0R02ITEV ZAHODNE NEMČIJE
Strauss:  »NI« veo Invalidov v bodučl vojni!«   (iz PAVIJHK)
^^O^/$%$0 /$M+/$%+%+X^^^-$%$/%/^^I^^^
Odločneje proti napakam
F prenos s 1. strani)
toamedj so delali tudi do 12 ur, dobiček porabili za planilo nadur, sca anuiteta pa ni ■ostalo nič. V červljarskem podjetju Planina uporabljajo norme, ki jih izvršijo v petih urah, ob polletju p« so izkazali 500.000 din izgube in o tem skrbno molčali.
Težnja nizkih norm je splošen pojav. Zanimivo je tudi vprašanje Članov zbora proizvajalcev (Straža). Na občinskem plenumu sindikatov sio podprli sklepe in glasovali zanje ter se strinjali z načrti plenuma, na seji zbora proizvajalcev pa so zavzel] popolnoma nasprotno stališče.
PAPIR NAMESTO OSEBNIH STIKOV
Tudi na Mirni je marsikaj narobe. Tovarna šivalnih strojev, ki je nastala z združitvijo mizarskega podjetja in delavnice za sestavljanje šivalnih strojev, ima precej slabosti. Predvsem je videti, da se delavci direktorja bojijo. Mizarska delavnica Topol je imela pred združitvijo vse delo normirano, zdaj pa je normiranega komaj 3 odstotke. Delavci zahtevajo normiranje dela, v upravi pa trdijo, da norme slabo vplivajo na kakovost izdelkov. Predlog za finančne popravke norm, ki je bil dan na upravo po združitvi, leži nekje v predalu. Vodstvo obrata I. (montaža) podcenjuje in omalovažuje obrat II (mizarstvo). Mizarski obrat izdeluje omarice za
Tekmovanje napovedujejo
Na predvolilnem zborovanju Kmetijsko gozdarskega posestva, obrat Mokronog, so člani kolektiva 28. marca obravnavali probleme celega podjetja in še posebej obrata Mokronog. Delavci in uslužbenci so bili zadovoljni, da jih je dosedanji delavski svet podrobno seznanil s problemi celotnega' podjetja. Čudno se jim je pa zdelo, da ni zborovanju prisostvoval nihče od občinskega ljudskega odbora, čeprav so jih pismeno povabili. Menili so, da bi občina morala biti bolj zainteresirana ea večje sodelovanje s podjetji in obrati.
Volitve v delavski svet bodo Imeli pri KGP 12. aprila. Kolektiv obrata Mokronog je na pobudo delavcev sklenil, da napove tekmovanje vsem kolektivom v okraju v tem, kdo bo najhitreje opravil volitve v delavski svet. Dogovorili so se, da bodo vsi prišli do volišča pol ure pred pričetkom volitev, čeprav imajo posamezni člani kolektiva tudi 16 km daleč do volišča.
Še dve novi ugodni zvezi
1. aprila je znano podjetje SAP-TURIST BIRO iz Ljubljane vpeljalo novo avtobusno progo Ljubljana - Novo mesto - Brežice - Blzeljsko. Ta dan se je iz Ljubljane vračalo na Dolenjsko, v Spodnje PosavJe oz. na Bizeljsko sicer le 8 ljudi, vendar pa sta Šofer Jože Rebilj In sprevodnik Egidij Statner menila, da bo proga kaj kmalu rentabilna, ko bodo ljudje zvedeli za ugodno in hitro zvezo z glavnim mestom republike. — Iz LJubljane odhaja novi avtobus s postajališča pred Klavnim kolodvorom ob 15.30, iz Novega mesta ob 17.15 (postajališči pred Metropolom in na Glavnem trgu), iz Brežic ob 18.35, na Blzeljsko pa pripelje ob 19.05, odkoder se vrača naslednje jutro ob 6.30 proti Ljubljani. Iz Brežic odhaja avtobus ob 7.05, iz Novega mesta ob H.30 in pride v Ljubljano nb 10.10, Vmesne postaje ima v vseh večjih krajih; v nalem okraju v Malem Mraftevem, Kostanjevici, na Prekopi, v Šentjerneju, Gradiiču, Mokrem polju, Ratežu, Novem mestu, Trebnjem In v Ivanč-nl gorici.
S 1. aprilom Je bila odprta tudi nova dnevna avtobusna proga Piran -LJubljana - Zagreb podjetja »Rlavnlk - Adria« Koper. Iz Novega mesta odhaja novi avtobus popoldne ob 17.25 In prispe v LJubljano ob 1B.50 (v Piran ob 22. url). Zjutraj odhaja novi avtobus Iz Novega rr>i"sta ob l*M Hi prispe v Zagreb ob 10.15. Avto'iits ima postanek tudi v Grosupljem, Višnji gori, Trebnjem, Krono-vem, Z*meske m In v Čatežu.
Z LJubljano Imamo potemtakem v zadnjih treh tednih dve novi zvezi, z Zagrebom pa eno, kar pomeni znatno zboljšanje prometa z« Dolenjsko.
stroje po željah strank, namesto da bi uvedli nekaj tipov izdelkov. Proizvodnja na račun tega drobnjakarstva seveda trpi. Računovodja pregleduje omarice za obleko, da ne bi delavci tovarni kaj ukradli, piše odločbe, in razmešča ljudi po obratih. Podjetje pa bo s 15. majem prišlo pod prisilno upravo, če ne bo finančno poslovanje' urejeno... Delavci mizarskega obrata  doma  šušmarijo, storilnost
pada, norme, ki bi to vprašanje rešile, pa kljub zahtevam delavcev niso uvedli. Uprava podjetja je preveč oddvojena od obratov, osebne stike nadomeščajo z okrožnicami in papirnatim poslovanjem, ki se mu delavci smejejo. In pred združitvijo? Mizarstvo, ki je zdaj v sestavu tovarne, je bilo brez sredstev; delavci so z 2800 prostovoljnimi urami sami postavili dvorano za stroje in skoro brez tuje pomoči pričeli delati...
Občinski zbor proizvajalcev Mirna o teh napakah še ni pričel razpravljati, občinski ljudski odbor tudi ne. Z velikimi težavami, s pomočjo skupnosti ter z dobro voljo delavcev ustanovljena tovarna pa nazaduje.
Prisotni so sklenili, naj občinski svet Mirna takoj obvesti o tem občino In zbor proizvajalcev, oba organa pa naj takoj o tem vprašanju razpravljata in ga rešita. ' .
Pionir, ki ima 2500 delavcev, pa je prejel 60.000 din premije.)
Občni zbor zadruge v Mirni peči je odobril izplačilo treh plač iz dobička, bilanco pa so nato uslužbenci sfrizirali, da so izplačali pet plač. Stavbni obrat Kovinar Novo mesto je enako povišal plače vsem uslužbencem in delavcem. V bifeju Novo mesto so izplačali 5 plač iz dobička, razen tega pa plačajo še vse nadure. Trgovska podjetja
trdijo, da ne morejo urediti lokalov brez pomoči skupnosti, večinoma pa so delila štiri do pet plač iz dobička.
V Metliki so po vojni sezidali iz družbenih sredstev samo eno stanovanjsko stavbo, vsak trgovski pomočnik pa ima po vojni zgrajeno stanovanjsko hišo ali pa vsaj izkopane temelje zanjo. Odkupovalec kmetijske zadruge je v Novem mestu kupil kamion prašičev po 4100 din komad, v Metliki pa jih prodal po 6000 din. Ker je tako »pošteno« in dobro delal, je prejel »samo«' 50.000 din nagrade.
TU NAJ SINDIKAT POVE, KAR JE TREBA!
MALA PODJETJA — GROBE NEPRAVILNOSTI
V Novem mestu je bilo dobro predvolilno zborovanje v Podjetju za vzdrževanje proge. Kljub temu, da poročilo ni bilo poljudno in je bilo prepolno številk, so delavci živahno razpravljali o gospodarskih vprašanjih podjetja. Manjša podjetja izvajajo predvolilna zborovanja kot formalnost in ne vabijo predstavnikov sindikata in družbenih organizacij, ker se bojijo, da bi prišle na dan napake. Občinski sindikalni svet
tega ne more preprečiti zaradi pomanjkanja Ijjiudi. Sindikalne podružnice so preslabotne, da bi lahko vplivale. Upravni odbor Kmetijske zadruge Novo mesto je odobril izplačilo 2 in pol milijona dobička uslužbencem (štiri do pet mesečnih plač na posameznika), upravnik KZ je prejel 100.000 din premije, zadruga pa ima zaposlenih manj kot 50 ljudi. (Za primerjavo: direktor   gradbenega podjetja
LJUBLJANA JE PRIPRAVLJENA NA VII. KONGRES ZKJ
Podjetja delajo z dobičkom »kot svinja z mehom«. Ta pojav opažamo na žalost pri malih tn obrtnih podjetjih, ki direktno vplivajo na življenjsko raven s svojo proizvodnjo in dejavnostjo. V večjih podjetjih napak te vrste skoraj ni bilo. Videti je, da pozabljaimo, da je tudi dobiček del diružbenih sredstev. Sindikat mora v podjetjih na predvolilnih zborovanjih in na volitvah delavskih svetov ta vprašanja načeti, četudi jih poročila ne bi omenjala. Razpravo je doslej marsikje dušil strah delavca »da si ga bodo zapomnili«, če bo kaj rekel. Ostro moramo načeti vprašanje tarifnih postavk, premij, norm in organizacije dela, ne samo kot kampanjsko vprašanje, temveč kot stalno nalogo. V Novem mestu je treba razčistiti celo vrsto protizakonitih popravkov tarifnih pravilnikov. Nekatera podjetja imajo že pripravljene nove pravilnike, seveda povsod s povečanimi postavkami.
Na posvetovanju so sklenili, da bodo občinski sindikalni sveti predlagali občinam, naj takoj sestavijo komisije, ki bodo po podjetjih pregledale izplačilo plač iz dobička, premij in nadur. Sele nato bodo lahko občinski sindikalni sveti ln oblastni organi objektivno potrjevali nove tarifne pravilnike. Skušati moramo doseči neko sorazmerje plač. Nismo za to, da bi bile vse plače enake, vendar smo
proti prevelikam razlikam. Naši ljudje se morajo otresti predstave, da je podjetje nekaj, kjer se vsakdo lahko obesi na sesek in pije. Podjetja so kolektivi prevzeli od družbe v upravljanje. Dolžni so skrbeti za njihovo rast, ker jim bodo le tako lahko dajala kruh.
Te naloge bodo občinski sindikalni sveti pričeli takoj reševati.
Kov odlok o prometnem davku od gozdnih sortimentov
Uradni list LRS štev. 5/58 prinaša odlok o prometnem davku od gozdnih sortimentov. Ta se vnaprej plačuje:
Od drv vseh vrst 500 din od prm. Od TT in E drogov in pilotov vseh vrst 3.000 din od m3. (Od TT drogov, ki jih gozdarska poslovne zveze posredujejo neposredno inpregnacijam, se plača 1.000 din od ms.) Od tesanih hrastovih pragov se plača 1.500 din od m8. Od tesanih bukovih pragov 1.000 din od m3, od tesa-nega lesa iglavcev 5.000 din od ms. Od orehovih hlodov za furnir 1.500 din od m3. Od oglja se plača 10 odstotkov prodajna cene, od drugih gozdnih sortimentov pa 4-000 din za m3-
Ta višina prometnega davka od gozdnih sortimentov velja 23, vso Slovenijo od objave v Uradnem listu dalje, to je od 15. februarja 1958.
Z VSEH STRANI...
(Prenos s 1. strani)
v Prilipah: brigade iz Krsvnja, Senja, Kumanovega, Koprivnice, Novega Sada, Ogulina in Banja Luke;
v Ribnici: brigade iz Sombora, Križevcev in Ljubljane;
v Mokricah: brigade iz Novega mesta. Makarske, Sremske MHrovice in Cetinja;
v Robovici: brigade iz Vrtca,
Skoplja, Klklnde, Virovitice, Zvornika, Zaječarja ln iz Gnjl-lan;
v Domaslovcu: brigade iz Karlovca, Siska, Zagreba, Pro-kuplja, Vrbasa in Dervente;
v Rakitju: brigade iz Bačke Topole, Varaždina, Subotice, Pl. rota, Goraid ln lz Bjelovara;
v Veliki Loki pa je v začasnem naselju Koprsko - goriška brigada.
V velikem paviljonu Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se bo 22. aprila začel VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Razstavišče je zadnje tedne docela spremenilo zunanji videz. Provizoriji, ki so stali pred nekdanjim začasnim vhodom na razstavišče, so porušeni, pred največjim objektom — velikim paviljonom z nenavadno kupolo — pa je nastal velik trg, od koder je zdaj vhod na razstavišče. V teku so zadnje priprave, da bo velik paviljon pravočasno pripravljen za več kot 3*000 delegatov in gostov kongresa. Glavno mesto Slovenije se pripravlja, da bo dostojno sprejelo vse delegate in noste i/ Jugoslavije ln tujine. V času kongresa bodo v Ljubljani povečali cestni promet. Gledališča, galerije, muzeji, filharmonija in kino podjetja bodo prilagodila svoje sporede in razstavo kongresu. Ker bo v hotelih premalo prostora za 3000 delegatov in gostov, so Ljubljančani pokazali svojo gostoljubnost s tem, da bodo sprejeli večje število delegatov na stanovanja. Prihodnje tedne bo začelo mesto tudi na zunaj dobivati čedalje slovesnejše lice za veliki dogodek — za Sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
Krojaško podjetje »OBRTNIK«, Novo mesto
s« je preselilo iz bivših prostorov v Sokolski uldcd v preurejene prostore bivše Krojaške zadruge na Novem trgu (pred pošto) ter se združilo s kolektivom te zadruge v
skupno podjetje. Kolektiv podj«*Ja »OBRTNIK« se priporoča cenjenim strankam za izdelavo vseh vrst ženskih in moških oblek. Vedno ima na zalogi veliko izbiro prvovrstnih domačih in uvoženih kamgarnov. V bivši trgovini SLOVENIJA SPORT na novomeškem Glavnem trgu ima podjetje stalno zalogo konfekcije, balonskih plaščev, veternih jopičev in različnih drugih oblek. Podjetje nudi usluge svoje stroke tudi na obroke do 12 mesecev. Poslužujte se prvovrstnih izdelkov KROJAŠKEGA PODJETJA
»OBRTNIK« - NOVO MESTO NOVI TRG (pred pošto)
Pet let poteka odkar je umrl tovariš
Boris Kidrič-Peter
10. IV. 191/ — 11. IV. 1953
...Konec vojne je. Konec oborožene borbe je. To pa nikakor ne pomeni, da je konec vseh tistih razmer, ki zahtevajo od nas napore preko normalnega okvira, preko običajnih, recimo mirnodobskih meja. Čimprej se moramo povrniti v normalne razmere. Toda povrniti jih moramo sredi vojnih ruševin. Iz tega sledi, da je od hitrosti, od tempa našega dela danes odvisno vse. Danes ni čas za ono, čemur pravijo komodnost, danes ni čas za lahkotno navdušenje. Cas je za tisto globoko in pristno navdušenost, ki še izkaže in izrazi v požrtvovalnosti, v borbenem premagovanju naporov, v delovnih rezultatih in v tempu, ki segajo preko vseh običajnih mirnodobskih norm. Takojšnja mobilizacija za delo, takojšnja mobilizacija vseh sil za kar najhitrejši in obenem tudi najučinkovitejši delovni tempo, vsestransko medsebojno tekmovanje kar se tiče delovnih rezultatov in delovnega tempa, vse to sodi danes brez dvoma med naše osnovne državljanske, med naše osnovne patriotične dolžnosti...
... Danes marsikdo toži, vsi pravzaprav, tožimo, da nam primanjkuje kadrov. Vsi se dnevno borimo z vprašanjem kadrov. Toda borili smo se z vprašanjem kadrov vsa ta trda leta, borili smo se tako, da smo vzgojili na tisoče novih sijajnih kadrov, da smo sproti v delu in borbi reševali in vselej rešili kadrovsko vprašanje in da smo prav po tej poti ne samo reševali m rešili trenutne potrebe, temveč tudi za desetletja, če hočete za stoletje dvignili naš narod v pogledu njegovih ljudskih sposobnosti, v pogledu vzgoje njegovih ljudskih sinov in hčera. Po isti poti, po istem smislu kot doslej bomo kadrovsko vprašanje sproti reševali in vsakokrat rešili tudi poslej. Res je, kadrov neprestano primanjkuje, toda kadri so vselej tu, kadri so med našimi ljudskimi množicami. Razvijmo v njih veselje za delo, razvijmo v njih veselje za njihov lastni razvoj, dvigajmo jih pogumno in vzgajajmo jih v čelu!
(Iz govora v ljubljanskem Radiu 13. maja 1945)
Letošnja
Na seji predsedstva zveznega odbora SZDL Jugoslavije so 3. aprila ocenili pretekle volitve in ugotovili, da so bile v političnem pogledu med najpomembnejšimi voMlnimi manifestacijami po vojni. Pokazale so zlasti, da je naš sistem, zasnovan na delavskem in družbenem upravljanju ter komunalni ureditvi, močno razvil notranje sile in ustvaril zelo pozitivno politično razpoloženje. Predsedstvo je zato izreklo priznanje orga.
JF. uprli - svetovni dan zdravja
Dopisujte v Dolenjski Ust; b Je bol|§e kot jeza, £e$ »o not pa nič ne pišejo...«!
(Prenos s 1. strani) tega je oskrba prebivalstva z zdravstvenimi uslugami boljša in pogostejša. Zdravstvena ra-ičtta je porabila velik del narodnega dohodka po letu 1949 za dvig svoje službe. Zdravstveni nadzor preko organov zdravstvenih oblasti se je močno poostril in povedal zlasti zadnja leta, saj je vedno več sanitarnih pregledov objektov splošne uporabe, šol, podjetij živilske stroke, živil, vodnih virov in drugega. Vedno večje skupih* prebivalcev so sistematično medicinsko prcijlednne. Skupnost nudi precejšnjemu številu prebivalstva velike zdravstvene ugodnosti, ki posameznega prpbi-valca tako rekoč nič ne stanejo. Predvsem naraščajo pregledi šolskih in predšolskih otrok ter njihovega okolja, kar je zlasti važno za razvoj teh otrok. Ustanavljamo razne posvetovalnice in dispanzerje, kamor ima pristop vsak. Posebno važna je skrb za nosečnice, porodnice, mlade matere in dojenčke. Število obiskov zdravnikov in medicinskih sester ter babic po domovih sc veča, Število bolniških postelj se je skoraj podvojilo, tudi zobozdravstvenih storitev je več. Odpiramo splošne in obratni «meuw*ti, dostop do zdravnika je možen že tudi tam, kjer pred leti še sanjati ni bilo mogoče o tem. Zdrav-
stvena služba s farmacevtsko službo je storila vse, kar je bilo mogoče, da se je razvila. Vse to seveda ne zadošča. Razvoj terja še večji napredek, novejše metode, še boljše rezultate. Zdravje je pač največja dobrina ljudi.
Na kratko pogledane številke zadnjih let. in predstava razvoja zdravstvene službe v okraju povedo naslednje. Po osvoboditvi smo imeli 6 večinoma slabo opremljenih splošnih ambulant. Zdaj imamo 10 zdravstvenih domov in postaj, ki imajo toliko zdravstvenega kadra, da je ponekod po več ambulant ali pa vsaj celodnevna služba. Bolnišnica je imela vsega 3 zdravnike, zdaj pa jih ima vsak oddelek naj- -manj toliko. Zgrajen je bil oddelek za pljučne bolezni. Le-
rn ' z^1" je " * so večinoma precej bolje opremljene. Obe zdravilišči sta bili demolirani, sedaj sta dokončno obnovljeni in del t ta' s polno zmogljivostjo. Vsak zdravstveni dom in tudi nekatere postaje imajo po vrč dispanzerjev, specialističnih ambulant, rentgen, laboratorij in podobno, česar po osvoboditvi ni bilo nikjer. Da bi se približali ljudem, so si i-. J-aterl domovi in postaje organiziran pomožne ambulante v večjih krajih izven sedeža občine, kamor prihaja zdravnik enkrat ali dvakrat
na teden. Ta mreža pa se bo v bodoče še razširila. Ustanovljen je bil higienski zavod; take ustanove prej ni bilo. Zobozdravstvene usluge nudijo tudi po terenu pri domovih in postajah, prej pa je bila taka ustanova le v centru okraja.
Zdravstveni kader je številnejši in kvalitetnejši. Število specialistov, ki jih poznajo prav dobro tudi izven meja našega okraja, je pomembno. Manjka seveda še srednjega kadra, ki ga je malo prav povsod v republiki. Pa tudi ta se bo v bližnji bodočnosti znatno povečal. Kader se je pomladil v celoti, posebno je več bolničark, sester in babic. Zahte-
ve po kadru so še vedno velike, ker se je dvignila tudi zavest ljudi in življenjska raven, ki terja uspešnejšo, hitrejšo in kvalitetnejšo zdravstveno pomoč in usluge.
Razveseljivo je dejstvo, da je tudi med zaostalimi predeli prišlo do preloma z miselnostjo, da je zdravniška pomoč potrebna šele v skrajni sili ali pa še to ne. Ure daleč nosijo matere otroke na pregled, iščejo nasvetov in navodil za njihov pravilen razvoj. Enako velja za odrasle, čeprav v manjši meri. Pretirana sramežljivost se je umaknila pred napredkom in zahteva ter spoznanje po pravici do zdravja
si je utrlo pot pred zaostalostjo. Zdravstvena predavanja po terenu so dobro obiskana, v pogovorih postavljajo ljudje vprašanja, ki bi bila včasih »greh«. Zdravstvena prosveta si utira pot do '.možic, mistika se umika znanju. Mnogo tega je opravila organizacija Rdečega križa s pomočjo zdravstvenega in prosvetnega kadra. Ni zametavati pomena tiska, filma in drugih oblik propagande in pojasnjevanja.
Naj končamo z besedami dr. M. G. Candaua, generalnega direktorja Svetom .te zdravstvene organizacije, ki jih je zapisal v poslanico za letošnji 7. april:
»Lepe besede, pred 10 leti samo na papirju, so danes živa stvarnost. Tisto, kar so zasnovali nekateri jas,novidnt ljudje, je kljub tvojim nepopolnostim postalo instrument, ki služi vsem narodom ih je vreden zaupanja. In skoraj ne dvomim, da bodo bodoči zgodovinarji prav v tem videli enega najpomembnejših faktorjev tudi za napredek, ki smo ga v teh 10 letih dosegli na področju zdravstva.*
Mnenja smo, da je naša socialistična domovina doprinesla k temu napredku velik del, saj je skrb za ljudi njena poglavitna naloga.
Dr. Božo Oblak
proslava 1. maja
nizacijam in aktivistom SZDL ter Zveze komunistov, ki so bili nosilci I predvolilne aktivnosti, kakor tudi vsem delovnim ljudem, ki so v velikem številu pomagali v volilnih pripravah.
Na seji so razpravljali tudi o značaju proslave l . maja, ki bo v času izrednih uspehov, ki so jih delovni ljudje naše domovine dosegli v razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Ta proslava bo pomenila splošno ljudsko politično manifestacijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi socialistične Jugoslavije.
V vseh delovnih kolektivih naj bi pripravili proslave, na katerih naj bi govoriti o pomenu 1. maja. o uspehih pri izgradnji države in zlasti o uspehih podjetij. Tudi v šolah naj bi seznanili mladino o pomenu 1. maja. V prazničnih dneh naj bi orno. gočili čim bogatejši in kar najbolj pester spored kulturno-umetniških, zabavnih, Športnih in drugih prireditev v mesti« in na vasi.
TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA
Krompirja doslej pri nas nd-smo predelovali. Bilo j« le nekaj poskusov konzerviranja s sušenjem. Kmalu pa bodo v Prestranku pri Postojni začeli graditi naš0 prvo tovarno za predelavo 'krompirja. Proizvajala bo krompirjevo moko, pti-re. suh krompir In velike količine živinske krme od odpadkov krompirja. Začetna kapaciteta bo okrog 20 tisoč ton n*—-izvodnje na leto. '»
H0V1 STROJI
Tovarna strojev v Novd Goric*: je začela izdelovati strotj« za sladoled, mešalnike za str v sirarnah jn avtomatske stroji za Izdelavo peciva. To je proizvodnja takih strojev v ši državi.
Spominska razstava o Josipu Resslu v Dolenjskem muzeju
Bodoča osemletka na Vinici
Dan pred pričetkom Zagreb, 31. marca 1358, je
del na avtomobilski cesti Ljubljana — bila v Dolenjskem muzeju odprta spominska razstava o izumitelju ladijskega vijaka Josipu Resslu, ki je ■voljo izumiteljsko življenjsko pot začel prav na bregovih dolenjske Krke. Razstava, za katero je prispeval gradivo Tehnični muzej Slovenije dz Ljubljane in ki jo Je finančno omogočila Okrajna gozdna uprava v Novem mestu. Je btila prirejena v sklopu svečanosti ob pričetku) dela mladinskih delovnih brigad in namenjena prav tako mladini šol kraja in okraja Novo mesto kot tudi mladim brigadirjem in brigadirkam, da bi jih seznanila ne samo z najpomembnejšim tehničnim Izumom prve polovice devetnajstega stoletja, temveč tudi z naso dolenjsko pokrajino, v kateri' je bil ta izum zasnovan ln prvikrat preizkušen.
spodarstvo mnogo ugodnejše pogoje kot v Kessiovih časih.
Na Dolenjsko pa veže Ressla Se posebej   mnogotero   delo,   ki v
ljudskem spominu še do danes na
nje celotnega Krakovskega hrastovega gozda. S Skolo sj. je krajšal čas z razglabljanjem o razrr.h tehniških vprašanjih in risanjem, sodeloval pri šentjernejskih konj-
Rojen leta 1793 na Češkem v mestu Chrudimu v nepremožni rodbini mitničarskega zakupnika, je Ressel po odlično dokončani sred-nji Soli nadaljeval študije na vojaški bombarderski šoli v Bude-Jovicah in novo ustanovljeni gozdarski akademiji pri Dunaju. Leta 1817 je bil imenovan za dlstrik-tnega gozdarja v Fleterjih. na Dolenjskem. V njegovo pristojnost Je spadalo pet gozdarskih okrajev (Leskovec. Kostanjevica, Krupa, Ruperč vrh in Novo mesto) s skupno površino 73.150 oralov. Iz Pleterij Je odšel v Ljubljano in od tam v Trst in na Motovun v Istri. Tam je kasneje postal gozdni intendant mornarice in Je imel skrbeti za dobavo lesa za potrebe mornarice. Umrl je 10. oktobra 1857 v IjublJanskL vojaški bolnišnici.
Zakaj je vredno, da se ob ob stoletnici njegove smrti spominja Ressla Slovenija in z njo Jugoslavija, pa tud; naše središče Dolenjske — Novo mesto? Zato. ker Je ta znameniti mož štirideset let
svojega življenja prebil v naših krajih in ni tu zasnoval le veliko svojih iznajdb, ampak je v svoji pravi stroki kot gozdar storil mnogo za smotrno gospodarjenje v gozdovih na Dolenjskem, v Slovenskem Primorju, v Hrvatski Istri in na otoku Krku. Izdelal je obsežne načrte za ponovno po-gozriitev Primorskega in Istrskega Krasa in pri tem upošteval tudi interese drugih kmetijskih pano? od pašnika in živinoreje do sadjarstva in poljedelstva ter uspešno delal na napredku kmetijske tehnike. Njegovi predlogi n. pr. za pogozdovanje Istrskega in Tržaško-goriškega Krasa, za regulacijo reke Mirne v Istri in ustja Neretve v Dalmaciji, za sajenje murv ob cestah itd. nimajo danes le za nas zgodovinski pomen, ampak služijo, da bi jih Se danes temeljito proučevali in iz nlih črpali to, kar je še danes u-porabnega v vprašanju ponovne pogozdiitve Krasa v skladu z interesi ostalih panog kmetijstva, za kar nudi socialistično načrtno gc-
Šolski odbor osnovne šole in nižje gimnazije na Vinici je aa svoji seji 30. marca razpravljal o gospodarskih vprašanjih in potrebah po kadru v prihodnjem šolskem letu.
V jeseni bo ustanovljena osemletka.   S  prihodnjim šol-
Bo ga sivo ptic v Jugoslaviji
Zaradi ugodnih naravnih oo-gojev je Jugoslavija glede števila in vrst ptic med Drvim! državami v Evropi. Dosedai je ugotovljeno, da živi v naši državi 508 vrst ptičev, od tega j« 40 odstotkov selivk. Nekatere vrste ptic, k; prideio vsako zimo v naše kraie na orezimova-nje, priilete tudi po 10 tisoč kilometrov daleč. Za glavno »cesto«, po kateri se selijo ptice vsako jesen s severa proti jugu :n spomladi obratno, prištevamo moravsko-vardarsko dolino. To je edinstvena pot te vrste na svetu.
skim letom bo ukinjen prvi razred gimnazije, « namesto njega pa odprt peti razred osemletke. Ostali trije razredi gimnazije bodo delali po dosedanjem učnem načrtu.
Z dotokom učencev bližnjih šol v peti razred osemletke in zaradi velikega vpisa v prvi razred, bo potrebna še ena učilnica razen dosedanjih štirih, ki so po ves dan zasedene. Pouk ročnih del ne more potekati v redu, ker ni primernega prostora. V novi šolski zgn-adbi sta predvideni dve delavnici, ki sta skoraj dograjeni. Šolski odbor predlaga, da bi ta dva prostora dokončali. V enem naj bi bila začasno učilnica, v drugem pa za pouk ročnih del, za poizkuse pri fiziki i« kemiji in za delo različnih krožkov.
Pouk telesne vzgoje je zelo otezkočen zaradi pomanjkanja telovadnice-, V novem šolskem poslopju je nedokončana dvorana, prav tako tudi šolska kuhi-
nja. Mlečna kuhinja j© se ve-i dno v privatnih prostorih, daleč od šole. Učenci hodijo med odmori po hrano in pri tem v naglici tudi kaj razlijejo. Šolski odbor smatra za nujno, da uredi tudi telovadnico i'n šolsiko kuhinjo.
Ob zaključku je odbor Izdelal predlog za razpis službenih mest na Vinici, Potrebne bodo štiri učne moči v višjih razr«-diih in dve v nižjih. Da bodo učiteljem zagotovljena stanovanja pa bo treba dograditi samska stanovanja v bloku.
Pogled na del razstavljenega gradiva v Dolenjskem muzeju
povsem obledelo. Ne samo, da je na Krki nekje med Dobravo in Kostanjevico delal prve poskuse s svojim vijakom. S svojim dobrim prijateljem Francem Skolo. cestnim asistentom dz Novega mesta, je izvrševal dolgotrajno kartira-
Misson o vi Anici v slo v o
Draga Anica, hudo nam je bilo, ko smo v počitnicah zvedeli, da si zelo bolna in da ne boš mogla nastopiti službe ter poučevati najmlajših v Oreho-vici. Bila si med nami vedno tako delavna in polna življenja. Prepričani smo bili, da boš premagala tudi bolezen. Se živo nam je pred očmi Tvoj nastop v prvem razredu osnovne šole. Bili smo vsi navdušeni, s kako materinsko ljubeznijo in pedagoškim čutom si vzgajala najmlajše tu v Podgorju. Nisi govorila o težavah, pač pa si nam z besedo in zgledom kazala, kako težave premagamo in kako naj delamo v najnižjih razredih. Ne samo otroci, tudi starši so Te ljubili. Ponosni so bili, da imajo v svoji vasi Tebe in Tvojega moža, vzgojitelja, ki razumeta težave ljudi, ki jim hočeta vsestransko pomagati ter jih tudi kulturno  dvigniti.  Pomagala si
»Naši pridni rokodelci«
Tak je bil naslov učne ure v prvem razredu kostanjeviške osnovne šole. Tovarišice učiteljice so šle z otroki na obisk k posameznim obrtnikom v Kostanjevici, kjer so se otroci živahno razgovorih. Videli so kleparje, dimnikarje, mesarje, peke, brivce, krojače kolarje in šivilje. Povsod so jih obrtniki prisrčno sprejeli, gotovo pa bo otrokom ostal najbolj v spominu obisk pri frizerju Štefanu Tančaku, ki je vse otroke, več kot petdeset po številu, nadišavil s kolonsko vodo. Kar zamižali so, ko jih je tovariš Štefan začel dišaviti s puhalko! Otroci so si ob tej priložnosti zbirali tudi poklice. Mali Vencek je prav vsem obrtnikom obljubil, da se bo pri njih učil obrti! Spotoma so se oglasili tudi v lekarni. Deklicam je bila belo oblečena magistra Fonova všeč in so si takoj zaželele njenega poklica. Samo ko bi ne bilo tako dolgo treba v šolo hoditi! Se prav posebno se jim je priljubila, ko je dala vsakemu po-kusiti karamele.
Gotovo je bila ta učna ura tako zanimiva, da je malčki ne bodo zlepa pozabili!
Kdaj bomo slišali tudi Radio Novo mesto
Tako se sprašujemo že dolgo časa. Pred letom dni so člani novomeškega Radio kluba sklenili na letnem občnem zboru, da bodo do Titovega ^rojstnega dne zgradili koncertni oddajnik, preko katerega se bo v naših sprejemnikih že oglasilo   Novo   mesto z lastnim
pevskemu zboru in drugod, mladini in starejšim. Kako smo občudovali cvetice na Tvojem lepo urejenem vrtu in kar verjeti ne moremo, da jih ne boš več negovala.
K nam prihaja pomlad, zato nas je še bolj presunilo, da ne boš z možem in sinčkom doživljala lepote prebujajoče se narave. Tvoji malčki Te niso več pričakali, da bi jim pripovedovala lepo in prisrčno, kot
si Ti znala. Izgubili so Te za vedno. Tvoja izguba pa je velika rana predvsem v naših vrstah, sajtsmo izgubili iskreno, delavno, skrbno in odlično vzgojiteljico.
Naj Ti bo lahko zemlja Notranjske, v kateri si želela počivati, nam pa boš ostala v svetlem spominu!
Društvo učiteljev v občini Šentjernej
skih dirkah, poučeval lepopis na novomeški gimnaziji itd. Druga njegova žena je bila po rodu iz Višnje gore in na Dolenjsko je tudi iz svojega službenega mesta v Motovunu rad zahajal.
Leto po njegovi smrti je J. N. Kukovec v Novicah tako opisal Josipa Ressla:
»Bil je veselega duha. milega srca in svojim znancem odkritosrčen prijatelj ; ljubil je ves svet, nikjer nI hrepenel po dobičku, ker sebičnosti ni poznal, in to Je vzrok, da je nepoznan živel in nepoznan umrl«.
Temu pomembnemu izumitelju in gozdarskemu strokovnjaku, čigar vse življenje je rahlo prestrto a kopreno osebne tragike in ki bi bilo vredno ponazoritve na filmski sceni, je v Dolenjskem muzeju prirejena spominska razstava, ki jo je, kot že omenjeno v počastitev začetka del na avtomobilski cesti ob navzočnosti vseh vidnih predstavnikov oblasti in forumov ter tiska odprl direktor Tehničnega muzej a Slovenij e profesor Franjo Baš. Razstava je vredna vse pozornosti in priporočamo njen obisk Odprta bo vsaj do srede maja.
Literarno glasbeni večer v Kostanjevici na Krki
Novomeško gledališče
bo spet gostovalo v Ljubljani
Prvo     reprizo    Lutowskega predstavi v prijateljskem raz-
» Dežurno službo« si je ogledal govoru z igralci pohvalno lizra-
tudi režiser ljubljanske Drame zli o   uprizoritvi.   Svet Zveze
France   Jamnik,   ki   se   je Po Svobod in   prosvetnih društev
i'riz.ur iz »DEŽURNE SLUŽBE« v novomeškem gledališču: Osinjski (Gortnar) in Machcewicz (prof. Doboviek)
iz Ljubljane je zato igralski kolektiv povabil, naj pride gostovat z »Dežurno službo« na Delavski oder v Ljubljano. Delo, ki ga je zrežiral prof. Tone Trdan, osnutek scene pa je napravili arh. Sveta Jovanovič, !je v Novem mestu doživelo zelo lep uspeh. Novomeško gledališče bo v 4 mesecih že drugič gostovalo v Ljutodjanfi. S tem je dobil igralski kolektiv vse priznanje z® uspešno uprizorjeno težko delo. »Dežurna služba« je ena izmed številnih odr-skih del, ki so dosegle uspeh in kažejo nenehno rast gledališča. Vsem igralcem in sodelavcem čestitamo z željo, da bi se tudi tokrat dobro »odrezali« v Ljubljani'..
PODVOJENA PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL
Lan-: so naše tovarne dale M trg 32.600 motornih vozil — še enkrat več kakor leta 1956. Najbolj je narasla proizvodnja motociklov: tovarne so jih izdelale 15.060 (leta 1956 le 3.421). Osebnih avtomobiMov je prišlo na trg 3.088, avtobusov pa 666.
Dejavnost novomeškega gimnazijskega literarnega krožka je vzbudiHa precej pozor nositi:, saj so mJadi literati priredili letos že dva literarna večera: v Črnomlju za gimnazijsko mladino in v dolenjskih »Atenah«, v Kositanjeviicfl. Posebno dobro je uspel kulturni večer v Kostanjevici, saij je pokazal delo mladih ljudi, njihov izraz v besedni in glasbeni umetnosti. Profesor Kasesnik, ki je spremljal mlade kulturne delavce, je v uvodni besedi med drugim poudaril pomen teh skromnih začettkov literarnega ustvarjanja sredi današnjega modernega tehniziranega trušča. Večer je zelo dobro uspel, kljub morda preveč obsežnemu programu in nesorazmerju med prozo in po-ezrjo.
Nastopili s o dijaki novomeške gimnazije, učiteljišča in dva dijaka iz Črnomlja. Tov. Jan-kovič je ob koncu večera povedal nekaj besed v pohvalo in kritiko mladim literatom, Priznati moramo, da so bila vsa dela, posebno pesmi, ubrane na mol ln odmaknjenost, kar sicer ne bi pričakovali pri mladih ljudeh. S pesmimi so nastopili: Lesar Slavko, Bregar Jože, Alenka Auersperg, J. Kramar, J. Prešeren in dijak crnomalj-
F., črtice Jože in
ske giminazije Dol ter pa sta brala Sintič Breščak Peter.
Na'j omenim še to, da literarna krožka na gimnazij; in učiteKjiScu pripravljata lizdaji »Stezice« in dvojne številke »Naše misli«. Gimnazijski krožek bo morda že ta mesec priredil literarno-glasbenii večer dolenjskih srednješolcev v Novem mestu.
Peter Breščak
Dograjeno mladinsko okrevališče Debeli rtič pri Kopru bo imelo prostora za 300 otrok in bo poslovalo vse leto, tako da bo vsak otrok lahko prebil v okrevališču toliko časa, kolikor bo za njegovo okrevanje potrebno. V poletnih mesecih pa bo lahko sprejetih še nadaljnjih 200 otrok. Okrevališče v omejenem obsegu že posluje. Z dohodkom denarne loterije RK Slovenije bomo pospešili gradnjo. Pomagajte tudi Vi pri te) humani akciji I
Umrl fe Rafko Nahtigal
V starosti $1 let je v soboto
29. marca umrl v  Ljubi in ni
novomeški rojak dr. Rajko Nahtigal, veliki slovenski znanstvenik — slavist. Pokojni Nahtigal je bil rojen 1877. leta o Novem mestu. Slavistiko je študiral na Dunaju in v Rusiji, leta 1913 je postal izredni profesor slavistike v Gradcu, ko pa je bila po koncu prve svetovne vojne ustanovljena slovenska univerza, je prišel v Ljubljano. Bil je do upokojitve (1953) predstojnik Slovanskega inštituta, večkrat dekan filozofske fakultete in rektor univerze. Naš pokojni učenjak je užival velik sloves in ugled v znanstvenem svetu na Vzhodu in Zahodu. Zaradi svojih velikih zaslug za slavistiko in slo-venistiko je bil do smrti častni predstojnik Slovanskega inštituta slovenske univerze.
KAJ RES NI POMOČI?
»Ves naš trud je zaman, če bo šlo tako naprej!« so spet ugotavljali na seji Olepševalnega društva v Novem mestu prejšnji teden. Potem so pričeli naštevati:
Okrasna drevesa, ki smo jih posadili za Krko, so do zadnjega polomljena. V parku ni veliko bolje. Vse, kar posadimo, nam brezvestneži sproti uničijo. Zakaj? Da, to se vprašujemo; zakaj in komu v korist? V korist prav gotovo nikomur, pač v škodo vsem. Zakaj lomijo zlobneži vršičke drevesc, ki so zasajena v okras in za senco, ko bodo velika, tega zdrav človek ne razume. In kdo to dela? Težko je reči. Naj bo kdorkoli, zasluži strogo kazen.
Olepševalno društvo ponovno nujno prosi vsa vodstva šol in ustanov, naj poučijo otroke in na roditeljskih sestankih opozorijo še starše na ta poJav. Spet bodo zasadili drevesca. Precej truda in denarja stane skrb za lepo podobo mesta. Ob takem odnosu do te skrbi se upravičeno sprašujemo, ali se to splača. Ker to verjetno počenjajo delno otroci, delno pa tudi odrasli, je dolžnost vseh ostalih, da to preprečimo tn onemogočimo.
Podobno kot z rastlinstvom je s pticami. Saj jih v mestu in okolici že skoraj ni. Ma-lokalibrske puške v rokah nerazsodnih ljudi pobijajo vse, kar leti. Na račun vrabcev je padlo že nič koliko ptic pevk. Ni dolgo tega, ko so v bližini Novega mesta našli novomeški lovci fazana, ki je imel od strela iz zračne puške zlomljeno nogo. Ker opozorila ne zaleže-jo, bi kazalo pod kaznijo prepovedati! sploh vsako streljanje na žive cilje.
In še to. Kolesarjenje od trafike pred okrajem do pošte je strogo prepovedano (kazen 2000 din). Tudi to opozorilo ni učinkovito. Kot 4a ga ni, drviio kolesarji po lej bližnjici. Podobno je z vožnjo po lesenem mostu čez Krko. Večinakolesanjcv upošteva opozorilo, nekaj pa .;ih je, ki se ne zmenijo za prometna znamenja. In teptanje zelenih pasov! Ko se je neki otrok pri pošti prevrnil čez žico, ki brani dostop na zeleni pas, je razjarjena miti potrgala vso žico, češ kaj jo Je treba ...
Mar ne ljubimo naScga mesta?
programom. Vemo, da Je zatem novoizvoljeni odbor sprejel v načrt za leto 1957 zgraditev tega oddajnika in da sta se tudi dva tehnika amaterja Javila za to delo. Toda od obljub do dejanja je dolga pot . . . Material propada, a člane tega odbora Se ni zabolela glava. Kaj pravi k temu občinski odbor  Ljudske tehnike?
Po vsej Sloveniji od Maribora do Kopra imajo vrsto oddajnikov, le naša Dolenjska ga se nima. Zanima nas, zakaj Je utihnil oddajnik v Črnomlju, kd Je pred leti tudi Se naredil nekaj korakov  v svet. >
A M nas nI sram, ko v prejemnikih lahko slišimo tudi manjše postaje kot bi bila novomeška, ml pa le čakamo, delamo obljube in sklepe.
Naj bi radioamaterji vsal letos Izpolnim svojo obljubo!    —Jt—
Poglejmo na Dvor!
Ze dolgo nismo v Dolenjskem listu ničesar brali o Dvoru. /.*u> smo sklenili, da se sami oglasimo. Na,| /.vedo ljudje, da tudi Dvorjani ne spijo! — Po dalrisem počitku se je spet oglasMo domače prosvetno društvo in uprizorilo Nuličevo veseloigro »Navaden človek« Precej časa »o se pnpravljali. ker so jim nagajale različne stvari predvsem bolezni igralcev Ze dolgo pred nastopom je vladalo za ligro veliko zanimanje. Končno Je 18. marca precej tesna dvorska dvorana sprejela 274 gledalcev; bila je nabito poln«. — Režijo In vse ostalo sta oskrbeli učiteljloi Majda Levstikova in Rozi Kulovčeva Vel nastopajoči so vloge dobro odigrali ln občinstvo Je bilo zadovoljno. Obleke so si Izposodili pri Ljudskem odru v LJubljani Aprila lin maja bodo gostovali v sosednjih krajih, hkrati pa pripravljalo že (iuigo veseloigro »Svojeglavček«. s katero bodo nastopili 11. maja ln na občinskem festivalu v Žužemberku.
Starši, otroci in šola
Sedma ura zvečer je že minila. Razsvetljena okna gimnazije so kazala, da pouk še teče. Vendar to pot niso bili dijaki, temveč starši, ki so sedeli v šolskih klopeh. Pogovarjali so se z razredniki o učnem uspehu svojih otrok in Se o marsičem. Zanimiva bi bila reportaža o roditeljskih sestankih, če bi v vseh razredih bili postavljeni magnetofoni. Se bolj zanimiva bi bila, če bi na magnetofon lahko ujeli pogovore staršev na poti na sestanek ali na povratku domov. Ce bi k temu dodali še pogovore med profesorji v gimnazijski zbornici in pogovore med dijaki, bi pa hitro imeli na dlani vso problematiko današnje šole.
Uho reporterja amaterja je moglo ujeti samo bežno nekaj izrečenih misli, ki pa vendar odkrivajo marsi-kak problem na današnjih gimnazijah.
»Ko začenjam roditeljski sestanek, moram, čeprav mi ni prijetno, ugotoviti, da niso navzoči starši tistih dijakov, ki imajo več nezadostnih ocen. In ravno 3 temi starši bi se rad pogovoril, kje so vzroki slabega učnega uspeha .. .«
Zamislil sem se ob teh besedah. Treba je vendar na neki način dobiti stik s temi starši. Toda kako? A*I so krivi starši, ali otroci, ali šola? Mogoče dijaki niso obvestili staršev, da je roditeljski sestanek, ker so se bali, da bi oče ali mati zvedela resnico. Mogoče je starše zadržalo nujno delo, morda pa mislijo, da razgovor z razrednikom ni potrebe. .
Ni redko modrovanje očetov: »Kaj bi hodil okoli prfoksov! Fant naj • uči patamen! Ce bo padel, ga bom dal učit'obrti; prej bo prišel h kruhu i in več bo zaslužil, kot če bi študiral!«
Tako vrednotenje šole gotovo vzpodbudno za učenje.
ni
»Kam pa?« sem vprašal pred dnevi znanca višješolca ob večerni uri.
»Matematiko bomo skupaj študirali. Jutri pišemo!«
Drugo jutro ga spet srečam že pred sedmo uro; komaj da me je opazil, tako je hitel.
»Se mi mudi. Ob osmih pišemo! Pa moramo rešit še en problem, k! bo gotovo v nalogi.«
Tistega problema nI bilo v nalogi. Utrujeni možgani pa so se motili pri reševanju enostavnih nalog. In rezultat: pri petindvajsetih dijakih enajst nezadostnih ocen.
Mogoče bi le bilo dobro malo pre-rešetati učni program matematike za višjo gimnazijo in izpustiti poglavja, ki jih 80 odstotkov dijakov pozneje V življenju nikoli več ne bo obravnavalo.
»Zjutraj vstane ob šestih in se uči do pol osmih,* pripoveduje oče o svoji hčerki. Domov prid i/ .i>> ,1» pol dveh, kadar ima 6 ur pouka, po obedu vadi klavir, nato se uči do večera. Za izlete ni časa. Ce preostane kaj časa, pomaga doma v gospodinjstvu.«
Ne zavidam temu dekletu, čeprav Ima »urejeno življenje« in napreduje v šoli z dobrim usnehom.
»Ze znaš novo lekcijo?« vpraša Tone Janeza. »Sem bil že vprašan,« odgovori Janez kratko ln 1o potegne s kolesom proti Otočcu ribe lovit.
Menda se ta Janez uči angleščine le zaradi ocene. In takih Janezev je precej..,
»Kdo se javi za popoldansko delo v delovni brigadi? Kopali boste jarke za vodovod v Ločni!«
»Ce ne bodo jutri profesorji spraševali gremo vsi,« je zaklical Slave in ves razred mu vneto pritrjuje.
Vse se torej vrti okoli spraševanja. Kes nI prijetno biti vsako uro na vse pripravljen. Sest profesorjev premore pi<T"j Vrč. znanja kot ubogi dijak, ki trepeta uro za uro, kdaj ga bo zadelo usodno vprašanje:
»Kakšna je valenca natrija?«
»Kakšen je značaj glavne osebe v Visoški kroniki?«
»Izpeljite sinusov izreki«
»Kje leži Gana?«
»Kaj so hieroglifi?«
»Opiši zaklopko puške M. 48!«
»Razloži Arhimedov zakon!«
Kako še vse bolj čudovita vprašanja so It slišale stene gimnazijskih sob...
»Naš fant vedno hodi v kino. Pre-povejte mu to v šoli!« posreduje mati pri razredniku. »Šolski predpisi nc dovoljujejo obisk kina ob osmih zvečer, zato so predstave ob šestih polne dijaške mladine,« odgovara razrednik. »SIcer so pa mnogi filmi poučni in širijo obzorje. NI mogoče kratkomalo prepovedati obiskovani*? kino predstav.«
Stvar res nI preprosta. Toda, ali ne dajejo starši sam! otrokom denarja za kino?
»Na šport je divji, doma pa ne prime za nobeno delo, tudi uči se ne!« se pritožujejo starši Rcstošolcn.
Spet problem?.
Ko Je na tako mikavna športna slava. Časniki pišejo na veliko o
športnih uspehih. Hudetova gre v Pariz, ki ga brez uspešnega teka najbrž nikoli ne bi videla ...
»Sem proti pretiranemu Športu. Zmeren šport je pa zdrav za dijake,« odgovarja razredničarka na pritožbe staršev.
»Ugotavljam, da so dijaki pri popoldanskem pouku mnogo manj zbrani kot dopoldne. Posebne \ . >-boto popoldne so zadnje ure kot i bi jih ne bilo.«
Brez konca ln kraja je problemov v zvezi s poukom na gimnaziji...
Mladina pa živi svoje življenje. Vedno najde dovolj časa za to, kar jo veseli in za kar se zanima — čeprav na račun študija.
Zdaj, ko so približuje konec šolskega leta, postaja stvar bolj resna. »Moj vodnik ima mesec dni dopusta zaradi študija, jaz ga pa nadomeščam!« pripomni važno mlad tabornik. Saj res! Ne bi bilo prijetno guliti se preko počitnic za popravni izpit. Tudi sicer lahkomiselni dijaki so se lotili učenja. Ali l>"<ln zmotili no-praviti zamujeno?
Malo dobre volje tudi s strani profesorjev, pa bo morda šlo ... saj je končni cilj šole vzgojiti novega človeka, ki se bo zavedal odgovornosti do družbe za svoje delo. Množična udeležba dijakov v letošnji mladinski delovni akciji pri gradnji avto ceste naj bi spet vzbudila v mladini tak čut dolžnosti !n odgovornosti do skupnosti, kot ga je Imela pred leti mladina, ki je sodelovala v osvobodilni borbi.
Upamo, da bo prihodnje šolsko leto delo v šoli zaornlo bolj na glo boko  in da bomo  rešili marsikak problem, ki se danes zdi Se nerešljiv,
N. K.
T4 (420) »DOLENJSKI LIST« Stran 5 1
Ljudska tehnika
v Žužemberku
Preteklo sredo Je bil v Zu-femberku ustanovljen občinski odbor Ljudske tehnike. V imenu okrajnega odbora LT je Maks Som iz Novega mesta obrazložil pomen in naloge organizacije, zlasti pa še tehnične vegoje mladine.
Za Dan mladosti in ob koncu šolskega leta bodo razstave posameznih 6ekcij. Ustanovljeni sta elektrotehnična in strojno-tehnična sekcija, mladinska sekcija pa deluje že leto dni. Ze l«nd je ob občinskem prazniku dokazala, da je vredna večje pozornosti In podpore. Občinski ljudski odbor je zato obljubil denarno pomoč, da bi vsaj z najnujnejšim orodjem in materialom oskrbeli 5 šol v občini. Patronat nad nižjo gimnazijo v 2užemberku je prevzelo
Jutri koncert PD Dušan Jereb
V četrtek zvečer ob 20. url bo v dvorani Doma ljudske pro. svete v Novem mestu koncert moškega pevskega zbora prosvetnega društva Dušan Jereb. Zbor je pripravil nov spored narodnih, partizanskih in umetnih pesmi.
Vabljeni!
Gostovanje v Zagradcu
Preteklo nedeljo so mladinci in mladinke iz Žužemberka gostovali z veseloigro »Zakonci stavkajo« na sosednjem odru v Zagradcu. Nekateri igralci so vloge tokrat bolje izpeljali kot prvič doma. Radi bi gostovali tudi na Dvoru ali v Ambrusu.
(MK)
Sonce v Fučkovcih
Skoraj kot sonce je 29. marca posvetila elektrika v tej oddaljeni vasici Bele krajine kljub temu, da je bij dan oblačen. Vsa vas se je zbrala in z velikim navdušenjem slovesno proslavila pomembni dogodek. Radijski sprejemnik je v neki hiši na vso moč igral, Fučkov-čani pa z novim veseljem gledalo v jutrišnji dan.
gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta, Mizarstvo Dvor pa naj bi zgled posnemalo in pomagalo s strokovnjaki in z orodjem osemletni šoli na Dvoru.
Zužemberška mladina, pa tudi ostali, si želijo tečaj za voznike motornih vozil. ObLO namera-
va kupiti skupno z Ljudsko tehniko primerno vozilo, da se bo. do mladi tehniki učili šofiranja.
Predsednik občinskega odbora LT je Franc Golob. Krožek ročnih del za dečke že vodi tov. Kodre, za deklice pa tov. Ba-škovičeva.
(MK)
Zdravstvena predavanja za žene
Razpored predavanj dr. Slavka Perka, ravnatelja novomeške bolnišnice, s slovenskim filmom »Rak na grlu maternice«:
15. aprila ob 19. uri predavanje v Mokronogu
16. aprila ob 20. uri predavanje v Novem mestu
17. aprila ob 19. uri predavanje v Šentjerneju
18. aprila ob 19. uri predavanje v Kostanjevici 21. aprila ob 18. uri predavanje v Žužemberku
23. aprila ob 19. uri predavanje v Straži
24. aprila ob 18. uri predavanje v Trebnjem 29. aprila ob 19. uri predavanje v Metliki
Predavanja prireja za žene in odraslo žensko mladino okrajni odbor Rdečega križa.
Občutna podražitev mesa
Ko so ljudje zvedeli, da se Je meso podražilo, Je po Novem mestu kar završalo. Po trgovinah, uradih in povsod so se pogovarjali o tem in ugibali, zakaj Je do tega prišlo. Nikomur namreč nI jasno zakaj se meso podraži, in če se, zakaj tega ne razložijo ljudem. Sedaj prodajajo meso v novomeških mesnicah: govedino po 280 dinarjev, teletino po 330 dinarjev, svinino po 420 dinarjev za kilogram.
V ponedeljek, 7. aprila. Je hid živilski trg precej klavrn. Prodajali so le okrasne predmete, volnene izdelke in semena. Od živil Je bilo dobiti nekaj jajc pa 14 dinarjev, motovileč po 20 dinarjev merico, regrat po 15 dinarjev, kislo repo in zelje po 23 dinarjev krožnik, čebulo in česen.
Na sejmiSču pa je bilo zelo živahno. Prignali so 960 prašičev in 96 glav goveje živine. Od tega so prodali 803 prašičev tn 77 glav goveda. Za manjše prašičke so zahtevali od 4.700 do 7.000 dinarjev, za večje pa od 7.000 do 20.000 dinarjev. Vole so prodajali na čez od 65.000 do 90.000 dinarjev ali po 140 do 160 dinarjev kilogram, krave na čez po 40.000 do 75.000 dinarjev. aU po 90 do lt25 dinarjev kilogram, junce in telice pa od 4O.000 do 60.000 dinarjev kilogram, ali po 145 do 160 din kilogram. Cena je tokrat nekoliko poskočila, čeprav je bilo prignano razmeroma malo goveje živine.
Drobne iz Metlike
V nedeljo, 30. marca je v Metliki gostovala igralska družina Tovarne kemičnih in farmacevtskih izdelkov »Lek« iz Ljubljane. Kar številna igralska družina je letos prvič defoutirala v javnosti, in sicer s komedijo »Košček sreče« Ceha Mihaela Skuteckvja. V dokaj zahtevni igri s številnimi scenami je nastopilo okoli 25 igralcev, ki so s sabo pripeljali tudi mali vrtljiv oder, ki je omogočal spremembo scen in dejanj. V nastopu samem sta zlasti oba glavna igralca pokazala lepo, ubrano igro, pa tudi drugi so se izkazali. Skratka: ves igralski kolektiv je pokazal dobro, solidno igralsko znanje, kar Je predvsem zasluga režiserke Lili Stromarjeve, o kateri smo v prejšnjih letih, ko je še službovala v Metliki, zapisali nekatere lepe igralske uspehe.
29. marca je dr. Slava Luna-
ček prosvetnim delavcem metliške občine predavala o higienski ureditvi šolskega poslopja in njegove okolice. — Naslednji dopoldan pa je številnim staršem prikazala telesni lin duševni razvoj otroka,
V nedeljo. 6. aprila, je bila ob 11. url dopoldne v prostorih Belokranjskega muzeja odprta ra*-stava »Naša žena ▼ narodnoosvobodilni borbi«. Razstavo je ob lepi udeležbi odprla predsednica Okrajne zveze ženskih dru-
štev tov. Franaka Slakova. Otvoritve se je udeležil tudi sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Martin Žugelj. Zanimiva razstava bo odprta do vključno 27. aprila, in sicer vsak dopoldan.
Igralska družina metliške mladine se je v nedeljo, 8. aprila, predstavila s Katajevo veseloigro »M&tion težav«. Režirala je tov. Julija Rajmerjeva. Igra je lepo uspela. O njej bomo še poročali.
Iz Črnomlja in okolice
Obiskali smo naše brigadirje
Nestrpno smo pričakovali dan, ko naj bi se izpolnila tovarišičina obljuba: obisk našim trebanjskim brigadirjem. V sredo smo odšli v mladinsko naselje.
Pri kuhinji nas je sprejel dežurni brigadir in nas odpeljal do barak. Ogledali smo si brigadirsko spalnico. Tu se nam je pridružil pomočnik komandanta tovariš Tomo. Razložil nam je, kje bodo uredili ambulanto, umivalnice, kuhinjo in drugo. Nato smo odšli v jedilnico. Tovariš Tomo se je vsedel na klop, mi smo se pa zgrnili krog njega. Dolgo smo se pogovarjali. Bil je zelo prijazen. Tudi drugi brigadirji bi se bili radi z nami pogovarjali, a jih je klicalo delo. Oglasili smo se v kuhinji. Kuharice so nas veselo sprejele. Ena je Matičku poveznila na glavo kuharsko čepico, privezala mu je predpasnik in ga peljala h kotlu, da je premešal juho. -
Veselo razpoloženi smo se brigadirjem zahvalili za lep sprejem in jim zaželeli: »Kmalu na svi-
denJe!<( Učenci 4.a razreda
osnovne šole v Trebnjem.
S škropljenjem sadnega drevja smo pričeli letos šele v začetku marca. Najbolj uspešno je bilo delo tam, kjer so kmet. zadruge organizirale ekipe za škropljenje kot je to v Draga tušu in Črnomlju. Slabše poteka škropljenje v sektorju Starega trga, kjer zadruga ni organizirala strokovne ekipe.
Do konca marca je bilo poškropljeno nad 60 odstotkov sad, nega drevja, kar je zadovoljivo. Napredni sadjarji, ki redno čistijo in škropijo sadno drevje, zahtevajo kaznovanje tistih, ki tega ne delajo. Ce zatiranje sadnih škodljivcev ne zajame vsega drevja, je prizadevanje manj učinkovito.
•
Prvič smo gledali v Cnomlju cinemascopski 4ilm 30. in 31. marca: film »Sedem let ljubezni«. Za to kino predstavo je bilo izredno veliko zanimanje in mnogi niso prišli do vstopnic. •
Perspektivni načrt razvoja kmetijstva v občini predvideva, da bo v črnomaljski občini do leta 1961 preoranih 1.250 hektarov steljnikov, od tega letos 80 hektarov, ki bodo preorani na dragatuškem sektorju. Za pri-četek del je vse pripravljeno.
Steljniki dajejo sedaj le okoli 7.600 din kosmatega dohodka
letno. Po melioraciji, s katero se te površine spremene v njive ali sadovnjake, se dohodek ob uporabi sodobnih agrotehničnih ukrepov lahko že naslednje leto poveča na 60.000 din po hektaru. To kaže, kako velike neizkoriščene rezerve se skrivajo v teh površinah. Praprot, kot manjvredno steljo, ki je sedaj glavni donos stelnikov, bo nadomestila slama, ki jo bodo med drugim pridelali na teh površinah.
J. 8.
Zagrebški spomladanski velesejem
Od 11. do 20. aprila bo v Zagrebu odprt spomladanski velesejem, za katerega se je prijavilo nad 1660 domačih in tujih razstavljalcev. Osnovni cilj velesejma bo tudi tokrat: pregled jugoslovanske proizvodnje in njenih možnosti «a oskrbo no-tiranjega trga s predmeti domače proizvodnje, kot tudi njenih možnosti za izvoz. Sestavni del velesejma bo mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, med. narodni sejem opreme za trgovino in gostinstvo, jugoslovanski obrtni sejem in revija sodobnega oblačenja. Za obiskovalce velesejma so pripravili i več lepih daril, ki bodo izžrebana.
Tokrat:
aliske rukometašice
Poml.id prihaja ln t njo začetek nove Športne sezone. Ta bo letos Se posebno bogata, kajti tako kvalitetnih tekmovanj in nastopov kot se nam obetajo letos, še nI bilo in mogoče »pet ne bo neuaj let. Gotovo ste-uganili, da imamo v mislih nastope za mlade graoi-telje avto ceste, toda to ni vse. Tuđi ostala tekmovanja nc bodo mc manj zanimiva. Kar naSteJmo Jih: odbojkarske tekme zvezne lige, linaSke nogometne tekme v Črnomlju ln Novem mestu, ligaške rokometne tekme v Črnomlju, atletiki nastopi v Novem mestu itd. Ta tekmovanja so pred vralml, zato se nanjo vsi pospešeno pripravljajo.
No, O teh pripravah mislimo nisem nrlčnkoval. V Novem mestu spregovoriti. Marsikoga bo zanl- smo pač navajeni, da se treninga malo kako so se pripravljali na udeleži polovica ali pa še manj tekmovanja za točke v tej aH oni najbolj prizadevnih članov ekipe, ekipi.  Tokrat nekaj  o marljivih   tu pa sem videl »pri delu« skoraj
črnomaljskih rokometallcah, prihodnjič pa Ge kaj o drugih.
Pred kratkim, ko sem sc mudil V Črnomlju, sem sref-n) treneri« lenske rokometne ekipe črnomaljskega Partizana — Franca Moljka. dogovor Je seveda takoj »tekel o •portu tn o pripravah njegove ekipe ra bližnja prvenstvena te.: Vanja. K«r sem imel ča«, sem •prejel njegov predlog, da se kol
Sazovalcc udeležim tren'nga žen-• rokometne  ekipe Povtdstl
ernm. du urin bil pre«K*nečen, ti takega obl«sxa na treningih
kompletno prvo ekipo In se lepo Število pionirk, kt bodo kmalu »Dosobne zameni nt l to al. ono lz prve ekipe Trening Je bil pester, no 1 več pozornosti pa ie posvečeno pridobivanju kondicije. Tu naj-bolt pomaga tek čez drn ln strn, »n tudi Igra sum«, seveda tudi na t.hniko niso poznblli. D<>ber blok :n pravilno postavljena »cona« sta osnova dobre obrambe.
Po /akllučku trenili«« svs se » trenerjem M Olj kom malo natančneje pomenila O problemih ki tarejo črnomaljske rokonietase. Po-
vedal mi je, da je prva moška
ekipa skoraj razpadla, ker so igralci razkropljeni (študentje so v LJubljani) in zato nI pravih treningov. Tudi opreme nimajo, sum pa tudi ne more trenirati vsa moštva. Mogoče se bo le kako uredilo, toda kakih presenetljivih uspehov od moške ekipe letos ni pričakovati.
Drugače je z žensko ekipo. Te bo pričele s kondicijskim treningom že Januarja in sedaj so že v dobri formi. Znano Je, da »o Cr-nomaljčanke vedno med. najbolj vzdržljivimi ekipami v republiški ligi. v kateri tekmujejo. Crno-maljčani vedo, da tekma se ni izgubljena, četudi nasprotnik vodi po prvem polčasu z dvemi alt tremi zadetki prednosti, kajti domaća dekleta Sele takrat pokažejo vse. kar zmorejo. Sedaj Jih vadi 30, velika izbira Igralk pa prisili vse, da redno trenirajo, kajti borba za vstop v pivo ekipo Je ostra. V letošnji sezoni bo v glavnem nastopala ista ekipa kot lani. NaSteJmo standardne igralke prvega moštva: Tončka Lozar, obe sestri ZunlČevi, Zlna Welss, Carmarv, Jožica Furlan, Zlata Bližal, Marija Lnkner. Marija Hrajčič itd.
Poudariti moramo, da so to Se vse mladinke, nekatere pa celo pionirke, zato Je njihov uspeh v članski republiški ligi toliko pomembnejši Trener Moljk ml Je tudi zaupal, da v konkurenci mladink računajo na prvo mesto v Sloveniji, prav tako pa bodo tud* pri pionirkah med najboljšimi. Priprave  so bile doslej dvakrat
Hudetova zmagala na krosu v Podpeči
Zadnjo nedeljo so »e atletinje TVD Partizana iz Novega mesta udeležile krosa v Podpeči pri LJubljani, ki Je bil organiziran za prvenstvo ljubljanske atletske pod/veze.
NaSa rriire/i-ntantka Hudetova, ki se Je komaj vrnila Iz Pariza, Je v lepem teku premagata vs« mladinke na «oo metrov. Tudi Cor&inova sc Jc izkazala, saj Je premagala odlično Pucovo iz Ljubljane ln Je takoj za Hudetovo pritekla na cilj.
Skoda, da Je nova tekmovalka Slakova, doma Iz Mirne ped, pr«'-hltro žarela in zato koma) sedma prispela v cilj. Novomeške tri tekmovalke »o tudi kot moStvo dosegle prvo mesto.
tedensko, sedaj pa, ko Je prvenstvo pred vratmi, bodo trikrat te-tensko. Ker so igralke disciplinirane, ekipe nJI težko trenirati. Velik problem Je oprema. Dresi so stari in obrabljeni, čevljev pa sploh nimajo. Tudi žoge so velik problem. Ena žoga je odločno premalo za vse ekipe. Omeniti je tudi treba, da so se vse igralke prijavile v brigado Ker nameravajo formirati posebno športno brigado, bo tam omogočen intenziven trening za jesenski del republiške lige.
Ob koncu ml Je trener Moljk naročil, naj bi preko našega lista izrazllll zahvalo črnomaljskemu športnemu občinstvu, ki je bilo moštvom vedno v veliko moralno oporo. F. M.
Nogomet
Preteklo nedeljo Je blila v Kočevju odločilna nogometna tekma za prvo mesto v n. razredu NLP med domaćim Partizanom m novomeškim Elanom. Igrana je bHa pod zelo težkimi okolnostmi, ker Je bilo igrišče zaradi dežja skoraj pod vodo, tako da o lept igri ln premišljenih akcijah ne moremo govoriti. V prvem delu igre so bili domači boljSi, ker so se bolje znašli na spolzkem igrišču ln dosegli dva gola, ki sta že skoraj pokopala vse upe Novomesčanov. Navzlic temu so v drugem polčasu Novomeščanl zaigral) kot prerojeni in popolnoma nadigrali kočevske nogometaše, stanje so izenačili na 2:2 (Horvat tn Besek), nato pa je Elanova obramba spet napravl'la veliko napako ln domači so povedll s 3:2. Dve ali tri minute pred koncem tekme so Eilanov-cl po daljšem obleganju Vrat domačinov le dosegli gol, ki ga je sodnik sprva priznal, nato pa razveljavil Pripomnimo naj, da Je to storil na intervencijo domačega mejnega sodnika, ki je hkrati tudi vodilni funkcionar v nogometni sekciji Partizana. Ta odločitev sodnika, kt stnne Elan dragoceno točko, 1e razburila vse igralce Klana, toda navzlic vsemu so disciplinirano zaključili tekmo. Zaradi očitne napake sodnilka, ki je odločilno vpdlvala n« končni Izid "km", se je vodstvo Elanove ekipe sklenilo pritožbi pri tekmovalni komislU NPL. Prihodnjo tekmo igra Elan na domačem igrišču z ekipo Slovan« lz LJubljane.
r. m.
DOLEMSkl OBVEŠČEVALEC
Sreda, 9. aprila — Tomaž.
Četrtek. 10. aprila — Marko.
Petek, 11. aprila — Filip.
Sobota, 12. aprila — Lazar.
Nedelja, 13. aprila — Ida.
Ponedeljek, M. aprila — Valerija.
Torek, 15. aprila — Helena.
SONCE: n. aprila vzhaja ob 5-24 in zahaja ob 18.43. Dan je dolg 13 ur in 19 minut.
LUNA: 11. aprila ob 00.50 zadnji kralec
»KRKA« — NOVO MESTO: 9. in 10. IV francoski film »BELE2-NICA MAJORJA TOMPSONA«. Od ll. do 14. IV. amer. barvni Mm »ZGODBA O GLEENU MIL-LERJU«,
ČRNOMELJ: 8. in 9. IV. ameriški film »ONSTRAN V GOZDU«, lil. in 13. IV. ameriški barvni film »PIKNIK«.
METLIKA: 9. IV. ruski barvni film »MEHIKANEC«. 12. in 13. IV. ameriški tlim »V KANJONIH KOLORADA«.
KOSTANJEVICA: 13. IV. avstrijski film »ZDAJ' SMO PA TAM«.
TREBNJE: — 12. in 13. IV. ruski barvni film »MATI«. Predstava v nedeljo ob 14. in 16.
ŽUŽEMBERK: — 13. IV. ameriški film »V DOLINI BOBROV« ln »DVA ORALA ZEMLJE«.
SEMlC: 13. aprila jugoslovanski film »MILIJONI NA OTOKU«.
bližini gradu Bajnofa. Naslov v upravi lista. (174-58) PO UGODNI CENI PRODAM malo posestvo brez hiše (5 ha) v Tuševem dolu. in vinograd (22,86 arov) z zidanico v Stražnjem vrhu. Prodam skupaj ali posamezno. Flak Jože, Doblička gora pri Črnomlju.
V SOBOTO POPOLDNE na ljubljanskem    avtobusu pomotoma
vzeti rjavi kovček z žensko obleko in otroškim perilom takoj vrnite postaji Ljudske milice v Šentjerneju!
NA SEJMU V ČRNOMLJU sem izgubil denarnico s 400 dinarji, z zdravniškim spričevalom na ime Milka Figurski in karto za specialni zdravniški pregled v Ljubljani. Najditelja naprošam, da mi izgubljene stvari vme proti povrnitvi stroškov. Figurski Vladimir, Butoraj ll. pošta Črnomelj.
29. MARCA SEM IZGUBIL od Su-
horja do Metlike aktovko z električnim vrtalnim strojem ih drugim orodjem. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne Cvel-bar Alojzu v Metliki.
DEKLE, KI IMA VESELJE dO gospodinjstva, z znanjem kuhe ali gospodinjskim tečajem, sprejme takoj družina v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite: Zelinka Met;, Ljubljana, Celovška c. 34.
Vse družbene organizacije, podjetja ter društva obveščamo, da naše podjetje nima sredstev zt razna darila oziroma podpore t«r ne bo pismeno odgovarjalo na posamezne prošnje za podpore tel darila.
Uprava podjetja »Industrija perila« — Novo nuvU
Zaradi poprav !a okrajne ceste štev. 1534 na reilaciji Poganci — Ruperč vrh, bo ta cesta v času od 3L marca do 21. aprila 1958 u, ves promet zaprta. Promet je preusmerjen na cesto Novo mesto — Smihel — Ruperč vrh. "
Okrajna uprava za ceste Novo mesto
Za povrnjeno zdravje se tople zahvaljujem vsem zdravnikom M zdravstvenemu osebju na internem oddelku novomeške bolnišnice. Posebno zahvalo dcigujem ljubeznivemu primariju dr. Koscu tn nesebično dobri sestri Mettd Avscevi.
Polđka Pire, Zadovdnek 8 posta Leskovec pri Krškem
CENA MALIH OGLASOV: do deset besed 160 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 12 dinarjev. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslovom v ogiasnem oddelku uprave lista, se pribije 30 dimar-jev.
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov al; kakršne koli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
Naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih 50 odstotkov popusta (ne velja za ustanove ln podjetja).
PRODAM HISO in 2,5 ha zemljišča na Podrebru pri Semiču. Prodam skupno ali posamezno po parcelah. Vprašati: Foto Crn-kovlč. Bosanski Brod.
PRODAM ENOSTANO VANJSKO HISO z 2 ha zemlje in gospodarskim poslopjem v izgradnji v Zabjl vasi. Naslov v upravi lista (173-59)
PRODAM RADIO APARAT znamke Ozren. Vprašati v Gor, Straži Stev. 70.
PRODAM PO ZELO UGODNI CENI skupno ali po parcelah; vinograd, sadovnjak, niivo in hiša. Posest se nahaja   v neposredni
METLIKA
Marca je bila rojena 1 deklica.
Umrli sta: Martinkovič Katarina, 77 let, iz Giršičev, in Brine Doroteja, 66 let, iz Gribelj.
NOVO MESTO
V času od 29. marca do 5. aprila je bilo rojenih 14 dečkov ln 13 deklic.
Poročili so se: Lungar Adolf, kmetovalec te Sahovca, in Man-telj Frančiška, hči kmeta z Vrha pri Dolžu. Fink Janez, delavec az Male Cikave, in Berkopec Ana, delavka iz Rakovnika. Golob Janez, mizarski pomočnik iz PraproČ. in Bukovec Frančiška, uslužbenka iz Vavte vasi; lic Frančišek, geome-ter, in Klemene Marija, gospodinja, oba iz Črnomlja.
Umrla sta: Skubic Doroteja, žena delavca iz Metnaja, 54 let, in Lubišek Janez, upokojenec iz Peč-ja, 69 let.
GOTNA VAS
Rojena sta bila 2 dečka.
Umrla sta: Kastelic Marija, kme-tovalka s Plemberka, 78 let in Hrovat Janez, kmetovalec iz Re-
gerče vasi. 78 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Smole Ana iz Migolice — dečka. SokoLoviČ Ifeta iz Trebnjega — deklico, Heferle Vida iz Novega mesta — deklico, Gedo Mira iz Srebrnlč — deklico, Ziberna Marija iz Brusnic — dečka. Carman Alojzija iz Bučke — dečka, Novak Rozalija iz Dol. Kar-teAjevega — dečka, Golob Otilija iz Gor. Laz — dečka. Šauer Anica U Suhorja — deklico, Umek Alojzija z Vršnih sel — dečka, Fabjan
Anica iz Podturna — dečka. Vesel Julij ana iz Goleka — dečka. MisV maš Marija iz Bodganje vasi — dečka, Avgustinčič Frančiška Is Mirne peči ■*■ dečka. Safarič Anica iz Kočevja — dečka Stancar Marija iz Šmarjeških Toplic — dečka, Mencinger kotalila iz Kočarjev — dečka, Ziffek Ro7?i:-;a iz Kočevja — dečka. Rozrnisn Alojzija iz Tomažje vasi — dečka. Ko.be Marija in Speharjev — dečka, Udovič Angela iz Repč — deklico, Božič Kristina iz Gabrja — detald-co, Zunič Barica iz Pribanjcev — dečka, Nemanič Jožefa iz Metlike — dečka, Govednik Marija s Sod-jega vrha — deklico. Novšak Anica iz Gor. Podboršta — dečka, Orehek Marija iz Mirne peci — dečka, Murn Roža« j a iz Trebee vasi — dečka.
KRONiKAONISRCČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Suša Ivan. sin posestnika s Svinjskega, je padel s kozolca in si poškodoval levo roko. Strba-Cki Miodrag, gradbeni tehnik iz Beograda, je padel z motorjem in si poškodoval levo nogo. Pavlin Ina, družinska upokojenka iz Rs-teža. je padla in si poškodovala desno nogo. Lavrič Jože, delavec iz Dolge vasi, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Lavriča Jožeta, vojnega invalida s TO'lstega vrha, je sin z gorjačo tepel po rokah in mu jih poškodoval. Mih alt č Franc, delavec lz Podhoste, si je v službi pri delu poškodoval levo nogo. Hari Terezija, hči delavca ..iz Malin, je padla in si poškodovala desno nogo.
V
Športniki za brigadirje
V okviru prireditev ob proslavi pričetka del na avto cesti Bratstva in enotnosti je bilo v torek 1. aprila v Novem mestu tudi več kvalitetnih in zelo zanimivih športnih srečanj.
Novomescani se v Kopru niso posebno izkazali, kar je razumljivo, ker so imeli čez zimo zelo slaDe priprave. Tudi prvi niz tega dvoboja je razočaral domače gledalce.   Partizanova vrsta je začela
Odbojkarji zagrebške MLADOSTI so v Novem mestu osvojili prvo mesto. V prvem kolu zvezne lige jih bomo ponovno gledali v Novem mesto, ko se bodo srečali z domačini Partizanom. Na sliki: državni reprezentant Mikina s soigralci, levo od njih ekipa Branika, na skrajni levi: novomeški Partizan.
Pričnimo z odbojkarskim turnirjem. Sodelovale so mestne reprezentance Zagreba. Ljubljane, Maribora in Novega mesta, če pa še dopolnimo, da je Zagreb zastopala Mladost, LJubljano 01ympija in Ljubljana. Maribor Branik — okrepljen z najboljšima igralcema Fužlnarja — Antekolo-vičem in Pipanom — in Novo mesto domači Partizan, potem lahko trdimo, da je bilo to doslej eno nad večjih ln najkvalitetnejših odbojkarskih tekmovanj pri nas.
Zreb je hotel, da še najprej srečata Maribor in Novo mesto ter Zagreb in LJubljana. Zagrebčani z LJubljano niso imeli težjega dela ln so zmagali s 3:1 (12:15, 16:14, 1S:9, 15:7). drugače pa je bilo s srečanjem Novo mesto : Maribor.
Zabukovec zmagal na okrajnem brzorurnirju
V nedeljo je bil v Novem mestu izbirni brzoturnlr za določitev predstavnikov novomeškega okraja na posamičnem brzopoteznem prvenstvu Slovenije v šahu ki bo prihodnjo nedeljo v LJubljani. Na turnirju so sodelovaRL najboljši brzopotezni igralci okrala. izven konkurence pa prvokategornika Sila |n Kos (Maribor). Po zelo dobri igri je prvo mesto z 10 točkami osvojil Zabukovec (Trebnje), drugi Je bil Sila (9), tretji Kos (H) ln četrti Gajski (fi in pol). Sledili so Se Kranjc (Črnomelj) in Avsec (Novo mesto) — 6 točk, dalje Sitar in Bartolj — S točk, Malerič (Črnomelj) — 4 in pol točke. Jenko 3 točke Itd.
Za predstavnike novomeškega okraja na republiškem prvenstvu so bili določeni: Sitar in Gsjskl (Novo mesto) ter Zabukovec (Trebnje).
r. m.
mlačno, brez prave borbenosti, nato pa je nastopil pravi prepo-'rod. Začeli so igrati borbeno, borili so se za vsako točko, se metali za žogo, napadli, blokirali in drugI niz odločili v svojo korist. Z dobro igro so nadaljevali tudi v tretjem nizu, v četrtem pa so spet popustili. BranLk Je izenačil stanje v nizih na 2:2. Tedaj so Novomescani 6pet dali vse od sebe in zmagali. Premagali so okrepljeno vrsto Branika in to je iep uspeh, čeprav je rezultat tesen 3:2 (10:15. 15:9, 15:7. 13:15 ln 15r7). Vse kaže, da jim je turnir v Kopru le koristil, saj so skoraj vsi razen Medica pokazali dobro formo, najboljši pa sta bila Simič in ing. Bergant.
V finalni tekmi sta se srečala zmagovalca, v borbi za tretje mesto pa poraženca. Razumljivo je, da se NovomešCani niso mogli zadovoljivo upirati Zagrebčanom, ker jih Je tekma z Mariborom preveč utrudila. Tudi borbenost Je popustila, kot da so se že zadovoljili z drugim mestom. Zmagala Je reprezentanca Zagreba s 3:1 (15:10. 15::6, 5:15 ln 16:7) ln tako osvojila prvo mesto in pokal prireditelja. V srečanju za tretje mesto je Maribor premagal LJubljano s 3:2 (15:7, 3:15, 8:15. 15:11 in 15:9). Vse tekme so dobro sodili Brajniik iz Ljubljane ter Urh in Romih lz Novega mesta .
Košarkarski dvoboj LJubljana : Lokomotiva Je bil prava poslastica za ljubitelje košarke Tekma Je bila živahna, polna lepih kombinacij, preciznih podaj in metov. V začetku so bili Zagrebčani boljši, v drugem polčasu pa Jim Je pošla sapa ln končno so Ljubljančani zmagali z 11 tockanv razlike z rezultatom 69:58 (32:34). Pri zmagovalcih sta bila najboljša državna reprezentanta Zupančič (26) ln Kapelj (lfl). pa tudi dolgi MUller
ni razočaral. Pri Zagrebčanih Je bil najbolj*! precizni Sinkovič, ki je za svoje moštvo dosege; 16 točk. Tekmo sta dobro vodila brata Peter in Janko Kavčč iz Ljubljane. *
Takih tekem kot tokrat si novomeško športno občinstvo še želi ln upamo, da se bo ta želja že v kratkem uresničila. Edino pripombo bi Imeli na obveščen.le gledalcev o rezultatu itd. Nujno bi bilo, da se za večja tekmovanja, za odbojkarska in posebno za košarkarska pripravi ozvočenje Tako bodo imele tekme še večji propagandni učinek, ker bodo s potekom seznanjeni vsi gledalci in ne samo tisti, ki so v neposredni bližini zapisnikarjeve mize.
Za zaključek še nekaj o nogometnem srečanju. Dvoboj med Elanom in Garnizonom JLA je bil bolj trening tekma, ker *c Imel Elan pred seboj težko prvenstveno srečanje s kočevskim Partizanom. Tu se je pokazalo, da je Elanova obramba zanesljiva in bo steber moštva, nasprotno pa je napad še nevigran in zato ni uspe! nit; enkrat zatresti nasprotnikove mreže. Tekmo, ki se ie končala brez cojov — 6:0. je dobro sodil Korent i3 Novega me^" F. M.
Prvenstvo Noveađ mesto v krosu
Prvenstvo Novega mesta v krosu bo na Loki v soboto, 12. aprila, ob 15. uri. Nastopili bodo atleti, smučar.11 in ostali tekmovalci Partizana. Ker je tekmovanje važno za vsakega tekmovalca, vabimo vse telovadce in Športnike k številni udeležbi. Proge ne bodo naporne in bo lahko vsak tekmoval.
Tekmovanje bo hkrati Izbirno za tekmovanje ob žici okupirane LJubljane, ki bo 9. maja v LJubljani.
Otvoritveni atletski miting v Novem mestu
V soboto, 19. aprila, bo v Novem mestu ob 15. uri otvoritveni atletski miting. Tekmovanje bo v naslednjih panogah:
Moški: 60 metrov, 400 metrov, 1,500 metrov, disk, višina, daljina, krogla in kopje.
Ženske: 60 metrov, 666 metrov, vlSIna, daljina, krogla, disk in kopje.
Na tekmovanje vabimo fie ostale dolenjske atlete. Tekmovanje bo priprava za Izbirno tekmovanje za Graz (Avstrija), ki bo 27. aprila v Ljubljani.
Nagradno predvojaško tekmovanje z motornimi vozili
V nedeljo. 6. aprila. Je Avtomo-to druStvo v Novem mestu organiziralo ocenjevalne vožnje pred-vojaške vzgoje z motornimi vozili. Tekmovanja se je udeležilo Šest ekip z 18 tekmovalci Zmagala je 4. ekipa, ki so je sestavljali: Martin Cvelbar. Anton Remec, in Vinko Verblč — dosegli so 330 točk. Drugo mesto si deJbta 2. in 3. ekipa s 130 točkami. Ekipi so sestavljali; Miloš Matko, Herman Skerlj in Silvo Požar ter DaneRi. felj, Anton Maras i.n Vlado Avseo,
Tekmovanje je nekoliko mota dež, sicer pa je lepo uspelo.
t
IVO PIRKCVIč:
Kukova gora »Kroglo, ne pa vina!"
KJšW Spomin na praznovanje 1. maja pred 12 leti
(Nadaljevanje ln konec) Dežman je namreč trttnjavo, katare sledove je Se danes videti, postavid v dobo Merovin-gov. Ljudevitove utrdbe so gradili zidarji in tesa-rji, ki jih je poslal upornikom politični zaveznik oglejski patriarh For-tunat; kovači v trdnjavi pa so bilj po vsej verjetnosti slovenski učenci zadnjih. Latobikov, ki so že stoletja prej topili v svojem plavžu v Mihovem izvrstno železo in tam tudi kovali odlično orožje, katerega hrami nekaj tudi naš Narodni muzej v Ljubrjani.
Kako bj se po tej obilni naši jezikovni in materialni dediščini po latobiških. staroseiLcah pod Kukovo goro še čudili, da ee nam je utegnilo po isti poti, kakor Monte Cucoo v Severni Italiji. ohraniti iz tisočletne pradavnine tudi ime dolenjske Kukove gore.
Sodobni jezikoslovci menijo, da ime Kukova gora, če j« že »taro, ni niti keltsko, ampak še starejše in celo predilirsko.
Podprite tudi vi človekoljubno akcijo: zgraditi našim otrokom sodobno okrevališče ob slovenskem Jadranu. Zato kupite še danes srečke denarne loterije Rdečega križa Slovenije. Žrebanje bo 20. aprila. Izžrebana bo vsaka četrta srečka!
63.114 denarnih dobitkov loterije RK Slovenije bo izplačanih- brez kakršnihkoli odbitkov. Prva premija je pol milijona din. še danes si kupite srečke po 100 din. Javno žrebanje bo 20. aprila v Ljubljani.
Latobiki so ga dobili potemtakem od Ilirov, le-ti pa od še e tare j šega neznanega ljudstva bronaste dobe pod Gorjanci.
Tudi to se je lahko zgodilo, saj je staani Kušljan, ki je odkopaval v Mihovem za dunajski Dvorni muzej več sto bogatih latobiških grobov, zares zasledil pod keltsko plastjo v zemlji še starejšo ilirsko s siromašne j šimi najdbami, ki jih je imenoval Kušijan v svojem dnevniku odkopavanj »etruščan-ske«. Izraz izvira brez dvoma od ljubljanskega kustosa Alfonza Mulmerja, kj je zares povsod videl etruščanske vplive. Miillner pa je prvi strokovno uvedel    Kušljana v arheološko
delo in ga podpiral moralno in z denarjem. Pod pridevnikom »etruščanski« je gotovo treba razumeti »haillstattski«, to je »ilirski« iz zgodnje železne dobe.
Ce so Kukovo goro dobili Latobiki od Ilirov, nam že to torej dokazuje, da tudi Kelti niso uničili starih Ilirov, kater«, so ob svojem vdoru v tretjem stoletju pred našim štetjem našli v dolini Krke, ampak se z njimi zlili v eno ljudstvo. V Mihovem odkrit^ plavž, množica tam skovanega orožja, nožev, mečev, Ščitov (ščitnih grb), sulic, štiri Čelade, posoda, bronaste in steklene zapestnice in sponke, velike    množine    steklenih in
jantarjevih, posrebrenih in pozlačenih koraid, kar vse leži danes, žal na Dunaju, nam več kot zgovorno 'pripoveduje, da so z Iliri pomešani keltski Latobiki pod Kukovo goro naglo in vešč© razvili visoko obrtnost, k: so jo morali Pri mjiti prvi Slovenci kolikor toliko spoznati.
Na starost imena Kukove gore kaže morda še nekaj.
Pod Gorjanci si še pripovedujejo, da so ljudje v starih časih dodajali rožnemu vencu vsak večer še očenaš za uboge ljudi pod Kukovo goro. Slišal sem, da je treba moliti zanje zato, ker se bo nekoč odprla Kukova gora in potopila vso dolino pod seboj. V tej veri smemo morda
Vlado   Lamut:   POMLAD   POD   GORJANCI (1957)
Atomska medicinu
v Sovjetski
zvezi
V Sovjetski zvezi že zelo na široko uporabljajo atomsko energijo na vseh področjih gospodarstva, zdravstva in tehnike. Zlasti uporabljajo izotope v diagnostiki in terapiji, torej v spoznavanju bolezni in zdravljenju bolnikov. Razvoj jedrske fizike je že omogočil proizvodnjo radioaktivnih elementov domala v neomejenem obsegu. V Sovjetski zvezi razpolagajo že b 700 različnimi radioaktivnimi izotopi. Se do nedavna so uporabljali v medicinski praksi samo dragocene radioaktivne snovi kot sta radij in mestorij in pa seveda nerodne rentgenske aparate. Najnovejše metode pa
POSEBNO
OBVESTILO
V preteklem tednu smo prejeli od mnogih naših naročnikov in bralcev precej vprašanj, v kateri Dom kulture se je s 1. aprilom 1958 preselilo uredništvo z upravo našega tednika. Sporočamo, da je bilo »Posebno obvestilo« v zadnji številki našega lista žal le prvoaprilska šala, v kateri pa so (žal) vse številke in vsi podatki resnični — razen navedb seveda, da je list dobil nove prostore. Naročniki in ostale stranke nas lahko še nadalje obiskujejo v dosedanjih 2 poslovnih prostorih v Novem mestu.
KOLEKTIV DOLENJSKEGA LISTA
bolj in bolj izpodrivajo renitge-nološke preiskave. Sovjetska medicina se v velikem obsegu okorišča z umetnimi radioaktivnimi elementi, zlasti s kobaltom, fosforjem, z jodom lin natrijem. Umetne radioaktivne izotope lahko praktično uporabljajo pri ljudeh vseh starosti od dojenčka do starčka, kar velja predvsem za diagnostiko.
Za zdravljenje pa uporabljajo izotope samo pri nevarnih obolenjih, hudih oteklinah in hudih krvnih boleznih. Tako na primer sežejo po radioaktivnem fosforju, če je v krvi preveč rdečih krvnih telesc, kakor tudi pri levkemiji, ki velja doslej ra smrtno nevarno bolezen, zaradi preobilnega in naglega množenja belih krvnih telesc.
Odlično se je obnesel radioaktivni fosfor tudi pri zdravljenju nevarnih oteklin in pri raznih kožnih boleznih. Radioaktivni jod in naitriij so začeU uporabljati pri preiskavah dejavnosti ščitnih žlez in pri zdravljenju teh žlez. Oba elementa uporabljajo tudi pri drugih obolenjih, ki povzročajo mortnje v delovanju organizma. Zlasti razveseljivi so uspehi pn zdravljenju bolezni basedov.
Za spoznavanje in zdravljenje možganskih oteklin uspešno uporabljajo radioaktivni jod. Ce hočejo ugotoviti hitrost krvnega obtoka pri ljudeh, ki trpe za raznimi srčnimi obolenji, sežejo po radioaktivnem naitriju.
Radioaktivni kobalt uporabljajo med drugim pri pljučnem raku. Pri drugih hudih oteklinah na površini telesa uspešno uporabljajo radioaktivni izotopni element ceisi. Pri spoznavanju raznih oblik rahitisa, pri razi-
skavanju ali je vzrok izlivov v prsno mreno tuberkuloza ali rak, uporabljajo radioaktivni fosfor, ki ga dajejo odvzeti tekočini.
Podobne metode uvajajo tudi v sodni medicini. Zastrupdje-nja ugotavljajo z intenzivnim vbrizgavanjem seruma z nevtroni. Elementi v krvi postanejo radioaktivni, mogoče jih je ločiti in tako ugotoviti, ali je bil pokojnik zastrupljen ali ne. Dosedanji uspehi sovjetske medicine so veliki, še večji pa se obetajo v bližnji prihodnosti.
(Po »Presvetli«)
RAZLIKA
slutiti ostanek zelo razširjene prastare bajke o zmajih, ki prebijajo skalne stene jezer in s poplavami razdevajo naselja in pogubi j ajo ljudi. Ce je tako, potem smerno reči, da js ime Kukove gore vsaj tako staro, kakor bajka, s katero s« je povezalo.
O prepomembnem keltskem Mihovem, ki nam bo brez dvo1 ma irazodelo marsikatero presenetljivo skrivnost tritisočletne zgodovine Kukove gore in široke doline spodnje Krke, pa nekaj še neobjavljenih zanimivosti prihodnjič.
Prvi maj 1946 smo v Novem mestu praznovali z veliko povorko, v kateri so bili prav posrečeni prizori iz življenja in dela naših ljudi ter načrti za bodoče.
Železničarji so imeli v sprevodu »vlak«, v katerem so prikazali napore za obnovo dolenjske železnice in druge prizore njihovega dela. Zadnjemu »vagonu« je bil priključen vo-seben voz s kletko. V njej je sedel privezan z verigo sam slavni Leon Rupnik, seveda ne osebno, pač pa___
Za to zgodovinsko izdajalsko lutko so našemili Rudija Mraza. Tovariš Bratuš ga je tako dobro maskiral, da je bil popolnoma podoben pravemu Rupniku; suh možiček s sivo bradico, pokrit z nemško vojaško čepico in zavit v italijansko odejo. Natančno taka figura, kot je bil Rupnik, ko so ga zavezniške oblasti izročile našim pri Trstu.
Tovariš Mraz si je komedijo z Rupnikom dobro zapomnil. Ljudje so bili prepričani, da je v kletki pravi Rupnik. Na ve-
»Zdaj pa bo pomladiti
Ko so Sentjernejčani letos 4. aprila zagledali Hudoklino-vega Načeta od Miklavža na Gorjancih, so zadovoljno vzdih-nili:
»Zdaj, ko se je prikazal Nace, bo pa kmalu pomlad!* In Nace je potem povedal, da ga od oktobra lani res ni bilo več v dolino. Doda1 je še, da je bilo 4: aprila na Gorjancih v odročnih krajih še veliko snega. Nace ima pred hišo pod Miklavžem nek° naprave za ugotavljanje vremena; zato je povedal, da bo slabo vreme odnosno dež po 6. aprilu. Menda se ni zmotil, saj bo po 6. aprilu Še marsikaj.,,
»Molim pola jaja!«
Med izletniki in turisti, ki so lani obiskali Gorjance, je bila tudi neka manjša skupina iz Zagreba. Neka »boljša« izletnica iz skupine je prišla v gostišče Načeta Hudoklina in naročila: »Molim pola jaja i musolinija!«
Nace pri najboljši volji ni mogel ustreči želji po polovici jajca, ime musolini ga pa spominja mnogo hudega, zato je rekel gostji, naj kar gre s takim naročilom kamor hoče.
— Ali veš, kakšna je razlika med mano in vojakom?
— ???
— Dober vo.iafc se nikoli ne loči od puške, jaz pa se kot dober brigadir nikdar ne ločim od žlice.
(Iz MLADOSTI)
Nagradno tekmovanje za »DAM MLADOSTI«
Predsedstvo CK LMS je razpisalo dvomesečno tekmovanje občanskih komitejev LMS in osnovnih organizacij, ki bo od 25. marca do 25. maja letos. Tekmovanje je posvečeno »Dnevu mladosti« rojstnemu dnevu tovariša Tita, Organizacije LMS bodo tekmovale v temle:
Kateremu občinskemu komiteju LMS bo uspelo čimbolj pridobiti organe delavskega in družbenega upravljanja ter politične organizacije, da v tem času store kar največ praktičnega za mladino. Nadalje: kateri občinski organizaciji LMS bo uspelo v tem časa pridobiti več prostorov »a mladino. Kateremu občinskemu komiteju LMS bo uspelo največ povečati odstotek članov iu ustanoviti osnovne organizacije tam, kjer so možnosti. Kateremu občinskemu komiteju LMS bo uspelo zbrati več prijav med kmečko mladino za gradnjo avtomobilske ceste Zagreb—IJublJana, organizirati obiske  na gradbiščih itd.
Ob zaključku tekmovanja bo posebna komisija na podlagi poročil nagradila ln pohvalila najboljše organizacije LMS. Najboljšemu občinskemu komiteju LMS bodo izročili simbolični »Kip mladosti«. Komiteji, ki bodo dosegli najboljše uspehe v tekmovanju, bodo razen diplom prejeli naslednje nagrade: od 30.000 din (prva nagrada) do 10.000 din (peta nagrada). Vse nagrade bodo svečano razdeljene v krajih zmagovalcev tekmovanja.
liko so grabili po tleh kamenje in ga lučali v kletko. Zlasti na križišču v Žabji vasi, kjer se je povorka obrnila, je deževalo kamenje kot toča. Pred Fcr-ličem se je povorka za trenutek ustavila. Iz množice se je prerinil do »Rupnika« možakar z debelo palico. »Aha, vendar se mi nudi priložnost, da se ti vsaj delno maščujem za tvoje izdajstvo!« je srdito rekel in krepko sunil »Rupnika* z gorjačo v rebra, da je »izdajalec* kar zastokal.
Bil je vroč dan in ubogi »Rupnik« je bil hudo žejen* Tik za njim je šla v sprevodu kmečka ohcet, pri kateri so pridno praznili vrče. Na skrivaj jih je »Rupnik« poprosil za kozarec. Kje pa! »Kroglo, ne pa vina,« so vpili.
Ne verjamem, da bi tovariš Mraz še kdaj prevzel tako vlogo. Na njen račun je bil ta dan 'kamenjan, opljuvav. in osuvan. Kriv je bil največ Bratuž, ki ga je tako dobro maskiral.
V ZAHODNI EVROPI
—No, mali, pa povej, kdo je nad nami, ki se ga moram« bati, ker odloča o našem življenja in smrti?
— Ameriiki bombniki z atomskimi bombami, gospod župniki
(iz PAVUHE)
O PRAVEM ČASU »Samo še enkrat me tako poljubi pa sem za večno tvoja!«
»O, hvala, dragica, za opozorilo.*
PO LINIJI PROTEKCIJE »Poslušaj, Zan: imaš kake zveze v porodnišnici? Rad bi dobil sina, ne hčerko.*
Umetna luna-vohun
Predstavniki ameriških letalskih sil pravijo, da pripravljajo veliko, okoli 1.300 kg težko umetno luno. ki jo bodo poslali v vesolje letos oktobra. Ti vojaški krogi menijo, da bodo ZDA imele v nekaj letih v vesolju vohunske satelite, ki bodo zbirali vojaške in druge zaupne podatke o dogajanjih v razni n delih sveta. Seveda te kroge najbolj zanima, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi, Kitajski in drugih državah.
Sahovo naročilo
Časopisi so prinesli vest, da je iranski šah Riza Pahlevi naročil v neki tovarni porcelana v Nemčiji seivis dz porcelana ki bo pozlačen. Servis obsega 6.000 kosov posode iz najboljšega porcelana, namenjen bo pa za bankete. Vsa tovarna bo delala 5 tednov, da bo izpolnila šahovo naročilo.
Drage rakete
Davek v ZDA nikakor ni majhen. Povprečno pride 428 dolarjev davka letno na enega prebivalca. Računajo, da stanejo rakete, ki jih v ZDA izdelujejo v serijah, vsakega davkoplačevalca letno okoli 31 dolarjev.
Decentralizacija na Kitajskem
Na Kitajskem so zadnje čase poslali iz centralnih partijskih ln državnih ustanov na delo v kmetijstvo in industrijo nad 29.000 fukclonarjev in uslužben-
SRAMEZLJIVKA »Ti, pa nič ne vpliva nate, ko tvoje delo toliko kritizira* jo?*
»O, seveda vpliva,- vselej za-rdim, kadar se me lotijo.*
UH, TA INSPEKCIJA »Imate žemlje-šunkarice?* »Skoda, da ste jih zamudili! Imeli smo tako krasne, pa nam jih je ravno prejle zaplenila sanitarna inšpekcija.*
POKVARJEN DAN "Oh, Boštjan, zdaj bom šla s  tega  sveta  in  eno veliko
prošnjo imam; vseh trideset let, ker sva poročena, si bil sprt z mojo sestro, niti oe-sede nisi spregovoril z njo. Obljubi mi, da boš za mojim pogrebom šel ob njeni strani.«
»No ja, bom pa šel; ampak ti povem: to mi bo pokvarilo ves dan!«
POBOŽNA ZELJA »Tovariš natakar, ko sem že na Dolenjskem, bi pa sedajle pri vas rad spil kozarec dobrega cvička...«
»Oh, tudi jaz bi ga rad, dobrega ...« vzdihne natakar.
ODVEČNO DELO
65. Počasi je vse onemelo, nato pa se je razlezlo strahotno tuljenje lačnega tigra. Isti trenutek se je izza zelenja prikazala njegova rjavorumena črno-progasta glava. Tigrovo telo je porisano s prav takimi progami in loki, v kakršnih savalovl trava, po kateri gre. Ljudje, ki domujejo v džungli, zmerom že po valovanju trave vedo, katera žival je nu poti. Vsa okolica je onemela od napetosti. Celo mlada drevesa so zadrževala dih in toliko, da se ni slišalo pokanje mišic živali, ki so napenjale vse čute, opazujoč v katero timer bo zavil tiger.
66. Karija sem hotel privezati k močnemu drevesu, ali to noč ga ni veselilo, da bi bil privezan. Docela neslišno je stopal gor In dol po obrežju, potem pa se je nenadoma ustavil tn začel migati s uhlji, kakor da hoče napeto prisluškovati glasovom senc, ki hi utegnile iti mimo. Tiho sem sedel na njegovem hrbtu, strastno radoveden, kaj misli početi. Kmalu, prav kmalu je reka srebrno porunienela ln vso džunglo je spreletel poseben ium tišine, ki se je širil od tista do lista.
67. Se trenutek iu nad uuml je stal meneč z nenavadnim, strašnim obličjem. Kari je zapuhal in let ritenski. Bil je mesce, ki naznanja džungli, da Je prišlo poletje. To Je bil klic na lov in ns dvoboj, v katerem sloni ubijajo slone, da si osvoje samice. In pod mesecem je visela ve^ka, preteča prikazni, nekakšna zmaju podobna spaku. V daljavi je plaval julijski oblak, a med gmoto tega oblaka ln med mesecem sem videl nenavadne stvari: bilo je, kakor da potujejo trope bledih živali ob obzorja do obsor-Ja. To so duhovi džungle.
68. Tedaj je Kari nepričakovano planil v vodo. Prigovarjal sem mu, Ka zbarlal z bodičasto palico po tilniku, s ga nisem mogel sadržati. Dul Je MU voda globoka, tako da se je v njej včasih skoraj ve* utapljal, je vendar bredel dalje ln ko je reko prebredel, je divje planil na drugI hrrg, kjer sva se Izgubila v temo pod,zelenjem iu vitlcaml. Nobrn lunin iarek n| padel na naju In, čeprav sem vedel, da ie nad gozdom razliva mesečina, se ml Jo v vranje črni temi, v kateri sva hlla, zdelo to popolnoma neverjetno.
39