likal« veak četrtek. Cena mo )■ 1 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ■a Ameriko In drug« tu)« drla?« 4 K 80 *.) — Splal In dopisi ■« po-illjaloi Urednlitvu ..Domoljub«", Ljubljana, Kopitarjev« ultcc Itev. 2. Naročnina« reklamacije In Imeratl pni Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. a.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
Imeratl ■« ■prejemajo po Bledeči cenah i Enoatopna petltvreta (ieetlna ..Domoljubov«" ilrine 34 ■ nI etane za enkrat 30 v. Pri ve* krstnem objavljenju primeren p» •aet po dogovoru. Poaameaa* ttevllk* ae prodajajo po 10 v. C* Kovni promet poitno-branllnlčnegt arada itev. B24.797.--—
L----	-- —_-	
Štev. 43.	0 Ljubljani, M 25. oktobra 1906.	Leto xix.
Za Trst.
Ze dlje časa se sliši pri nas, da bomo imeli vojsko z Lahom. Na mejah se od obeh strani zbirajo in vadijo vojaki, na morju se tudi pripravljajo pri nas in na Laškem Kralj in ministri, ki zdaj vladajo, pravijo, da so nasprotni vojski. Ali je to res, ali ne, ne moremo preiskavati. V politiki se večkrat trdijo tudi take reči, ki so precej v navskrižju z resnico. Saj je rekel francoski politik Tajerand (Taillerand), da ima politik zato jezik, da prikriva svoje misli.
Gotovo pa je, da je na Laškem velika in močna stranka, ki sili na vojsko z nami, in gotovo je tudi, da vlada pri velikem številu naših Lahov v Tridentu, v Trstu, v Istri, na Reki ravno ta misel. Na vsak način moramo biti pripravljeni. Zadnji čas se je stvar še prav posebno poslabšala. Znano je, da imajo na Laškem socialni demokrati veliko veljavo; delavci so večinoma v njihovem taboru in tudi med revnim kmečkim ljudstvom imajo mnogo privržencev. Sociali-stiška stranka je bila do zdaj nasprotnica vojaškim naredbam; pravzaprav bi morala nasprotovati vsemu, kar se izda za vojaštvo. Na Laškem se je pa ta reč čudno zasukala. Med
socialno demokracijo jih je namreč vedno več, ki pravijo, da se mora Italija pripraviti na vojsko proti nam, in ki so pripravljeni po svojih poslancih v laški državni zbornici glasovati za milijone, katere zahteva vojni minister za vojaštvo. To je tako važna izprememba, da je ne smemo prezreti. Če so se tisti, kateri bi morali biti po svojih načelih proti vsaki vojski, sprijaznili z vojaštvom, potem je gotovo nevarnost večja in bližja. Ti ljudje, ki vodijo delavske množice, imajo ogromen vpliv na javno mnenje. Temu pa, ko buti s silo na dan, se noben kralj in nobena vlada za dolgo ne more ustavljati.
Socialistiški list Avanti prinaša te dni izjave raznih socialno-demokraških voditeljev v tem oziru. Eden, katerega besede so posebno znamenite, pravi tako-le: Avstrija nagaja Južnim Slovanom na Balkanu: Črni Gori in Srbiji. Lahi smo jim pripravljeni pomagati, toda pred vsem morajo pripoznati, da spada Trident, Trst in Istra k laški državi. Lahi zagotovimo radi tam bivajočim Slovanom njihove pravice, toda naši morajo biti.
Ta izjava kaže jasno misel, ki se za njo pripravlja vojska. Proti nam
Slovencem in istrskim Hrvatom se gre. Zato pa odprimo oči in pripravimo se tudi mi. Zlasti dveh stvari je treba:
1.	Proč z mislijo, da se je mogoče v sedanjih razmerah spraviti z vladajočo liško stranko pri nas! Med Hrvati in med Slovenci so že vstali taki sanjači, ki so začeli govoriti o ti spravi, in ki so že v ta namen prirejali dogovore in shode. Gorje nam, če ta neumna misel dobi tal. Pamet in vest nas morata držati ne samo na papirju, marveč tudi v srcu pri Avstriji. Sovražnik narodov je, kdor trdi drugače. Južni Slovani imamo gorko kri, politika se velikrat dela pri nas bolj s srcem kot z glavo. Zato smo pa doživeli budalost, da so se na primer Hrvatje v takoime-novani reški resoluciji vezali s svojimi krutimi sovražniki Mažarji proti Avstriji. Utegnilo bi se primeriti tudi pri nas, da bi nas kak aboten sanjač hotel spraviti na podobno pot gledč na Lahe. Tak bi bil navaden izdajavec, Če se tudi tega ne zaveda in bi deloval naravnost za to, da se edinost Slovencev in Hrvatov za vedno onemogoči.
2.	Mislimo na Trst in na Istro! Zlasti na Trst! Tam se gre za vse Slovence in za Hrvate. Vseh
nas dolžnast je pomagati, da se v Trstu okrepe Slovenci, da tam narodna zavednost prevstvari vsakega našega brata, vsakega našega delavca, vsako deklo, ki biva na tržaških tleh. Tu je treba skupnega dela. Sedaj je mnogo že izgubljenega. Med slovenskimi delavci gospoduje socialna demokracija in znano je vsakemu, da bojsocialni demokrat slovenskega rodu prej in bolj držal z laškim socialnim demokratom kakor z nami.
Nova železnica je zbližala velik del slovenskih krajev s Trstom. Še bolj, nego doslej, bodo Slovenci silili v Trst. Poskrbimo zanje. Poudarjamo še enkrat: tu je treba skupnega dela, ki ga morajo razumeti tržaški slovenski voditelji, ki pa morajo pri njem sodelovati tudi vsi drugi Slovenci. Gre se za naš obstoj. Za danes zadostuj ta misel. Obetamo pa, da se bomo v Domoljubu še večkrat pečali s to važno zadevo. Drage volje priobčimo vse pametne nasvete, ki nam jih kdo pošlje o nji.
Izobrazm.
Kako se vlada v Avstriji.
Omeniti nam ie nakratko še upravo Bosne in Hercegovine. Ti dve deželi spadata še ie od leta 1878 k naši državi in nimata ni-kakšnega zastopstva, niti deželnega zbora, niti ne pošiljata poslancev v državni zbor. O njih oč ločujejo delegacije, kakor o skupnih stvareh Avstro-Ogrske. Upravno oblast ima v roka i skupno ministrstvo. V zadnjem času so začeli prebivalci zahtevati, da bi se jim dalo kako zastopstvo, da bi lahko izrazili svoje potrebe, in zahteve, kar bi bilo pač zelo pravično.
Sodna oblast.
T retja oblast, ki jo izvršuje država nad svojimi podložniki, je sodna. Dokler so bili ljudje šc neomikani in niso imeli dobro urejenih držav, si je vsak z lastno roko naredil pravico. S tem pa je lahko delal svojemu bližnjemu tudi krivico; zlasti ni mogel priti slabejši proti močnejšemu do svojih pravic, ker ga je močnejši lahko premagal s surovo silo, dasi ni imel prav,
Da bi vsak dobil, kar mu po pravici gre, je vzela država sodno oblast v svojo roko. Sodna oblast je bila v Avstriji do 1. 1860 združena z upravno. Sodila so torej okrajna glavarstva oziroma deželne vlade — da vzamemo za vzgled današnje oblastnije. Ker pa jc bilo to pravosodstvo več ali manj pristransko, so omenjenega leta ločili sodno oblast od uprave in ustanovili posebne urade, t. j. sodišča. Današnji sodniki so, kar se tiče sojenja, od države popolnoma neodvisni. Vezani so edino Ie soditi po svoji vesti in obstoječih zakonih. V tej neodvisnosti imamo poroštvo, da so razsodbe pravične.
Zadeve, o katerih razsojajo sodišča, so ali civilne ali kazenske. Kazenske so one, pri katerih se gre za prestopek državnih zako-
nov, za dejanja, ki so po državnih zakonih .prepovedana, n. pr. tatvina, uboj, rop itd. jVse druge imenujemo civilno, 11. pr. prepiri o iposestvu, kupnih pogodbah itd. Navadno se obravnavajo kazenske in civilne zadeve pred istimi sodišči, ponekod pa so za vsako vrsto posebna sodišča.
Kakor pri vseh uradih, imamo tudi pri sodiščih več inštanc. Prva iuštanca so okrajna sodišča. V njih delokrog spadajo vse kazenske in civilne zadeve, pri katerih vrednost prepornega predmeta ne presega 1200 K. Vse zadeve, katerih ne smejo razsojati okrajna sodišča, spadajo pred okrožna in deželna sodišča. Na Kranjskem je okrožno sodišče v Novem mestu, deželno v Ljubljani. Okrožna in deželna sodišča rešujejo tudi pritožbe zoper razsodbe okrajnih sodišč. Večji kazenski prestopki se obravnavajo pred porotnimi sod-nijami, ki so pri vsakem okrožnem in deželnem sodišču. Porotna sodišča obstoje že okolu 50 let. Porotniki so pošteni možje, ki se vsako leto na novo določijo izmed prebivalcev okrožja. ki ga ima sodišče pod seboj. Porotniki odločujejo samo, ali je obtoženec kriv ali ne, kazen določijo sodniki po predpisu postave. Porotne sodnije so jako važna pravica ljudstva, da sme soditi svoje sodeželane. Proti razsodbi okrožnih, oziroma deželnih sodišč se je mogoče pritožiti na deželno nadsodišče, ki sc nahaja za Kranjsko, Štajersko in Koroško v Gradcu, za Primorsko v Trstu. Zadnja inštanca, zoper katere razsodbo ni več pri-ziva, je najvišji sodni dvor na Dunaju. To sodiš.če samo pregleda razsodbo prejšnjega sodišča, če se ni morda napravila kaka napaka, ali sc niso uporabili pravi zakoni, ne preiskuje pa stvari same. Smrtne obsodbe v kazenskih zadevah mora podpisati cesar, ki lahko obsojenca potnilosri na več ali manj let ječe.
Razun že omenjenih sodišč imamo še trgovska in obrtna. Ta razsojajo kakor že ime pove — o trgovskih in obrtnih zadevah. O prepirih, ki nastanejo med upravnimi oblastmi in posameznimi državljani, razsoja upravno sodišče na Dunaju.
Kdaj iu kako so nastale ustavne vlade.
Ustave skoro vseh evropskih držav so še jako mlade. Po večini so bile upeljane v zadnjih 50tih letih preteklega stoletja. Poprej so vladali vladarji skoraj povsod sami absolutno. Če so pa imeli kje državni zbor, so bili v njem samo zastopniki plemenitašev in druge visoke gospode, k večjem še poslanci mest. Nižji stanovi, zlasti kmetski in delavski, niso imeli besede pri zakonodaji. A s časom so se jeli ti stanovi zavedati, da pravzaprav oni vzdržujejo državo in da bi se potemtakem tudi njim spodobilo kako zastopstvo. Nezadovoljnost med njimi je rastla zlasti zato ker država ni napredovala s časom, ampak je ostalo vse pri starem, dasi so se razmere v teku let silno izpremenile. Posledica tej nezadovoljnosti.je bila revolucija ali prevrat na Francoskem, ki je izbruhnila I. 1789. Počasi se je razširila skoro po vsej Evropi. V Avstriji so se vzdignili nezadovoljneži leta 1848. in cesar Ferdinand Dobrotljivi je razglasil neko ustavo, s katero pa ni bil nihče zadovoljen in jo je zato še tisto leto preklical. Bilo je pa tudi silno težko ustreči vsem željam narodov in raznih strank, ker so eni zahtevali ravno nasprotno od tega, kar drugi. Mažari so se hoteli od Avstrije popolnoma ločiti in ustanoviti lastno ljudovlado. v Avstriji so si Nemci prisvajali nadoblast nad drugimi narodi, a avstrijski Slovani se niso dali pritisniti ob steno. Leta 1848 jc prevzel naš sedanji cesar vlado in izdal naslednje leto ustavo, a jo je zopet preklical čez dve leti. Nato ie poskusil vladati absolutno. Toda vojska leta 1859 je pokazala,
da je v Avstriji mnogo pomanjkljivega in da bi sc to dalo odpraviti edino s sodelovanjem ljudstva pri zakonodaji. Zato je leta 1861 zopet razglasil neko ustavo. Ta je določala, da dobijo posamezne kronovine svoje deželne zbore. Izmed deželnih zborov se volijo p0. slanci v državni zbor. Ta se je ločil v ožjega, kjer so bili lc zastopniki Avstrije, iu širšega, kjer so bili tudi zastopniki Ogrske. V tu državni zbor pa Mažari in Hrvati niso hoteli pošiljati svojih poslancev, češ, da so neodvi. sni od Avstrije. Še le po nesrečni vojski 1 Italijo iu Prusko sc je leta 1867. posrečilo skleniti z Ogri takozvano nagodbo, ki določa, da je vsaka držayna polovica zase satnostojiia in imata samo nekatere zadeve skupno, o či-mer smo pa že prej razpravljali.
Političen prefiled.
IZ ODSEKA ZA VOLILNO REFORMO.
Med slovanskimi in nemškimi poslanci v odseku se še vedno ni doseglo sporazumenii glede dvotretjinske večine. Z Nemci so poteg nili izmed Slovanov tudi Poljaki. Na Poljskem oziroma v Galiciji stanuje malo več kot polo vica Poljakov, ostali so pa Rusini. Rusinov n veliko manj kakor Poljakov, vendar i maj Rusini v Galiciji sedaj le 8 poslancev in Polja ki več kot 50. Vsak lahko sprevidi, da sc R« sinom godi krivica. Po novem volivnem red bodo dobili Rusini 28 poslancev, a to ie i vedno premalo za njihovo število. Poljaki p jim ne privoščijo, da bi dobili toliko poslance kolikor bi jih morali po pravici dobiti, tori so ravno taki kakor Nemci na Koroškem i Štajerskem. Zato pa tudi sedaj Nemci in Po Ijaki skupaj drže in zahtevajo, da le dvetretjii ska večina v državnem zboru lahko spremei volivne okraje. Nemci in Poljaki imajo sed, sicer večino v odseku za volivno reformo lahko sklenejo ta zakon, če bi jim ne bili na poslanci in Cehi zažugali, da bodo potem ol struirali. Tega se pa Nemci in Poljaki boje zato se pogajajo med seboj, da bi mirnim p« toni dosegli poravnavo. Italijanski poslane Malfati je predlagal, da naj 18 let velja to ka hočejo Nemci in Poljaki, potem pa naj bo dri gače in sicer tako kakor zahtevajo Sloveni Hrvatje in Cehi. Dosedaj še ni gotovo, dal ta predlog obveljal. — Sovražniki volivne ri forme ter splošne in enake volivne pravit so pa veseli tega spora ker upajo, da se b nazadnje šc vse skupaj zavoljo tega razbili Pa to jc prazno upanje, ker jc vendar večin poslancev prepričana, da je splošna in .iednak volivna pravica edina rešitev za Avstrii Razun tega je pa ta zahteva že tako prodi med ljudstvo, da bo gotovo prodrla, če ne! lahko, posebno po večjih mestih, marsikaj pi peti, kar bi vladi ne bilo ravno ljubo. Upa® da bo prihodnji teden rešeno to vprašanje, že toliko časa razburja duhove v d^.avii« zboru in tudi zunaj državnega zbora.
ODSTOP MINISTRA.
Avstrijsko-ogrski minister za ziina< stvari grof Ooluhovski bo skoro gotovo o stopil. Ogri niso več zadovoljni z njim ijj v ogrskem državnem zboru vedno napadal pa tudi med našimi poslanci nima preveč P' jateljev. Slovenci ne bomo prav nič žalov" za njim, ker 011 ni nikdar razumeval in sedaj ne razume pomena Jugoslovanov, to Slovencev in Hrvatov za našo državo. ' Balkanu, v Srbiji, Crnogori, Bolgariji je * strijski vpliv izginil, ker je Avstrija v ved«« nasprotju s temi državami. Opozorimo «
na Bosno in Hercegovino, kjer so bili prej Avstrijci šc precej priljubljeni ker so ljudi osvobodili turškega jarma, toda odkar je Go-Itiliovski zunanji minister se v Bosni slabo gospodari. Na Avstrijo so nevoljni vsi, bodisi katoliki ali pravoslavni ali mohamedanci.
VOLILNA REFORMA NE BO PADLA.
Prejšnji teden so se načelniki različnih klubov posvetovali, kaj naj pride na vrsto najprej v zbornici. Navzoč jc bil tudi ministerski predsednik Bcck. Sklenili so, naj-se najprej obravnava o podržavljenju Severne železnice. O tej stvari smo že zadnjič poročali. Podržavljena bo železnica gotovo, ie nemški poslanci še nekaj nagajajo in zahtevajo, da mora biti večina uradnikov pri tej železnici nemške narodnosti. Kaj ti ljudje vse spravijo na dan. Mislijo, da mora Nemcc imeti povsod prvo besedo, če tudi vsak ve, da so naši kmetje petkrat bolj izobraženi in napredni kakor nemški. - - Pri tej seji načelnikov je pa ministerski predsednik izjavil, da bo volivna reforma gotovo prodrla že zato k c r m o r a prodreti. Kdor le količkaj pozna take izjave bo vedel, kam pes taco moli. Ministerski predsednik ima od zgoraj, to je od cesarja naročilo, da na vsak način izvede splošno in jednako volivno pravico. Ce bi jo poslanci ne hoteli sprejeti, potem bi pa že vlada pri novih volitvah skrbela, da bi prišli v državni zbor prijatelji splošne in jednake volivne pravice.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
V ogerskem državnem zboru je trgovinski minister Košut predložil zakon o pospeševanju ogrske obrtnije. Vlada naj podpira tuji kapital. Tujci se bodo pa morali obvezati, da bodo izdelovali zgolj ogerske surovine ter nastavljali ogerske delavce Ko bi imela oger-ska zbornica razpravljati o zakonu za podporo obrti, ie nastal v zbornici kaj mučen prizor, ker ni bilo od nikoder poročevalca in tudi ne njegovega namestnika. Naposled je vendar prišel poročevalec in poročal. Ko je pa končal, se jc vzdignil trgovinski minister Košut in izjavii, da bi se z vladarjevim dovoljenjem dala izvršiti ločitev Ogerske od Avstrije, ker to bi bila edina pot, da se ogne sedanjim nasprotstvom. Dobili bomo pot, je rekel Košut, da bomo z Avstrijo mirno živeli drug poleg druzega.
CERKVENI ROPI NA FRANCOSKEM.
.lako zanimiva poročila dohajajo s Franci ske, odkar je začela vlada ropati cerkveno premoženje. Veliko vrednosti si jc prisvojila tem potom, veliko samostanov, cerkev in drugih različnih cerkvenih rečij je dobila po teh roparskih načinih v svojo last. Sedaj se vrši razprodaja nabranega cerkvenega premoženja. Dragocene stvari, ki so vredne tisoče in tisoče, prodaja kar tako slepo v dan, za par desetakov. Prodajajo samostane za tako nizke cene, da pač ni bilo vredno za tako malenkostno vsoto poditi iz njih redovnike z vojaško silo. Ljudje ne marajo kupovati cerkvenih reči), ker jim ie Ie predobro znano, po kaki poti ?! jih je prilastila vlada. — V več krajih so župani postavili nazaj razpela, odstranjena iz šolskih sob in iz uradov. Plačilo, ki so ga dobili za to delo je bilo, da so bili odstavljeni in da so bili na njih mesto postavljeni možje, ki so polni sovraštva do katoliške cerkve. Tudi Po Franciji se bo začelo polagoma svitati in katoliška cerkev tudi na Francoskcm še ne bo •nurla, kakor so že z veseljem vpili sovražniki cerkve.
RAZMERJE MED OORI IN HRVATI.
Nekaterim našim bravcem so morebiti že znane razmere, ki so vladale pred par leti na
Hrvaškem. Ban. to je kraljevi namestnik, Kuen Hedcrvari je gospodaril neomejeno in sicer tako gospodaril, da so se ljudje začeli upirati in kri je tekla v marsikaterem kraju na Hrvaškem. Cez dolgo časa sc je še-le vlada zganila in odstranila tega bana. V istem času so sc pa tudi na Ogrskem razmere zelo spremenile. Liberalna stranka, ki je imela vso moč v rokah, je pri volitvah sijajno pogorela in zmagala je stranka, ki jo vodi Košut, ki se je 1848. leta na Ogerskem uprl našemu cesarju. Kakoršen je bil oče, tak je tudi sin, samo da malo bolj previdno dela in noče kar javno začeti upora. Košut se je sedaj na vse načine prilizoval Hrvatom, da bi vlekli z njim v ogerskem državnem zboru, v katerem sedi 40 Hrvatov. Posrečilo se mu je posebno s takc-zvano »reško resolucijo«. Dobil je liberalca Stipila, ki je zanj Hrvatom vse obetal, za hrbtom sta se jim pa oba smejala. Tudi dalmatinski Hrvatje so potegnili s Košu toni in so dali vladi razumeti, da raje spadajo pod ogersko vlado, kakor pod avstrijsko. Spominjali so sc namreč, kakor pred 2 letoma ministri niso pustili dalmatinskih poslancev pred cesarja, da bi 11111 povedali svoje upravičene pritožbe. — Sedaj pa Hrvati polagoma spoznavajo, da sta jih Košut in Supilo potegnila in še nekaj spoznavajo, to namreč, da tem Ogroni, ki Slovaka tako zatirajo in jim ne dajo svojih šol in še celo duhovnom prepovedujejo pridigovati v slovaškem jeziku, ni nič zaupati. Hrvatom se prilizujejo le toliko časa, kolikor jim to bolj kaže.
ITALIJANSKA OBOROŽEVANJA.
Kakcr vse kaže, se Italija ne čuti posebno varne v krogu trozveze, ker tako hiti z vsemi mogočimi pripravami pomnožiti svojo vojaško moč. Najbolj zavidno pa gleda čez svoje meje v našo Avstrijo in zasleduje vsak korak, ki ga ta stori v vojaškem oziru bodisi na morju ali na italijanski meji. Italijanska vojaška oblast jc dala jako dobro zavarovati in utrditi mejo, vse prehode, ki vodijo na Avstrijsko je skrbno zastražila z gorskimi vojaki, ki so menda najboljši vojaki na svetu. Tudi mornarico je v. zadnjem času pomnožila in popravila, da bi v slučaju vojske znatno nadkriljevala avstrijsko mornarico in da bi zavladala pa adrijan-skem morju. Toda to še ni zadosti. Vojni minister še nadalje zahteva od državnega zbora italijanskega velike vsote za nabavo novih topov, za zrakoplove, vojne avtomobile in za popravo vojnih mostov. Tudi mornarica se mora šc oomnožiti, meni vojni minister, da bi mogla v slučaju vojske oblegati dva avstrijska vojna pristanišča. Da bi pa to lažje dosegli, zato pišejo po listih članke, v katerih se visoko povzdiguje avstrijska mornarica.
VERSKI BOJ NA ŠPANSKEM.
Po zgledu francosko vlade je začela tudi španska vlada hud boj proti cerkvi, posebno proti cerkvenim redovom. Ona gospoda, ki rešuje narodno gospodarstvo le z načrti, je srečno privedla deželo na rob prepada, tako, da je španska dežela ena najbolj zanemarjenih dežel v Evropi. In sedaj hoče ta zanemarjena gospoda narod osrečiti in ga gmotno povzdigniti s tem. da je začela boj proti cerkvenim redovom. Ravno cerkveni redovi so pa ona središča, kjer se osredotočuje gospodarska organizacija in se odtod razširja po celi deželi, z namenom, da se narod izvleče iz te revščine in da se povzdigne na višjo stopinjo tako v gmotnem kakor v duševnem oziru. Za plačilo jim je izdelalo špansko ministrstvo zakonski načrt, ki teži za tem, da konečno uniči cerkvene rcdovc in 'ih polagoma iztira iz dežele. Posebno sc ozira ta zakonski načrt na tiste redove, katerih člani so inozernci in katerih
poglavar biva v inozemstvu. S tem mislijo seveda najbolj zadeti in pregnati liberalno-ju-dovskiin ministrom tako sovražne jezuite. Jezuitski red mora vedno največ trpeti povsod pred preganjanjem liberalne iu judovske gospode. Ako vprašamo, zakaj je ravno proti temu redu vedno zapičena sovražna ost, dobimo lahko takoj odgovor, ako se ozremo na može, ki so v tem redu. To so možje znanosti, možje resnice in dela, ki sc ne vstrašijo nobenih trtidov in naporov, ampak hite naprej polni svete navdušenosti po poti resnice. I11 ravno zavoljo tega se boje teh mož, ker se boje resnice in prave krščanske vede in ker jim mrzi delo za narod, katero pospešujejo z vsemi silami cerkveni redovi.
RUSKE STRANKE.
Bodočnost in usodo ruske ustave 111 sploh cele države bodo odločevale ruske politične stranke, ki so sc pa ravno sedaj začele kaj živo gibati. Na Ruskem se mora predvsem računati na dve stranki. Prva je konservativna vladna stranka, druga liberalna proti-vladna stranka. Poleg teh obstoji šc nekaj večjih ali manjših strank, monarhistična stranka, potem pa še revolucijonarnc stranke. Med temi različnimi strankami se je zadnji čas začelo živahno gibanje, da bi se doseglo kakšno zbližanje, posebno med zmernimi strankami. Mirna rešitev na Ruskem bi se dala lc doseči samo v tem slučaju, ako bi se zmerni, v sredini stoječi zedinili v eno močno stranko, ako bi potem krona tej stranki popolnoma in odkritosrčno prepustila vlado in ako bi dalje ta stranka imela dovolj sile in zmožnosti, da bi se lotila boja na dve strani, na desno in na levo. Da bi se pa vse to kedaj izvršilo, ic težko verjetno. Toda ravno sedaj sc prikazujejo lahna znamenja, da sc morda zgodi vsaj eno, namreč: združenje zmernih ustavnih strank. Na ta način bi vlada dobila oporo v močni stranki in bi postala dovolj močna, da bi napravila v deželi pravni mir in red.
Listek.
Mati in sin.
Hrvaško napisal Janko Barlč.
»Mati, v Ameriko grem,« je pozdravil neko nedeljo večer svojo mater, staro Jan-kovičko, njen sin Peter. Stara je sedela pred kočo, počivala in se solnčila ob zadnjih soln-čnih žarkih. Peter je prišel iz cerkve ali morda odkod z vasi.
Stara je dvignila glavo, črte njenega zagorelega obraza in nagubanega lica so se nekako raztegnile in zresnile; uprla je svoje male, globoko udrte oči v sina radovedno, kakor da ga ni dobro razumela.
»Kdo, kdo gre v Ameriko?«
»Jaz, mati,» odgovoril ji je sin tudi resno. »Koliko jih je že tja odšlo in jih odhaja šc vsak dan; poinogli so si in bolje jim je, kakor jim je bilo prej. Zakaj bi vedno stradala? Oba delava, vi in jaz, pa kaj imava? Komaj toliko, da nama ni treba obiskovati tujih pragov. Mlad sem in zdrav, delal bom, si tam nekaj prihranil, in ko se vrnem, začel bom z gospodarstvom, če Bog dd. Potem bo boljše vam iu meni!«
»Kaj govoriš, sinko? Mene bodeš pustil samo, staro, slabotno siroto, ti se pa prepelješ preko morja na konec sveta in tam morda umrješ? Tebe imam edinega na tem božjem svetu, pa sedaj me hočeš zapustiti tudi ti, da
ne bom imela nikogar, ki bi mi zatisnil trudne oči? Peter, Peter, kaj si si izmislil?«
»Pomirite se, mati; ne grem rad v tujino, ali treba je poskusiti srečo. Drugim se je nasmejala, zakaj se ne bi tudi meni? Delal bom. varčeval bom, samo da se bom čim prej vrnil zopet k vam!«
Stara ni hotela več poslušati, a Peter ji je dokazoval, kako prav in potrebno je. da odhaja. Ne bo šel sam; gre jih več iz vasi, pa tudi v Ameriki je več domačih ljudi. Pregovarjala sta se, dokler se ni popolnoma zmračilo. Stara je odšla v kočo, da bi pripravila kaj večerje, a sin je ostal še pred kočoi, ter podpiral z rokama glavo, polno raznih misli in načrtov.
Iz premišljevanja ga je zdramil mesec, ki mu ie zasijal v obraz. Dvignil je oči in se zagledal v svetlo," saniarsko mesečevo lice, gledal je dolgo in misli so mu letele daleč, daleč preko morja. Materin glas, naj gre večerjat ga je naposled privabil v kočo.
Priprosta večerja ni šla v slast niti materi niti sinu. Razgovor se je sukal še vedno o istem predmetu. Obstala sta včasih in razmišljala.
Šla sta nočivat. Zaspati ni mogel nobeden. Mati je često težko vzdihnila; oči so ji bile rosne. Sin se je premetaval z ene strani na drugo, zdajpazdaj zakašljal in se čudil, da mati toliko časa ne more zaspati.
Dolge in težke so take noči...
Jankovička je bila že dolgo vdova. Mož ji je umrl, kakor umrje večina naših kmetov: začel je bolehati in pokašljevati, pa vleklo se je precej časa in opravljal je za silo najnujnejše opravke. Žena mu je kuhala vsakovrstne rože, naposled pa je moral vendar v posteljo. Poslali so po duhovnika, ki ga ie spravil z Bogom in mu dal zadnjo tolažbo. Se nekoliko dnij je živel, nazadnje pa se jc preselil s tega sveta. Moralo je tako biti.
Žena je z mladim Petrom vred jokala in tožila za njim. Zapustil ji ni mnogo. Bila je kočica. majhna in lesena s hlevom, iz katerega se je oglašala kravica, kakor da ji je težko vedno biti sami. Okrog hišice je bil mal vrtič z nekolikimi slivami, jablanami in hruškami, niže v polju je bila njivica, na kateri je zrastlo toliko, kol.kor so potrebovali za kočo. To niivico ie bilo kaj lahko obdelati, in Jankovička je hodila na delo k sosedom, da se le dobil kak krajcar, sin pa je pasel kravico in varoval kočo. Ko je sin odrastel, je hodil na delo on, in mati je takrat ostajala doma. Tako se je živelo, ne bogvekako dobro, a pošteno.
Svet iz naših krajev hodi že dolgo v Ameriko. Sprva so hodili posamezniki, nazadnje se je svet navadil in začel hoditi kar v celih tropah. Krnalo ni bilo hiše. ki ne bi imela koga v Ameriki. Tudi žene in dekleta so odhajale.
Zelja po dobičku, po denarju, je prevzela kmeta in pozabil jc rodni dom. njegovo težko delo in razne nesreče in odšel v tuji, daleki svet. Resnica ie, da ie prihajalo mnogo denarja iz Amerike, a doma ie polje opustelo, ker ni bilo delavnih moči. Ljudie niso gledali na to, kaj so izgubili doma, gledali so samo na kupe denarja, ki so si ga prislužili s krvavimi žulji.
Mnogi so se vrnili ko so si nekaj prihranili. Pa ie imel amerikanski denar malo blagoslova. Ljudje so se med svetom navadili na boljšo hrano, pogospodili so se, in ko so se vrnili domov, niso bili nič. ne kmetje, ne gospodje. Mnogi so se tudi odtujili cerkvi in prinesli s seboi nrosteiše. nove nazore in misli.
Peter je dobil potno karto Iz Amerike. Poslal mu jo je prijatelj, ki ga je vabil, nai pride za njim. Tudi je imel prihranjenega že nekoliko denarja, da se preživi na poti, in zato se le odločil, da pojde. Vse materine piošnie so bile zastonj. Peter je ostal pri svojem skle-
pu in se začel takoj odpravljati na pot. 2 njim se je odpravljalo še več ljudi iz naše fare. V znani družbi je lažje in ugodneje potovati.
Prej nego je Jankovička mislila, je prišel dan, ko sc je morala posloviti od edinega svojega sina. S solznimi očmi mu je uredila vse potrebno, spekla pogačo in odrezala vrat ponosnemu petelinu, ki je že dolgo kot kralj gospodaril po dvorišču. Preštela je mnogokrat vse sinove stvari in premišljevala, ni-li kaj pozabila. Skrivaj je pogledovala sina, ki je s sklonjeno glavo hodil po hiši. Gledala ga je z veseljem, ker je bil zdrav, lep mladenič, pa jo je takoj zazeblo pri srcu, ko se je spomnila, da ga izgubi, da se bo morala od njega posloviti morda za vedno.
Kdo ve?
Lepo je bilo jutro, ko so se Amerikanci odpravljali na pot. Doli pod vasjo je ležala meglica, po travi in na listju so se bliskale rosne kapljice, a nekje v zraku je veselo prepeval škrjanec. Po glasu se je poznalo, kako se je zdaj dvigal, zdaj zopet padal.
Na vasi pred gostilno je stal dolg voz z mnogimi sedeži. Prihajali so potniki, pa ne sami. Spremljali so jih stariši, bratje, sestre, žene, otroci, prijatelji, znanci. Nosili so velike kovčege, ki jim jih je napolnila ljubezen domačih z vsem, kar je koča premogla. Klobuke so jim okrasili s šopki rožmarinovimi in vsaj na videz so stopali veselo in junaško.
Bila je lepa slika, ker so bili vsi v praznični obleki. Kakor da se potnikom ni prav ljubilo na pot, tako je bilo videti. Voznik je večkrat udaril z bičem, konji so postajali nemirni in potniki so se poliubovali in bogo-sprimljali s svojci. Tudi Peter se je težko poslovil od matere. Držal jo je dolgo za roko, potem je skočil na voz, sedel k sopotnikom, da bi utolažil žalost; pa je vendar zopet pogledal v objokane, dobre materine oči in ni mogel, da bi se odtrgal od njih.
»Ne jokajte mati, kmalu vam pišem, in če Bog da, se kmalu tudi vrnem. Bodite zdravi 1«
»Z Bogom sinko! Ne pozabi na Boga in svojo staro mater. Bog naj te spremlja in naj te zopet pripelje nazaj k meni. Z Bogom, Peter, moje srce!« — je klicala mati, pogladila z levico sinovo lice in upirala vanj svoje solzne oči. kakor da se mora za veke posloviti od njega.
Nazadnje so sedli. Ljudje so priskočili k vozu. Vsak je hotel še enkrat podati roko svojemu dragemu. Voznik ie pognal. Jok je postajal glasnejši, oči so zrle za vozom, ki se je za njim dvigal gost prah. Na vozu pa, da bi umirili svojce in sebe, so zapeli veselo pesem.
Pesem se je izgubljala; bila je tišja in tišja. Voz se je ustavil za malim gričem, ljudje pa so se vračali domov. Solzne oči se jim še dolgo niso posušile in mnog vzdihljaj se je izvil iz žalostnih src. Nič čudnega, ker težka je ločitev od svojih dragih ...
Kočica stare Jankovičke je bila prazna, pusta. Tudi prej ni bilo v njej velikega in bučnega veselja, bil pa je razgovor in življe-nie. Starki se ie zdela seda) soba prevelika. Dolgi so bili večeri v nji. Stisnila se je kam v kot in prebirala debele jagode svojega rožnega venca. Molila je za svojega sina v daljni tujini, molila je mnogo in brez presledka, in molitev je bila pomešana z vzdihi in solzami. Dolgi so bili tudi dnevi — kakor leta; srce ji ie bilo nemirno in bojazljivo; misli so ji letele daleč, daleč v nepoznane kraje, ki jih je do-sedaj samo v sanjah gledala.
Kakšno veselje, kakšna radost je bila, ko ji je nekega dne občinski pot prinesel prvo pismo od njenega Petra. Objela bi ga bila najraje od veselja. Komaj je čakala, da ji je prebral pismo. Zapomnila si je vsako posamezno reč, vzdrhtela .le pri vsaki besedi in težak ka-
men se ji je odvalil s srca, ko je izvedela, da je Peter srečno dospel v Ameriko, da je zdrav in da ima delo. Poprosila je občinskega pota, naj ji še enkrat prebere pismo. Vse, kar je bilo zapisano v njem, si je vsadila v srce. Paz-ljivo je poslušala in nazadnje je znala ves list na pamet. Srce materino, kdo bi te preučil, kdo bi te dostojno ocenil?
Pisma so prihajala večkrat. Sin je ostal pri obljubi in ni pozabil svoje matere. Kako je bila srečna, ko je prišla od njega prva svn-tica denarja. Starka ni bila željna denarja, ali dirnila jo je sinova hvaležnost. Ponosna je bila nanj in ni cenila onega denarja kot se ceni denar, ampak cenila ga jc kot sad Pe. trovega znoja in pridnosti.
Cas je mineval. 2e nekolikokrat se je povrnila pomlad v našo vas in jo posula s cvetjem in zelenjem. Peter je pridno pisal materi in ji pošiljal denar, tako da se ga je nabrala v| hranilnici že precejšnja vsota.
Srečna je bila starka, ko ji je Peter četrto leto pisal, da pride na zimo domov ter da kupi s prihranjenim denarjem posestvo in začne gospodariti. Starka si je v duhu slikala srečnejšo bodočnost. Videla je sina, kako se vrača kakor zrel mož, izkušen, ugleden in si ustanovila nov dom. Izbral si bode ženo, dobro in pridno. Kakoršnekoli ne vzame njen Peter. Videla je starka majhne otročiče, svoie vnuke. Negovala iih bo in jih gojila, kakor ie nekdaj svojega Petra. Lepo se ji bode godilo. Sedela bode za pečjo, pestovala v svojem naročju najmanjšega vnuka in pela nm bo otročie pesmi, ki jih še dozdaj ni pozabila Otroci bodo skakal* okrog nje in ji govorili Mila, dobra naša stara mamica. Sin in snahi jo bodeta ljubila in spoštovala. Pozabila bodf vse hudo, vse nezgode, ki jih je do zdaj pretr pela. Ej, leno bo živela, lepo, — in njen moi Mato bo gledal narjo gori z visokih nebes ii blagoslavljal vso kočo!...
Prišla je jesen.
Ptice so se selile na jug, listje je rumenelo in odpadalo.
Jesen neugodno vpliva na človeško srce, a stara Jankovička se je je veselila. Tudi zime se je veselila. Naletel je bil tudi prvi sneg. Starka je veselo štela dni in jih pozdravljala, štela je tedne... mesece ... Peter gotovo pride za Božič. Dober kristjan je, in rad bi praznoval božične praznike doma pri svoji materi. Saj ji je pisal, da se vrne na zimo.
Nazadnje ni bilo že dolgo pisma od Petra. Odpravil se je že na pot — se je tolažila mati — in namesto pisma pride on sam. Tako lepo in sladko je starka razmišljala.
»Moj Bog,« je govorila, »gotovo se je že zelo spremenil; komaj ga bom poznala. Ei. naj že skoro pride... naj samo pride!...
Peter ni prišel, pač pa pismo iz Amerike. Starka se je ustrašila občinskega pota s pismom; bala se je, da se je Peter premislil, pa da ga še ne bo. S strahom in trepetom je čakala, kaj je v pismu.
Pismo ni bilo od Petra, ampak od njegovega prijatelja. Pripoveduje, da je Peter v rii-dokopti ponesrečil. — Zrušila se je stena i" pokrila njega in še več drugih delavcev. Tovarna je izplačala neko svoto denarja kot nadomestilo, ki ga dobi po pošti...
Starka ni vedela, je li živa ali mrtva. Nepremično je zrla v pismo, kot bi hotela še nekaj izvedeti, pa v pismu ni bilo ničesar več. Ni hotela verjeti, ni mogla razumeti, da je res. Prsi so se ji silovito dvigale, ustna pa so jei šepetala: »Peter, moj Peter, solnce materino. Zakaj te ne bodo nikdar več videle materine oči? . . .«	ull
Brišel je tudi denar. Lep denar je bil. Starka ga je mrtvo gledala; zdelo se ji ie. oa je okrvavljen s krvjo njenega sina. Studil sc
ji jc, ni se ga mogla dotakniti. Pretnala cena je bila to zanj, ki ga ne bi dala za vse bogastvo tega sveta.
Zunaj je pihal veter in metal snežne kosmiče na okna. Svetilka je slabo razsvetljevala prazno, siromašno sobo; njena luč je obsevala bledo, izmučeno lice starkino, na katerem je počivala velika žalost, brez nade, brez utehe...
Uboga starka!...
Upliv luči na kri. Dr. Oeruni v Kodanju je preiskoval vpliv luči na kri ter prišel do sledečih zaključkov: Tema zmanjša množino krvi v človeku za 3 do 3:3 odstotkov, rdeča luč ima isti učinek. Solnčna kopelj pomnoži krvno množino za celih 25 odstotkov. Živali, porojene v temi ali pa v rdeči luči, imajo drugače večjo težo kot živali, rojene v svetlobi, toda polovico menj krvi kot slednje.
O nervoznosti piše dr. Mobius med drugim. Nervoznost je veliko soc. zlo našega časa.
Mogoč je boj proti njej le, če izpozna družba njeno važnost in jo odbija. Zdravnikova dolžnost je, da opozarja družbo na vzroke bolezni. In med glavnimi vzroki je uživanje alkohola. Dejstvo je, da se s povodnijo alkohola raz- * širja tudi nervoznost, ker oslabi alkohol živčevje.* Dr. Mobius piše celo: Najnovejše spoznanje dokazuje, da povzročajo nervoznost predvsem naše pivske navade. Brez teli bi mnogi bolniki ne podlegli nervoznosti.
Razgled po domovini.
Odlikovanje. Srčna želja se je izpolnila ljubljanskemu županu Hribarju. Kar so že dav-naj žela njegova prsa, to so sedaj dobila. Spomnilo se je že pozabljenega župana Njegovo Veličanstvo srbski kralj Peter. In odlikoval ga je. Dobil je Hribar tisto odliko, katero sta pred njim prejela že dva njegova uradnika Govekar in Trstenjak. Vsi trije so tedaj toli srečni, da nosijo tretji red sv. Save. Sv. Sava jc bil odličen srbski pravoslaven škof, katerega Srbi zelo časte. Na čast temu škofu so ustanovili poseben red. In ljubljanski župan Hribar, ki ni nič kaj prijazen našim škofom, ki se noče udeleževati v stolnici slovesne procesije sv. Rešnjega Telesa in ne na dan Vstajenja Gospodovega, ker izvršuje cerkvena opravila ljubljanski knezoškof, ta Hribar bo moral na svojih dičnih prsih gledati sedaj ob raznih slovesnostih pravoslavnega škofa Savo v popolni škofovski opravi. Kaj pač poreče k tej odliki dr. Ivan Tavčar, Hribarjev zvesti prijatelj, ki je tudi velik nasprotnik vseh škofov, ko bo moral pri kaki veliki pojedini n. pr. pri banketu zaupnega shoda 25. novembra sedeti poleg župana Hribarja in gledati na njegovih prsih škofa Savo? Mi privoščimo županu to odliko in želimo, da ga kaj kmalu odlikuje tudi njega visokost bolgarski knez Ferdinand.
Duhovske izpremembe v ljubljanski ško-liji. C. g. Ivan Mihelčič, kaplan v Železnikih je nameščen za župnijskega upravitelja na Za-plano pri Vrhniki; č. g. Rihard Sinolej, kaplan v Dolu je premeščen v Železnike; č. g. novo-mašnik Franc Zorko je nastavljen za druzega kaplana v Zagorju ob Savi. C. g. M. Sušelj kaplan v Zagorju je dobil dopust vsled bolezni. C. g. Jožef Podlipnik je nameščen za kaplana na Krki.
Dekan č. g. Simon Incko umrl. Iz Zab-nicc na Koroškem smo dobili prežalostno vest, da je ondi umrl vzorni narodnjak, vzor duhovnika č. g. dekan Simon Incko. 2 njim iz-gube koroški Slovenci kremenit značaj, ki je ob vsaki priliki zvesto izvrševal katoliško-narodna načela. Pokojni gospod dekan je bil med onimi, ki so obsojali znani celovški sklep o neudeležbi koroških Slovencev na III. slov. katoliškem sohdu. Pokojniku je za njegovo neumorno delo med Slovenci zagotovljen naj-častnejši spomin. Pokojniku svetila večna luč, koroškim Slovencem pa daj Bog še mnogo tako jeklcno-trdnih značajev!
Izpremembe v frančiškanskem redu. P. Adolf Cadež, ki se je nedavno povrnil iz Carigrada pride v Gorico, p. Ernest Jenko gre iz Uorice v Ljubljano. P. Blaž Farčnik pride v Novo Mesto, p. Efrem Fajnig v Kamnik.
V Bohinju je umrl vzoren kmetovalec Andrej Preželj, komaj 42 let star. Posojilnica izgubi ž njim jako delavnega odbornika. Naj Počiva v miru!
— Zimski kurzi za stavbne obrtnike na c' kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prično z dnčm 3. novembra. Vpisovanje ie možno do 1. novembra. — Zimski kurzi
za stavbne obrtnike trajajo tri zime (po pet mcsccev) ter imajo namen, pomočnikom in mojstrom zidarske, tesarske ali kamnoseške obrti podajati višjo izobrazbo v njih stroki ter jim nuditi potrebno teoretično znanje za predpisani mojstrski izpit v stavbnih strokah. — Stavbno-tehniške predmete poučujeta gg. prof. inžener Jaroslav Foerster in arhitekt Pavi Kryl.
Na Trški gori je utonil Franc Medved, 30 let star iz Gredevja. Padel je, ker je bil božjasten v poleg pota se nahajajočo lužo in tam utonil.
Na Dunaju je umrl leta 1831 rojeni princ Jožef NVindisehgratz.
— Zlata poroka. Iz Trzina se nam piše: V nedeljo je natihoma med svojimi domačimi obhajal zlato poroko Janez Ložar, posestnik, bivši večletni župan, občinski svetovalec itd. Mož zasluži, da sc ga ob tako redki slavnosti spominjamo z malimi vrsticami. Mnogo je on žrtvoval za probujo slovenskega naroda, posebno domače občine. Svoja dela ni obešal na veliki zvon, ampak natihoma in vztrajno deloval za dobro stvar. Cesar Franc Jožef I. ga je odlikoval s srebrnim križcem s krono za zasluge. Tudi mi mu kličemo: Bog ohrani zdravega njega in njegovo soprogo, da bodeta obhajala diamantno poroko! Živela!
Vodovoda za Črni vrh in Predgriže. Z Dunaja se nam poroča: Poljedelsko ministrstvo jc za vodovoda v Orni vrh in Predgriže nad Idrijo zagotovilu -40% državne podpoic v skupnem znesku 49.000 kron s pogojem, da okrajno glavarstvo logaško ugodno reši vo-dopravno vprašanje.
Kmetska zveza je zborovala prošlo nedeljo na Ro'ju pri Velikih Laščah. Zborovanje je bilo jako številno obiskano. G. Pešec je govoril o občinskem redu. Poslanec Jaklič jc razlagal pomen in naloge »Kmetske zveze«, ki se mora kot politično društvo boriti za koristi kmečkega stanu v javnosti. Kazal je na združene nasprotnike našega krščanskega ljudstva, ki so se nam prišli pokazat in predstavit ob katoliškem shodu. Taki ljudje ne bodo več vladali ljudstva in mu dajali postav. Govornik je razpravljal o postavah v obrambo kmečkim interesom, n. pr. glede carine na živino, o raz-poroki in o svobodni šoli. Dr. l.ampe je govoril o svetovni organizaciji kmečkih nasprotnikov. To so špekulanti, ki določajo ceno kmečkim pridelkom tako, da je kmet prisiljen pod ceno prodajati,, sam pa mora vse drago plačati. Pšenica brez cene — kruh pa majhen in drag, to je podoba današnjega gospodarstva. Agrarne stranke se morajo zato osnovati po vseh državah, da dobi poljedelec besedo pri postavodajalstvu. To nalogo si je postavila tudi »Kmetska zveza«, in zato naj bi ne bilo kmeta, ki jej ne bi pristopil. Sedaj je glavno delo naših društev boj. da se doseže enakopravnost ljudstva. Ko bo ta boj izvojevan z reformami vol. redov za državni in deželni zbor, bodo pa ta naša društva morala sodelo-
| vati pri velikih izpiemembah, ki se bodo vr-; šile. Prej ali slej se bo morala izvesti tudi vol. reforma za dež. zbor kranjski, naj se naši kmetje o pravem času združijo in organizirajo, da sc začne potem redno in plodonosno delo v korist naši deželi. — Po shodu se je mnogo zborovalcev vpisalo v »Kmetsko zvezo«.
lj Dvestoletnica velikega zvona v ljubljanski stolnici. V sredo 17. t. m. se je praznovala dvestoletnica velikega zvona v renovirani stolnici. Sveta maša je bila ob 10. uri, ki jo je opravil gospod kanonik Sajovic. Gospod baron Codelli, potomec darovavca, je položil venec na grob svojemu predniku Petru Antonu Codelliju v kapeli presvete Trojice, katere krasni marmornati oltar je tudi dar velikodušnega dobrotnika (umrl je leta 1712). Da je šel ta dan baron Codelli v stolp pogledat veliki zvon se razume.
Dr. Tavčar — nesreča za koroške Slovence. Poroča se nam, da je nesrečni predlog dr. Tavčarjev radi reasumiranja sklepov o koroških vol. okrajih položaj tako pokvaril da je skoro popolnoma izključeno, da bi se še kaj bistvenega doseči dalo za koroške Slovence. Res je sicer dr. Tavčar na pritisk Slovanske zveze svoj nesrečni predlog umaknil, toda s tem ni veiiko, ali nič pomaganega. Nesreča je bila, da je svoj predlog sploh stavil iu da popred ni hotel slišati pametne besede. Sedaj ostane pribito, da se jc slovenski poslanec izrecno zadovoljil s tem, da koroški Slovenci dobe le en sam mandat. Kako naj sedaj ob le enem samem mandatu in sicer skoro tistem, kateri se nahaja v vladni predlog z edino popoino nebistveno izpremembo, da sc izločijo iz okraja nekatere pretežne »nemške občine«, kako bodo sedaj slovenski poslanci mogli priti s kakim predlogom, ki bi obsegal kako bistveno udobnost za koroške Slovence? Dr. Tavčar je ustvaril prejudic, ki naravnost izključuje vsako možnost, da bi Slovenci na Koroškem dobili drug okraj nego ta, katerega jim je dala vlada v svoji prvotni predlogi iu kakor ga je sklenil tudi odsek. Izgovor, da je isti predlog stavil svojedobno tudi dr. Ploj, je ničeven, kajti ta predlog je bil stavljen izrečno le kot eventualni predlog za slučaj odklonitve glavnega predloga, ki je šel na to ustvarit za Slovence na Koroškem dva sigurna volilna okraja. Ravno tako bi moralo biti tudi nadaljno postopanje, to je: v zbornici bi bila »Slovanska zveza« predlagala pred vsem to kar odgovarja pravici, namreč dva sigurna volilna okraja in šele potem za slučaj odklonitve tega predloga, cventualnost enega samega sigurnega vol. okraja. To vse je sedaj dr. Tavčar srečno podrl. Njegov talent v podiranju slovenskih interesov je itak obče znan. Tako je n. pr. povodom debate o celjski gimnaziji, ne da bi bil vprašal katerega koli druzega slovenskega poslanca, meni nič, tebi nič izjavil, da Slovenci nimajo nič proti temu, da se kočevska gimnazija poviša v višjo gim-
nazijo iu danes imajo v državnem proračunu za leto 1907 že to višjo nemško gimnazijo — ne da bi Slovenci za to drugo nemško osnovo v naši deželi dobili le najmanjšo kompenzacijo! In danes je dr. Tavčar enkrat za vselej podrl primerno zastopstvo koroških Slovencev v državnem zboru in to iz samih najnižjih strankarskih taktičnih vzrokov. Zares grozna bode bilanca, ki jo bo nekoč sestavljal zgodovinar slovenskega naroda glede političnega delovanja te najnesrečnejše prikazni v našem narodnem življenju!
Liberalni napadi. Nedavno smo poročali, kako grdo je tržaška »Edinost« obrekovala gosp. poslanca dr. Šusteršiča. Dr. Šusteršič jc prenesel že mnogo napadov mirno in tiho, zlasti kadar so prihajali od kranjskih liberalcev. Teh grdih in zlobnih laži, ki jih je nakopičila »Edinost«, pa ni hotel in tudi ni mogel prezreti. Zato je poslal »Edinosti« pojasnilo, ki ga je pred tednom priobčila. Navesti ga hočemo dobesedno, da bodo tudi cenjeni bravci »Domoljuba« videli, s kakimi grdimi sredstvi delajo liberalci raznih krajev proti našemu vrlemu dr. Šusteršiču, edino zato. ker dela tako neustrašeno in pogumno za naše ljudstvo. Tržaška »Edinost« je priobčila naslednji popravek:
»Slavno uredništvo
»Edinosti«
Trst.
V številki 278. Vašega c. lista z dn6 9. oktobra t. I. objavili ste pod naslovom »Slo-vene u« notico, ki se tiče moje osebe.
Ne sklicujem se na § 19 tisk. zak., temuč le na narodno politično dostojnost in lojalnost, ko Vas uljudno prosim, da objavite sledeči
popravek:
Ni r e s, da sem si vtepel v glavo, da priklopim mestni okraj svelojakobški okolici.
Ni res, da sem se »te svoje nesrečne namere držal s tako trmo«, da je trebalo skrajnega napora še v zadnji hip, da se je preprečila ta usodna določba.
Res je m a r v e č, da sem zastopal napram vladi glede tržaškega mandata dosledno le predloge, ki jih je v sporazumu z voditelji tržaških Slcvencev sestavil tovariš profesor S p i n č i č in da sem sploh obzirom volilnih okrožij v Trstu in v Istri na celi črti in do zadnje pičice postopal v sporazumu z državnim poslancem prof. Spinčičem.
Ni bilo treba n i k a k e g a napora, da sc prepreči priklopljenje šentjakobskega mestnega okraja okolici, ker je osrednja vlada na mojo zahtevo takoj v bistvu sprejela prof. Spinčičeve predloge o sestavi slovenskega volilnega okraja v Trstu.
Naprej se zahvaljujoč za sprejem teh vr-slic, beležim velespoštovanjem
Dr. Ivan Šusteršič državni poslanec.
Dunaj, 10. oktobra 1906.
Iz vsega sledi, da je bil dr. Šusteršič neopravičeno napaden radi tega, ker je storil svojo narodno dolžnost in ker je takoj glede šentjakobskega okraja informiral po poslancu Spinčiču tržaške voditelje o namerah vlade ter je potenuJosegfel to, kar so tržaški voditelji želeli. Dr. Šusteršič bi bil moral molčati, potem bi bil šentjakobski okraj res priklopljen okolici in potem bi ga »Edinost« menda ne napadala. »Edinost« se sedaj izgovarja na besedilo nekih pisem, v katerih stoji, »da sta dr. Ivan Šusteršič in pa drž. posl. dvorni svetnik Šuklje hotela šentjakobski okraj pridružiti okolici in da se ju je z velikim trudom prepričalo, da sta to misel opustila.« Pozivljemo »Edinost«, naj dotična pisma celotno objavi s podpisom, ker sicer smatramo pisma za falzifikat.
Mi pribijemo, da je dr. Šusteršič informiral poslanca Spinčiča in je potem takoj storil to, kar mu je poslanec Spinčič v imenu tržaških Slovencev naročil in je dr. Šusteršič bil tisti, ki je dosegel, kar so tržaški Slovenci želeli. Kdor kaj druzega trdi, se laže. Pozivljemo »Edinost«, da svoja pisma objavi s podpisom, potem bomo govorili dalje. Upamo, da »Edinost« to stori, ker sicer bomo opravičeno mislili, da hoče motiti z falzifikati javnost. Dr. Šusteršič ima za svoje .posredovanje in svoj trud v prilog tržaškim Slovencem sedaj v zahvalo to, da ga je «Edinost« obrekovala in da so na shodu pri Sv. Ivanu nekateri zaslepljenci upili: »Proč z dr. Šusteršičem!« Nimamo izraza, da bi dovolj ostro obsodili tako nizko, uprav pobalinsko postopanje.
Vinski sejem. Na predlog gosp. Rohr-mana, pristava na Grmu, priredi kmetijska podružnica Novomesto pod pokroviteljstvom mestnega županstva tudi letos veliki vinski sejem in sicer 8. novembra na vrtu restavracije g. Tušek. Zanimanje je že sedaj vsestransko živahno.
Višnjegorski združeni črevljarji nam pišejo, da so primorani vsled vedno višjilt cen usnja, kakor tudi višjih plač svojim pomočnikom, cene svojih črevljarskih izdelkov povišati za 20 odstotkov.
Zabodenega človeka našli pri Pre-straneku. O tem se nam poroča iz Slavine: V soboto popoldne okoli 4. ure so videli ljudje iz vasi Selce hoditi nekega tujca, ki je taval okoli hiš. V nedeljo jutro so dobili otroci, ki so pasli, ga ležati na travi v bližini vasi Selce, misleč, da spi. Popoldan so šli gledat in videli, da je zaklan. Nož je imel še v trebuhu in ga je držal z desnico. Pri sebi ni imel ničesar. Nobenega denarja in tudi nobene listine. Kedo je, se ni moglo še določiti. Po izjavi komisije, je bil Jud, ki je po sejmih blago prodajal. Pokopan je bil včeraj popoldne ne-cerkveno. Najbrže se je sam usmrtil. Umor je izključen.
Prestolonaslednik in mornar. Naše vojne mornarice dozdaj niso dovolj upoštevali. Celo višji krogi se niso ozirali na mornarico. Znano je, da je padel celo v nemilost viški junak Tegetthof, ker je zahteval, da naj pomnože mornarico. Tegetthof je bil tako ne-voljen, da je hotel zapustiti Avstrijo in vstopiti v angleško službo, kjer bi ga bili gotovo sprejeli z razprostrtimi rokami, če ga ne bi bil zadržal nadvojvoda Albreht. Zadnji čas pa sodijo višji krogi, na čelu jim prestolonaslednik, drugače o vojni mornarici. Prestolonaslednik v zahvalnem pismu Montecuccoliju zaradi manevra izraža upanje, da se končno naša mornarica tako pomnoži, da lahko nastopi tudi ofenzivno nasproti sovražniku v Adriji. Kako se zanima prestolonaslednik za mornarico, dokazuje tudi sledeče: Skozi Gornje Štajersko se je vozil 3. t. m. neki mornar vojne ladje »Babenberg«. Na postaji Selzthal je vstopil v priprosto štajersko obleko oblečen gospod k oknu pri vagonu in se je začel razgovarjati z mornarjem, vstopil je v voz III. razreda in sedel k mornarju. Vprašal je mornarja, kako so sc mu dopadle letošnje vaje mornarice. Mornar mu je odgovoril, da so bile vaje vrlo zanimive, a naporne, ker so morali mornarji napeti vse moči zaradi pre-stolonaslednikove navzočnosti. Gospod je rekel nato: Tudi jaz sem si ogledal poletne vaje in sem bil ukrcan na eskadri. Rečem le, da so mi vaje jako dobro dopadle in da sem bil zelo zadovoljen ž njimi. Nato se je začel razgovarjati z nekim medicincem, ki je spoznal gospoda in ga nagovoril »Cesarska visokost«. Gospod je bil prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Mornar se je seveda prestrašil, hitro je poskočil in napravil frontni pozdrav po vojaških predpisih. Prestolonaslednik se je pa
smejal in rekel: Ostanite na svojem sedežu in nc delajte kravala. Bil sem tudi na »Baben-bergu«, ali me niste videli, da me niste izpo-znali? Mornar je pojasnil, da se je nahajal ob prcstolonaslcdnikovi navzočnosti v stolpu za topove, kjer ni imel časa, da se zanima za dogodke ua krovu. Nato je potapljal prestolonaslednik mornarja po ramah in mu rekel: »Bravo! Takih ljudi potrebujemo, ki se zanimajo le za svojo dolžnost in za nič drugega.« Prestolonaslednik se je razgovarjal čisto priprosto z mornarjem in z ostalimi potniki do Rottenmanna, kjer je zapustil voz. Potniki so burno pozdravljali ljudomilega prestolonaslednika.
Delovanje »Krščansko soc. zvez v Ljubljani« obeta biti v zimskem času zelo živahno. Pričelo se je z predavanji, ki se vrše vsak torek ob pol osmi uri zvečer v zvezinih prostorih v »Unionu«. Dostop k tem predavanjem je dovoljen vsakemu. Vsak petek se bo ob pol osmi zvečer vršil soc. tečaj. Gospod Podlesnik bo nadaljeval knjigovodski tečai. Dramatično šolo za prireditev iger bo vodil g. Ravnikar. Kdor se hoče udeleževati knjigovodskega tečaja ali obiskovati dramatično šolo, naj se oglasi pri omenjenih dveh gospodih. Vrhutega pričnemo letos tudi s telovadbo. Prostor je zelo pripraven, tudi orodje je že preskrbljeno. Le prihajajte Ljubljančani v obilnem številu k našim prireditvam, zlasti k tedenskim predavanjem.
Bivši mlekar v Ljubljani Seliškar, ki ie nedavno pobegnil v Ameriko, se je povrnil in biva sedaj v Celju. Njegova žena se je prepeljala z otroci v Celje. Seliškar je tisti človek, ki je svoj čas grdo napadal po »Narodu« »Zadružno zvezo«, hotec jej škodovati. A njegovi napadi so se izkazali Kot neresnični. »Zadružna zveza« stoji danes močna in trdna kakor nikdar poprej.
Kranjski deželni predsednik Schwarz je s predsedstvenim načelnikom, vladnim svetnikom Haasom prepotoval postojnski politični okraj in se informiral o zadevah v Postojni, Št. Vidu, Vipavi in Senožečah, kjer je zaslišal mnogo oseb in deputacij. Povsod je ljudstvo sprejelo gospoda predsednika, ki je bil jako ljubezniv z vsemi strankami, z velikim veseljem.
Ponarejeni bankovci. Tekom zadnjih tednov začeli so na sejmih na Dolenjskem zopet razpečavati ponarejene bankovce po 20 kron. Dne 20. sep. 1906 zasačili so orožniki na sejmu v Škocijanu kmeta iz Trebenskcga okraja, ko je ravno svinje plačal s štiri ponarejenimi de-setaki. Našli so pri njem v mošnji 31 komadov in dotna na podu v slami še 77 ponarejenih bankovcev po 20 kron. Bankovci so iste vrste kakor so jih leta 1904 prinesli iz Amerike in potem v jeseni 1904 začeli izdajati na Kranjskem, Štajerskem ir Hrvaškem. Razločujejo se pa od prejšnjih v tem, da nimajo več na besedi Szam« napačne vejice ali akcenta Szam in da nimajo več pike pri besedi »Serie«, poznajo se pa vendar na kričeči rdeči barvi in na tetn, da je rdeča črta na levem robu na avstrijski strani jako slaba in nepravilno izdelana in spodaj ne seže do konca. Da se ljudstvo varuje škode in da se zamore hitro zasledovati tiste, ki izdajajo *a denar, treba je, da vsakdo, ki dobi bankovec po 20 kron, posebno na sejmih, jih dobro pogleda in pravim primerja, in ako se mu zdi sumljiv, naj g a takoj izroči sodniji, orožnikom ali občinskemu uradu ter naznani, kje in od koga ga je prejel.
Kaj si želijo naši liberalci. Naši liberalci ničesar bolj ne žele kakor francoskih ministrov v Avstriji. Srčna njihova želja je, da bi zatrli redovništvo, da bi se odvzel cerkvi ves vpliv na šolo, da se odpravi veronauk iz šo., da se pomečejo sv. razpela iz šolskih in d rti; gih javnih prostorov, da se začne preganjati
katoliška duhovščina in zapirati po ječah. Da se te želje ne bodo še tako hitro uresničile, zato bo preskrbelo brezdvomno naše katoliško ljudstvo, ki bo ob času volitev obračunalo za vedno s tistimi, ki bodo kandidirali za poslanca na liberalni program. Osobito pa bo naše slovensko ljudstvo poskrbelo, da bo liberalna stranka s svojimi kandidati na Kranjskem poražena. Ljudstvo naše ne bo trpelo, da bi kranjski liberalci sodelovali pri takih brezverskih postavah. Že prihodnje leto bodo volitve za državni zbor in tedaj bo treba z glasovnico v roki iti nad ljudskega sovražnika, ki je libera-lizcin.
—	Za posle iu gozdne delavce. Zgornje-avstrijski deželni glavar dr. Ebenhoch je vložil na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri navaja vzroke zakaj posli na kmetih silijo v industrialna podjetja. Dr. Ebenhoch izvaja, da med drugimi vzroki za beg je jako tehten tudi ta, ker posli, poljedelski in gozdni delavci niso zavarovani za slučaj kake bolezni ali nezgode. V interpelaciji zahteva, naj se uvede tudi za te sloje zavarovanje glede na nezgode in bolezni. Konečno pa zahteva tudi invalidno in starostno zavarovanje delavstva na kmetih in po gozdih.
—	Predavanje o umnem obdelovanju barja imel bo ravnatelj kmetijsko-kemičnega pre-skuševališča dr. E. K r a m e r meseca novembra, oziroma decembra v T o m i š 1 j u in Ž c-I i m 1 j a h.
Visoki gostje. Premilostni gospod kne-zoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič se je povrnil dne 18. t. m. z Dunaja od škofijskih posvetovanj. Z njim je prišel kot gost premil. g. škof iz Dubrovnika v Dalmaciji insgr. dr. Josip Gregor Marčelič. Visoki dostojanstvenik se jako zanima za napredek Slovencev in si je zato ogledal v Ljubljani razne naprave naše stranke. — V Zatičini na Dolenjskem se je mudil nekaj dni na vizitaciji milostni gospod opat Evge i iz Mchreraua na Predarlskem.
Novomeški župan odstopil. Gosp. Simon SI a d o v i č p 1. S 1 a d o j e v i c k i je prostovoljno resigniral na mesto novomeškega župana, ker hoče svojo lekarno zopet osebno voditi.
Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani jc
kupilo pretekli teden hišo g. Jermana, ml., v kateri sc nahaja znana gostilna pri Škrjancu.
Mašniško posvečevanje. Dne 18. t. m. je premil gospod knezoškof ljubljanski podelil v svoji domači kapelici mašniški red č. g. Janezu G o g a I a iz Kranja, sedaj prefektu v knezoškofijskem zavodu sv. Stanislava. G. (logala je opravil novo mašo v nedeljo, dne 21. t. m. v Kranju. Govoril mu je ravnatelj knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, č. g. dr. Iv. Gnidovec. Isti dan je bil posvečen v mašnika četrtoletnik ljubljanskega semenišča č. g. Janez Lovšin, ki je pel prvo sv. daritev 21. t. in. v Ribnici. Govornik na novi maši je bil stolni vikar gospod Josip P o t o k a r. — Red diakonata je dobil ob tej priliki č. g. Janez Kogovšek, prefekt v knezoškofijskem zavodu sv. Stanislava. Mašniški red bo prejel ta gospod po novem letu.
—	Nemci se utrjujejo ob Adriji. Neka nemška tvrdka je kupila ob kanalu Valentini-sovem pri Tržiču zemljišče 40 njiv za 360.000 kron v industrijske svrhe. Tudi 10 drugih njfv zemljišča je bilo kupljenih v tak namen. — Nemci se utrjujejo ob Adriji!
—	Štrajk krojačev v Trstu končan. Krojači delodajalci in njih štrajkujoči delavci v Trstu so se včeraj pogodili. Gospodarji so plačo ženskam za 5 odstotkov, a moškim, ki delajo na račun, za 10 odstotkov.
znižali dnevnik od 10 na 9 ur ter povišali
Odlikovanje. Občinski odbor občine D. M. v Polju je v svoji seji dne 14. t. m. imeno-
val č. g. Mateja Riba rja za častnega občana za zasluge, ki si jih je stekel v času svojega bivanja pri IX M. v Polju z izobraževanjem mladine.
Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščen je č. g. Alojzij Jeri č, župnijski upravitelj v Osilnici kot kaplan v Radeče pri Zidanem mostu; č. g. Jakob B a j e c, ekspozit v Orehku je premeščen kot župni upravitelj v Osilnico; č. g. kaplan Ant. Z o rc je imenovan za župnijskega upravitelja na Krki. —
»Slovenski Narod« v službi tržaških Židov? Ta liberalni list strašno divja zadnje dni in sicer radi tega, ker se naseli v Trstu par redovnikov-jezuitov. V Trstu imajo nekatere župnije na tisoče duš, tako da je pastir-stvo silno težavno. Da se temu nekoliko od-pomore, sc naselijo tam čč. oo. jezuitje. Radi tega je »Slovenski Narod«, katerega ta stvar prav nič nc briga, ves izven sebe. Huje vpije in besni nego tržaški židje, ki se na vse pre-tege branijo učenih redovnikov. Iz tega vpitja, ki ga brezverski »Narod« vganja, bi človek mislil, da je popolnoma v službi tržaških Židov.
Našli so se kranjski liberalci in liberalni učitelji. Kar smo napovedovali, se je zgodilo. Tavčar ni mogel biti več brez Jelenca in Jelene nc brez Tavčarja. Rad ali nerad je moral dr. Tavčar prositi odpuščanja, da je učitelje žalil, urednik »Učiteljskega Tovariša«, ponosni idrijski Gangl pa je moral izjaviti, da je po krivici napadel 'Tavčarja. Oba sta torej krivično postopala, tako izjavljata spokornika, a vendar sta oba govorila golo resnico, ko sta si izpraševala v svojih listih kosmato vest. Sedaj je_ sprava sklenjena saj na papirju. Sedaj se bo lahko vršil zaupni shod liberalne stranke. In res so ga sklicali na 25. novembra na nedeljo. Pravijo, da jih bo ta dan več prišlo. Seveda učitelji imajo ob četrtkih ponav-Ijavno šolo, zato ne morejo od doma. To Je bilo treba uvaževati in zato se je na 15. nov. določeni shod odložil na 25. Liberalni zaupniki ki bodo prišli v Ljubljano prazno slamo mlatit, bodo baje jako dobro sprejeti. Zato bodo menda poskrbeli socialni demokratje, ako jih ne bo zopet dr. Tavčar do takrat na kak način potolažil. Mi pa pravimo: Če se na deželi najde še kak kmet, ki bo tako nespameten, da bo prišel na ta zaupni shod največjih kmetskih nasprotnikov, zasluži, da se mu pušča.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g V Šmartnu pri Kranju so sc pretekli teden sešli zastopniki izobraževalnih društev kranjske dekanije. Posvetovali so se o delu, ki ga naj goje naša društva čez zimo. Obenem pa so izvolili tudi tri člane kot nekak odbor, ki naj pazi, da društva res delujejo in ki naj bo vez med društvi in »Krščansko-socialno zvezo«. V ta odbor so izvoljeni: Evgen Jarc, profesor v Kranju, Jakob Razboršek, ekspozit pri Sv. Joštu, in Janez Traven, kaplan v Šmartnu pri Kranju.
g Predavanja se bodo vršila v izobraževalnih društvih kranjske dekanije redno vsak mesec čez zimo. Prično se prvo nedeljo novembra. Pododbor je preskrbel več predavateljev. Ce želi katero društvo tujih govornikov ali pa kakega pojasnila v društvenih stvareh, naj sc obrne na naslov: Janez Traven,I kaplan v Šmartnem pri Kranju.
g Od Sv. Lenarta nad Škofjo Loko. Od4 kar imamo izobraževalno društvo, se tudi pri
nas živahno gibljemo. Dasi je društvo še mlado iu precej v povojih, vendar jc priredilo že dvoje predavanj, katerih so se ljudje, posebno prvič, v precej obilnem številu udeležili. Prvič na ustanovnem shodu, dne 16. septembra, govoril je gospod dr. Krek »o pomenu izobra- ^ ževalnih društev«, drugič 14. oktobra pa je predaval selški kaplan gospod Bajec o tem, »kdo jc kriv, da nista srečna kmečki in delavski stan«. Obema gospodoma govornikoma bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala! Vsi želimo, da bi nam kmalu zopet kaj novega povedala. Kako potrebno jc bilo izobraževalno društvo, kaže to, da se ljudje zelo zanimajo za isto. Pristopilo je že okrog petdeset članov, kar je za tako majhno župnijo, kot je naša, res častno število. Posebno mladeniči so zelo vneti za društvo, kar je gotovo veselo znamenje, ker v mladini jc prihodnjost. Srčna hvala domačemu gospodu župniku, ki se je potrudil, da se je društvo ustanovilo. Ob priliki še kaj!
Novice iz Bohinja.
g Romanje na sveto Goro. 2c od nekdaj so Bohinjci radi romali na sveto Goro pri Gorici. Saj ni starejšega moža ali ženice, ki ne bi bil že večkrat prehodil daljne poti na sv. Goro. Seveda pešpot je bila utrudljiva. Treba je bilo hoditi nad tri ure čez Goro — sedlo Bača v Podbrdu in odtod po baški grapi dalje. Ob potoku Bača ni bilo pred leti nc okrajne ccste, ne trdnih mostov, le šibke brvi so vezale desni in levi breg potoka. Kolikokrat se je primerilo, da je potok ob povodnji hipoma narasel ter brvi po baški dolini odnesel doli v Sočo. Še hujše pa je bilo, kadar je romarje domu grede zapadel sneg. Od doma so odšli v lepem vremenu, a proti domu se je bilo treba boriti čez Bačo s snegom ali pa na Bači po več dni čakati ugodnega vremena. — Sedaj so vse težkoče premagane; v poldrugi uri priči rdra hlapon v Gorico. Kolika sprememba! Ni toraj čuda, da se je, odkar se je začela graditi žcleznica, čul nebrojnokrat sklep Bohinjcev: Prva pot z novo železnico bo na sv. Goro. In odkar je železnica otvorjena, ga ni * menda dneva, da ne bi bil kak bohinjski romar na sv. Gori. Skupno bohinjsko romanje je bilo določeno na 14. t. m. Zal, železniška uprava nima toliko voz na razpolago, da bi bila mogla odpeljati naenkrat vse bohinjske romarje. Razdelili smo se toraj na dva vlaka v dveh zaporednih nedeljah. Prvo nedeljo peljal je poseben vlak s 15 vozovi le bistriške in kopriv-niške romarje. Podbrdom je prisedlo še nekaj nad 80 ondotnih župljanov z domačini župnikom. Romarji iz Srednje vasi so se peljali 20. t. "in. Med petjem smo dospeli bliskoma v Gorico. Dasiravno je nekoliko rosilo, hiteli smo radostnim srcem k Marijinemu svetišču, da opravimo še zvečer svojo dolžnost. V ponedeljek zjutraj imel jc Bohinjcem priljubljeni č. g. kanonik Sušnik primeren govor. Povrni mu Marija trud! Ob osmih smo se poslovili od svetišča ter pevaje litanije hiteli v dolino. Ogledali smo si v Gorici cerkve. Posebno je romarjem ugajala samostanska cerkev na Kostanjevici z grobi francoskih kraljev. Postrcž-Ijivim patrom iskrena zahvala. Posebno pa je dolžnost naša. da se zahvalimo bistriškemu načelniku g. Ivanu Ravter, ki nam je v svoji prijaznosti dal potrebna navodila in oskrbel poseben romarski vlak.
g Na Lepcnjcah je dne 14. t. m. umrl Andrej Preželj. Bil je mnogo let občinski odbornik ter za blagor občine vnet zagovornik. L. 1902. se je udeležil skupnega romanja v Rim. Tudi za sv. Goro se je še osebno zglasii. A isti dan ko smo se drugi odpeljali z železnico na romanje, se je on preselil k Mariji v nebesa. — Bil ie vrl mož. Moderno, kakor sj
je ogledal v Marijanišču, si je uredil hlev. Ko je goved došla s planine, bil je že tako ^olan, da jc ni mogel več videti na novem prostoru. Star je bil komaj 42 let; vročinska bolezen odtrgala je moža — pravi vzor pristnega Bohinjca. Občinski odbor z županom mu jc izkazal zadnjo čast pri pogrebu. Tudi posojilnica zgubi ž njim delavnega odbornika. Svetila mu večna luč!
g Na Bistrici smo imeli dne 18. t. m. to je na Sv. LuKeža dan občinsko premovanje goveje živine. Ker je imenovani dan tudi vsakoletni živinski semenj, so prignali mnogo lepe živine. ivupčevalcev je pris.o veliko, zlasti letos Primorcev. Premovanje se je dobro obneslo. Premovanih je bilo šest telic in šest krav. Premije so dobili, in sicer za telice: Anton Korošec iz Lepenjc 25 kron, Jakob Arh iz Bistrice 20 kron, Ivan Rozman iz Bitenj 20 kron, Martin Repinc iz Broda 15 kron, Janez Mencinger iz Lepenjc 15 in Janez Ravnik iz bistrice 10 kron. Za krave pa: Jožef Wagner iz Bistrice 25 kron, Janez Ravnik iz Bitenj 20 kron, Anton Preželj iz Lepenjc 15 K, Ant. Mencinger iz Lepenjc 15 K, Jožef Stare iz Nomenja 10 kron in Feliks Trojar iz Bistrice 10 K. K prernovanju je obč. odbor povabil tudi g. okrajnega glavarja in živinozdravnika iz Radovljice, t^ako da so obč. premovanja za povzdigo goveje živine koristna, pokazalo se je takoj vprvič. Naj bi vsakoletna premovanja nikoli ne izostala!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Mengša. Izobraževalno društvo v Mengšu priredi v nedeljo, dne 28. t. m., predavanje o organizaciji kmetskega stanu pri nas m drugod. — Društvemki, pridite gotovo k predavanju! Dobro doSli tudi drugi! Začetek predavanju bo ob 3. uri popoldne v stari šoli.
g iz blejskega kota. (Odlikovanje z a s 1 u ž n ega rn ožaj Kdo izmed mnogo-brojnili obiskovalcev blejskega Otoka ne pozna zvestega čuvaja jezerske Matere Božje, po domače starega Riočnjeka, Janeza Man-delc, mnogoletnega cerkvemka romarske cerkve? Skoraj bi rekli, da si ne moremo misliti blejskega Otoka — brez starega ljubeznjivega znanca, kateri je vedno tako rad stregel duhovnikom in romarjem. Toda starost ne prizanese nikomur, tudi Ribčnjekovega očeta je uklonila, opešale so mu noge, SOietni starček ie slednjič moral zapustiti taletno službo na Otoku in se podati v zasluženi pokoj. A tako slovesno in ganljivo se še ni dolgo let noben cerkvenik poslovil od svoje službe, kakor Rib-čnjekov oče. Dne 17^t. m. ob 10. uri imenovanega dne zbrala se je duhovščina iz blejskega kota in Bohinja, da možu pokaže svoje posebno spoštovanje; zbralo se je mnogoštevilno sorodstvo in veliko prijateljev v romarski cerkvi k sveti maši, katero je opravil častiti gospod Janez Piber, bližnji sorodnik slav-ljenčev. Po svetem opravilu pripel je č. gospod Piber svojemu stricu na prsa častno svetinjo za 40letno zaslužno delovanje, s katero ga je odlikoval c. kr. deželni predsednik. Blejski župnik č. g. Jan. Oblak pa mu je s primernim nagovorom izročil dekret prečastnega knezoškofijstva, s katerim ga Prečastnoisti v priznanje velikih zaslug, katere si je pridobil v neumorni 631etni službi, imenuje častnega ključarja jezerske cerkve.Vidno ganjen se je slavljenec zahvaljeval za nepričakovana odlikovanja ter sprejemal odkritosrčna voščila, naj zasluženi pokoj vživa še mnogo let. Med izbornim petjem grajskega cerkvenega zbora smo se odpeljali k obedu v Petranov hotel. Med raznimi napitnicami je odlikovanec neutrudno pripovedoval zanimive dogodke. Nič manj kot devetkrat je bil na jezeru v smrtni nevarnosti, da se vtopi. Zadnjikrat vdrl se mu
4
je pred par leti led pod nogami. Do glave se je pogreznil v ledeno vodo, le na eni strani bil je led še tako močan, da se je opiraje na roko ohranil na površju. »Oče, kaj ste pa vendar mislili v tem strašnem položaju?« vpraša ga eden izmed družbe. »Jezersko Marijo in vse svetnike sem na pomagaje klical, in ker sem tolikrat slišal, da na zadnjo uro hudobec človeka posebno straši, sem na vse strani gledal, od kod bo prišel poklcnšček. In ker tnr-cine le ni bilo, sem se kmalu prepričal, da mi še ni udarila poslednja ura. In res, v pravem času so še prišli rešitelji in me z akoin potegnili iz vode.« — Naj Bog blagega starčka njegovi rodovini in prijateljem ohrani še mnogo let? Na Bledu in pri romarjih blejske Matere Božje si bo ohranil trajen spomin. Čast blejskemu župniku, ki je v znak svoje hvaležnosti zvestemu služabniku preskrbel taka odlikovanja ter vso slovesnost tako primerno osnoval!
— Ponesrečeno liberalno veselje v Sori. Nečuvene stvari so se že zgodile v Sori iz znanih vzrokov od znanih provzročiteljev. Najnovejša nada liberalcev je bila ta, da gosp. Brajca moralno uniči neka ženska, ki je začela nenadoma trditi o njem in o sebi stvari, ki so vzete naravnost iz liberalnega leksika. Gosp. Brajc je moral seve, da se opere, žensko tožiti. Pred okrajnim sodiščem v Škofji Loki se je izkazalo, da je bilo vse govorjenje o gosp. Brajcu obrekljivo in je dotična ženska sama priznala neresnico. Ker sta ji zdravnika dr. Arko in dr. Zakrajšek dala izpričevalo, da je slaboumna, je bila oproščena. G. Brajec, ki je že toliko po nedolžnem pretrpel v Sori, je do bil zadoščenje s tem, da je njegova čast oprana, mi pa čakamo, kaj bo liberalna lumparija v Sori zdaj še novega iznašla.
g Mošnje. Piše se nam: Naša mlekarna je 19. t. m. ustavila svoje poslovanje. Poslopje je zaklenjeno, članom se je pa prepovedalo donašanje mleka. — Glavni vzrok temu je baje netočnost in zavlačevanje mesečnih sku-pičkov, ki jih zahtevajo člani za prodano mleko. Prvi povod k splošnji nejevolji nad tajnikom pa je bilo strankarstvo in samovoljnost, s katero je odklanjal mleko gotovih zadrugar-jev, pa nesnažnost združnih posod. — Prihodnjo nedeljo bo izredni občni zbor, kateri bo zahteval od dosedanjega načelnika in tajnika poslovne knjige ter vse potrebno ukrenil. Splošno se govori, da je za ta korak prav skrajni čas.
Dolenjske novice.
(z litijskega okraja.
d Litija. V našem trgu pobira zadnje čase smrt: bodisi doma ali drugje. 6. oktobra je umrla nanagloma gospa Marija Hostnik. Imela je za seboj burno življenje. Bila je hči šmartin-skega nadučitelja Adamiča in poročena z ruskim profesorjem Davorinom Hostnikom. A čez tri tedne sta se ločila . . . Pozneje je živela pri g. postajenačelniku v pokoju Jenkotu v Litiji. 6. ok*obra je bila še vesela v vinogradu v Sv. Večem. Ob 5. popoldne pride domov. Zadene jo kap. Ob 6 uri zvečer je bila že mrtva. — V Celju pa je 9. oktobra umrl g. glavni davkar Tomaž Kummer, ki je bil za davkarja v Litiji. Bil je prijazen in postrežljiv uradnik. Pred kratkim je stopil v pokoj in bil odlikovan za glavnega davkarja, a te časti v Celju, kamor se je preselil, ni užival dolgo. — Dnč 19. oktobra so na litijskem pokopališču 3lovesno pokopali g. Emilijo Beneš, vdovo po umrlem litijskem lekarnarju Jožefu Beneš. Zadnje leto je stanovala v Ljubljani. Šla je obiskat v sredo neko prijateljico. Na preprogi
se izpodtakne in nesrečno pade. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je unira. Njene telesne ostanke so pripeljali v Litijo, kjer počiva poleg soproga. Pogreb je bil velik. Pel je tri ža-lostinke štnartinski »Zvon«.
d Šmartno. »Domoljub« je že poročal, da se je po nesreči obstrelil 3lletni Andrej Rupar. Cez teden dni je umrl v strašnih bolečinah v ljubljanski bolnišnici. Krogl;e mu niso mogli iz glave vzeti. Pred smrtjo je bil lepo previden. Zapušča vdovo in tri otroke. Nagloma je umrla v Veliki Kostrevnici »štacunska Urša«
—	Uršula Vidmar. Imela je malo kramarijo. V noči 17. oktobra ji je najbrže prišlo slabo, ker je pa bila sama, si ni mogla pomagati in zjutraj so jo našli mrtvo. Čudno je, da je ravno v Šmartnem toliko naglih in neprevi-denih smrti kot ne zlepa v kaki fari.
d Drobne novice. Slovesno je bila 15. oktobra na Vačah otvorjena in blagoslovljena nova šola. Blagoslovil jo je č. g. dekan moravski Bizjan. Posvetne gospode nismo nič opazili. — Pri Sv. Križu pri Litiji je umrl g. nadučitelj Engelbert Kavčič.
d Osebne vesti. Kot kaplan je prišel v Radeče pri Zidanem mostu g. Alojzij Jerič. — Od Sv. Duha pa je šel gosp. Anton Jerič kot kurat na Ustje.
d Zatičlna. Obolel je naš č. g. pater Bernard Marenčič pred nekaj tedni. Odpotoval je za nekaj časa v Gorico, da si zdravje utrdi.
—	V samostanu napredujejo razna dela. Čujemo, da se preseli g. Eortuna iz samostanskega poslopja v lastno lepo predelano hišo, katero je kupil od g. nadučitelja Kovača. Tudi pošta in brzojavni urad se preseli v imenovano hišo. — Tu je bival mil. g. opat tvgen iz Mehrerau na Predarlskem.
d St. Vid pri Zatičinl. Pred časom je poročal »Domoljub«, da je šmartinska požarna bramba na svojem izletu v Temenico grdo klela. Njen načelnik g. Robavs je poslal »Domoljubu« popravek. Mi se nismo hoteli prerekati, saj St. Vid ve kako je bilo v resnici. A ker je pred kratkim »Narod« napadel č. g. šmartinskega dekana A. Zlogarja, češ, da je on s to novico oblatil požarno brambo, sedaj ne moremo več molčati. G. dekan ni v nikaki zvezi z novico, Morda je še vedel ni, dokler je ni v »Domoljubu« bral. Toliko v pojasnilo.
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Pri nas je zadela srčna kap 79letnega Andreja Sodeč. Bil je v trenotku mrtev. Počiva naj v miru blagi mož. — Koder ni toča pobila je vinska letina izvrstna. Posebno pri nas v Sv. Križu se lahko pohvalimo z dobro kapljico. Vinski trgovci, le semkaj!
Iz Št. Rupertske doline.
d Iz Št. Ruperta. Konj je poginil posestniku Antonu Marnu iz Št. Ruperta. Hlapec njegov peljal je drva, pa ni voza zavrl. Pred njim je peljal drugi voz drv in naenkrat je ustavil ta voz, Marnov hlapec pa ni mogel tako hitro ustaviti in konju se je zadrlo drvo sprednjega voza v vrat, da ntu je odtekla kri. Vreden je bil do 80 gld.
d Strašna nesreča se je zgodila pretečeno nedeljo zjutraj. 241etni Trefalt Miha in Jeriček sta se odpeljala okrog 3. ure zjutraj iz Mokronoga v Sevnico na kolodvor. Trefalt je bil namenjen, da obišče svojo sestro Terezijo, orno-ženo v Karlovcu. Med potjo zaspi Miha, se ob Mirni na poti proti Radni nanagloma zbudi in nevede potegne za vajeti. Trefalt je priletel na smrekov štor, na Trefalta je padel Jeriček in
—	nesrečni alkohol — zjutraj so našli ljudje Miheta mrtvega, Jerička vsega pobitega.
d Železnica Trebnje-Mokrouog. Iz Mokronoga se nam piše: Ta železnica, je res otrok bolečin in skrbi. Kedaj bodo začeli? Vse spi l Najbolj žalostno pa je, da se popol-
noma tuji ljudje vmešavajo v naše razmere in delajoč za svoj žep uporabljajo vsa sredstva, samo da oškodujejo okolico, sebi pa koristijo. Tujci rabijo laži, da dosežejo svoj namen — naša dolina naj pa trpi! Apeliramo na naše poslance in jim rečemo, mi hočemo kolodvor v Žt. Rupertu in v Mokronogu, ne pa na Bistrici. Bistrica in Mokronog, kak razloček! Ce nima Mokronog svoje postaje, naj ostane železnica kjer hoče! In napeli bomo vse strune, samo da rni zmagamo I Srednjeveška grofovska komanda nas bore malo briga! Mi hočemo kolodvor v St. Rupertu in v Mokronogu, ali pa sploh nobene železnice ne. V Št. Rupertu iu Mokronogu bodi postaja, to prosimo naše poslance. V našem imenu pa ne bo nihče posamezni nas zastopal, ne županstva, ne tržanov, ne posameznih vplivnih mož, najmanj pa tujec! Cujemo, da je neki tujec hodil okoli poslancev, kakor da bi bil pooblaščenec mokro-noške občine. A tu smo vsi proti njegovim zahtevam. Železnica se mora graditi v javno korist, ne pa le v korist eni tuji družbi, ki išče le svojega dobička. Dežela ne more podpirati te železnice, ako ne bo to res deželna lokalna železnica, ki bi povzdignila naše kraje. Tudi občine, ki hočejo prispevati k zgradbi, morajo priti do besede, in zato se obračamo do poslancev, da se kolodvori postavijo tako, da bodo v korist krajem, ki so jim namenjeni, ne pa v škodo!
d Škandal na dolenjski železnici. Podžupan Rozman je v zadnji občinski seji novomeški ožigosal več kot škandalozno postopanje tukajšnje postajske uprave pri zadnji odpravi vojaških novincev. Reveži so morali plačati poln tretji razred, a nabaši so jih v živinske vagone kakor vole. Pa celo ti so bili tako nemarno opremljeni, da je celo neki cigan pobegnil iz voza. Bilo se je namreč bati, da reveži med vožnjo ponesrečijo. Tako so delali tudi pri zadnjem katoliškem shodu. V vseh krogih vlada veliko ogorčenje.
Iz Mirne.
d Nova trirazredna šola je že pod streho. Drugo leto bo dovršena.
d V novi šoli pa straši, tako so si ljudje pripovedovali ta ponedeljek. Kaj pa je bilo? V nedeljo zvečer je videl nočni čuvaj ob 11. uri neko višnjevo lučico v šolskem poslopju, ki je nepremakljivo žarela tudi, ko se je približal na dva metra. Dalje si ni upal. Strah ga je odpodil.
d Po Mirni ie veliko blata, posebno pred staro šolo. Treba bo kmalu stesati čoln, da se bodo otroci prevažali s ceste v šolo. Na potu od JVLirne proti Mokronogu pa so nagromadeni veliki kupi cestnega blata, vmes pa so nasuti kupi gramoza, da se dela nepretrgana vrsta kupov, ki zavzamejo skoro polovico ceste. Kam naj se pa ogne voz, kadar sreča široko z vrečami oglja naložen parizar? Kje je pa cestni odbor? Naj odpre oči!
Belokranjske novice.
d Vinska letina je bila letos obilna. Pridite kaj z onkraj Gorjanc, da naredimo kupčijo.
d »Slovenski Narod« zadnji čas neprenehoma laže v poročilih o birmanju v Beli krajini. Pameten človek rad molči. Končno mu je pa le preveč, ako sliši opetovano tako drzne in nesramne laži. Mi smo na vse nesramnosti dolgo molčali, ker smo vedeli, da jih je pisala ona ničvredna, liberalna »ništarija«, ki prihaja vsake počitnice v Belo krajino prodajat svoje neslanosti, predstavljajoč se za časnikarja. A sedaj prežvekuje njegove neslane otrobe neki črnomaljski širokoustnež ter napada presvet-
lega gospoda knezoškofa ter vse pošteno belo-krajinsko ljudstvo, ki po pravici gori za svojega vzornega nadpastirja. Mi mu rečemo samo, da ni vreden, da bi s svojim umazanim jezikom oblizal najbolj blatne škofove črevlje! — Laže tudi čez Semičane, da niso razobesili narodnih zastav. Mi mu pravimo: slepi laž-nik! Ves Semič je bil ravno v narodnih zastavah. Obenem hoče s svojo lažjo krasti dobro ime poštenjakoma gg. Zurcu in Sepaherju,. ko kriči, da sta njegova pristaša. Povemo mu na izrecne besede obeh imenovanih gospodov, da sta ona dva razobesila zastave — kot drugi Semičani — škofu v čast in sta užaljena, ker ju »Narod« tako nesramno izrablja. Obenem naj tudi ve, da noben imenovanih gospodov ne mara, niti ne bere liberalnega časopisja. V njih poštenh hišah se bero pošteni katoliški časniki. Kar ima kdo na srcu, to pa govori: lažmk ne more drugega, kot lagati. Tako tudi ne črnomaljski »Narodov« dopisun. Boli ga, ker je bil presvetli gospod knez in škof povsod tako prisrčno pozdravljen, samo metliški in črnomaljski meščani ter cigani na Ka-nižarici ga niso pozdravili.
Iz Ribnice.
d Obletnico lanskega oktobrovega vel.ke-ga snega obhajamo v vremenu, da si lepšega v tem času misliti ne moremo.
d Pri Sv. Gregorju bo v nedeljo, dne 28. t. m., ob 3. uri popoldne shod »Kmetske zveze«. Slemenci in sosedje, pridite v obilnem številu na možat pogovor! Tudi fantje dobro došli!
d Kaj je s »frugo«? V začetku letošnjega leta je bilo mnogo strahu v nekaterih naših krajih, češ, da bo vse toča strla to leto in ne bo nič »fruge«. Ves ta prazen strah in babje-verno govoričenje je nastalo radi dveh mrli-čev, ki so bili od drugod pripeljani. Naj' se bahjcverci letos uvenjo, da je prazna njihova vera in nespametne misii, ker smo imeli prav mirno poletje .n letino izmed boljših.
d Fabriko za kugo bi bili že lahko otvorili v župnišču v Laščah. V kleteh so imeli nabrane obilo tekočine, ki je bila najbolj podobna dobri, mastni gnojnici. Da fabrika sama ob sebi ni začela delovati, iztrebili so zalogo in so pod »glavnini« in »ročnim« vodstvom vsestranskega mojstra gospoda Jonteza župnišče tako preust ojili, da je spodobno človeško bivališče, kakršno se poda v kraj, kjer biva c. kr. uradništvo.
d »Kunšten« občinski odbor. Na nemškem Kranjskem je neki občinski odbor odrekel vsprejein v občino možu, ki je bival v oni občini že nad 24 let. Svoj sklep je podprl z razlogom, da se hoče mož zdaj izseliti v drugo občino. Učeni zbor pač ni pomislil, da zakon iz leta 1896 govori nazaj in ne naprej, kje je kdo bival zadnjih deset let. ne pa, kje bo nadalje prebival. Vedeti bi pač morali ti možje občinske uprave, da ima kdo v drugi občini bivališče in v drugi domovinstvo. Naši nemški sosedje so izgubili s tem pri nas mnogo na svoji veljavi. Mi smo bili vedno misli, če kdo nemško zna, da vse zna, zdaj smo se pa uverili, da je bila naša misel napačna.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Jurja pod Kumom. Nova šola je sedaj srečno pod streho prišla. Delo so vodili prečastiti gospod župnik' Fr Avsec. Stavba kaže, da so gospod župnik vešč mojster v stavbenih stvareh. V nedeljo so bili poklicani farni možje v župnišče, da se posvetujejo, kaj je treba s staro šolo ukreniti. Vsa fara je za
to, da se mora stara šola k cerkvi prilastiti kot stanovanje organista in cerkvenika.
d Iz Smarlja pod Ljubljano se nam piše: Pretečeno nedeljo je tukajšnje izobraževalno društvo priredilo 4. strelsko vajo. Pred streljanjem je predsednik društva govoril o iz- ' najdljivosti in podjetnosti Amerikancev. Slišali smo tudi, kako se brez posebnih stroškov iz slame lahko napravijo pasti za gosenice, da se z njimi obvaruje sadno drcvie pred temi škodljivci. — Ko smo obrali Amenkance in gosenice, je predaval g. d r. L v g e n Lampe o volilni reformi in njenih posledicah v državnem in deželnem zboru. V priprostih in razumljivih besedah nam je dokazal, kako po novi volilni reformi v državnem zboru huda prede Nemcem, ker bodo v manjšini in si hočejo z zahtevo pO dvetretjinski večini pomagati iz zadrege. Spoznali smo pa tudi, da bomo po volilni reformi na Kranjskem tudi kranjski kmetje prišli do tega, kar nam gre. — Gospodu govorniku smo se lepo zahvalili, potem smo se pa v streljanju poskusili. Stari strelci so to pot prišli v boj z mladimi rekruti. Vseh skupaj je bilo strelcev ravno 30, torej še enkrat več nego po navadi. Iz srca smo se smejali Petru iz Leščevja, ker je meril bolj na žebelj, na katerem je bila tarča pritrjena, nego na centrum, — najbolj pa na koncu vaje, ko sta najmlajša strelca premagala vse druge. Mladi logar Francelj Gliha nikdar tako željno ne pogleda, ko pridejo doma klobase na mizo, kakor takrat, ko pritisne puško k licu in išče, kdaj se srečata muha in centrum. In v resnici, dobro jo je pogodil! Nesel je čisto novo metlo proti domu. Njegov mladi tovariš Primec Janko pa je dobil v denarjih, kar mu je šlo. Vendar pa se tudi stari izkušeni strelci niso dali kai tako premagati. Perčič in Strubelj sta samo za eno zaostala. — Ko smo pa strelsko vajo dokončali, sta se dva vneta člana pregovarjala med seboj. Eden je rekel: To je bilo za mene koristno, da sem šel k vaji — drugi pa je trdil: Mene pa je tako veselilo, da šc nikoli tega. — Pristopi pa nek postaran možak, ki je vso prireditev opazoval in reče: Oba sta resnico govorila.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n K dopisu o Jerneju Durmi iz Mauč, objavljenem v 40. štev., dostavi amo, da jc bil isti sodnijsko obduciran. Ra/.telesba je dognala, da ga je zadela kap vsled alkoholizma, in je vsak zločin izključen.
n Na Gočah je umrla Beta Terbižan v 93. letu. Bila je najstarejša oseba v duhovniji.
n Romanje na Sv. Goro. Dva vesela dneva smo imeli vipavski romarji 13. in 14. t. m. Romali smo na Sv. Goro k Mariji. Nebo je bilo brez oblaka, ko smo se v soboto podali na pot, eni na štanjelski, drugi na ajdovski kolodvor. Zastopane so bile vse vipavske župnije, nekatere v prav ogromnem številu. Bila nas je cela vojska. Precej smo se potili, ko smo stopali kvišku proti vrhu Sv. Gore, goriško solnce je bilo dobro zakurjeno, toda zato se nismo menili, saj smo šli otroci k materi. Prišedši srečno na vrh, smo bili zvečer pri pridigi in petih litanijah. Nato pa smo gledali, da opravimo spoved. Toda žal, da je bilo na ta dan ogromno ljudstva od drugod, ki so že pred nami zasedli spovednice tako, da je bilo le težko priti na vrsto, nekateri so se celo morali vrniti, ne da bi mogli biti pri spovedi. Drugi dan je bila za nas ob 7. uri pridiga. Govoril nam je g. župnik slapenski, ki nas je navduševal za ljubezen do Jezusa in do Ma-
rije in rekel, naj si ta dva zberemo' za spremljevalca in voditelja, ako hočemo srečno pri-romati na sv. goro nebeško. Po pridigi pa je bila sv. maša, katero je opravil g. župnik šttirski. Pri sveti maši je peval na kom goški " moški zbor, kateremu so pomagali še drugi pevci. Nato smo se pa poslovili od Marije in se podali proti domu. Malo nas je dež močil in večinoma nismo imeli dežnikov, pa kdo se bo menil zato, čim več je pokore na božji poti, tem boljša je ta pot. V Solkanu smo imeli skupno kosilo, potem pa nas je naložil lukamatija in odpihali smo jo domov. Marija sveto-gorska pa daj, da bi ostali zvesti dobrim sklepom, katere smo storili v njeni hiši na Sveti Gori. Gg. očetom frančiškanom svetogorskim pa naša najtoplejša zahvala, da so se toliko trudili z nami in nas sprejeli tako prijazno. Naj vam ves trud Marija bogato povrne!
n Romar umrl na poti. Ferdinand Vitežnik 71 letni starček iz šentviške fare se je celi teden veselil, da bo šel na Sv. Goro. In šel je ves srečen. Bil je gori pri spovedi iu sv. obhajilu. Na to se je vrnil ves zadovoljen proti domu. Bil je še eno uro od doma, kar ga zadene na poti srčna kap. Padel je in umrl. Umrl je nagle smrti, ni pa umrl neprevidene smrti in gotovo je zdaj že pri Mariji na božji sveti gori, na katero priti se je tako zelo veselil.
u V Podkraju je bilo dne 17. t. m. celodnevno češčenje sv. Rešnj. Tel. Cerkev je bila vedno polna. Obhajanih je bilo 223. Vsako uro je bila ena sv. maša, ob 10. uri je bila pa pridiga pri polni cerkvi in nato je maševal g, dekan vipavski, pevci na korit pa so kaj lepo izvršili svojo nalogo. To je jako vesei pojav, ki nam daje lep pogled v bodočnost; kajti, dokler bo naše ljudstvo tako rado molilo, ne bo ga zmagal noben liberalec in noben nemškutar.
n Liberalna surovost. Na Colu so pred kratkim časom ponoči liberalni »olikanci« pobili na vrtu žiipnikovein vse posode, v katerili je imel g. župnik cvetlice, rože so pa vse polomili iu porezali. Župnik je dajal imenovane cvetlice v cerkev, zdaj bo pa prazno na oltarju. To je žc tretji slučaj liberalne onemoglosti. Prvič so vrgli težak kamen skozi okno v župnišče, drugič so mu potrli steklene krogle na vrtu in zdaj porezali in polomili rože. Ljubljanski liberalci so lahko ponosni na svoje barbarske eolske pristaše in prijatelje!
n Postajenačelnik v Ajdovščini je mož, ki niti ne ve, kje je Bohinjska Bela. Zadnjič smo mu poslali »Avizo«, naj pošlje vino na Bohinjsko Belo. On pa je »Avizo« vrnil s pripombo: »Postaja Boh. Bela neznana«. Drugikrat smo pa poslali vino v Solkan in sicer ua »lifercajt« in minulo je cele 4 dni in Solkanec je čakal na vino, pa niti »Aviza« ni prišla do njega in to v štirih dneh! Treba bo res metle na ajdovskem kolodvoru.
n Dnč 12. in 13. t. m. je obiskal vipavsko dolino visokorodni deželni predsednik g. Teodor Schwarz. Ob pol 7. zvečer jc prišel v Št. Vid, kjer ga je pozdravilo županstvo, g. župnik in pa načelnik gasilnega društva. Visoki gospod se je' z vsemi jako prijazno raz-govarjal iu se nato odpeljal proti Vipavi. Šolska mladina ga je pričakovala, toda je popred odšla, ker se je reklo, da ga ne bo. Pa je prišel, čeprav malo pozno. Spremljala sta ga gosp. c. kr. okrajni glavar postojnski in pa glavar Haas. Vipava je bila v zastavah. Prenočil je v gradu grofa Lanthierija. Drugi dan je obiskal sodnijo, šel tudi v šolo. Poklonila se mu je tudi duhovščina z g. dekanom na čelu. Obiskal je tudi župnišče, kjer si je ogledal vse, celo v kuhinjo je blagovolil stopiti. Sel je tudi v našo zadružno klet, o kateri se je izrazil silno laskavo in se torej osebno prepričal, da so o naši kleti liberalci po »Narodu« v resnici lagali. Obiskal je tudi eerk#v in ondi
! pokleknil v klop in molil. Hotel je slišati tudi ! orgije. Sploh, bila ga je sama ljudomilost in ! prijaznost in lahko smo veseli, da imamo | tako dobrega deželnega predsednika. Obljubil j ie tudi, da bo pomagal vipavski dolini, kolikor bo le v njegovi moči. Zdaj si pa ne moremo kaj, da ne bi napravili ene opazke. Gotovo jc bila vipavska občina počeščena s tem, da jo je obiskal deželni predsednik, namestnik cesarjev. Spodobilo bi se bilo, da bi bila občina priredila visokemu gostu banket. Saj ga je priredila celo okrajnemu glavarju svoj čas. Iu tudi sedaj bi ga bila, če bi ne bili na krmilu naše občine — otroci, ampak možje. Tako je pa moral visoki gospod sam privatno jesti, vse ga je zapustilo in odšel jc na tihem. To pač ni častno za Vipavo. Menda se je zdel našim liberalcem visoki gospod preveč »klerikalen«. In v istini se je izrazil neki uradnik: »Sch\varz ist sclnvarz!« Pa ste črni samo vi
liberalci!
n V Podragi hoče odvzeti gospodarski odbor župni nadarbini pravico do gozda, ki je isti zajamčena v odveznem pismu in tudi v zemljiški knjigi vknjižena. Zadnji čas so v ta namen pobirali podpise. Župnik se jim pa, kakor čujemo, prav od srca smeje in pravi: Bravo, Jovan! Boš vsaj za eno blamažo bogatejši!
Idrijske novice.
n Iz Idrije. V torek, 16. t. m. zvečer so zdivjali konji idrijskega konjcderca Josipa iliosolt ter je ta padel raz voz ob znamenju sv. Antoi.a za žago in se močno poškodoval na glavi. Ihosolta so peljali k zdravniku, da ga je obvezal in potem so ga spravili domu. — Ktrtalo bi se bil ponesrečil pretečeni četrtek c. kr. gozdar g. Hribernik. Hotel je pregledati od »klavže« pripravljena drva na brvi pri »grabljah«, pa se mu je spodrsnilo in ie padel na prod nad Idrijco. Nekoliko je bil omledel vsled globokega padca, potem so ga peljali domu. V petek zjutraj je že popolnoma zdrav zopet opravljal svojo službo. — Špeharji so zopet začeli voziti špeh in meso v mesto; toda silno drago jc oboje. Visokim cenam so nekoliko vzrok tudi prekupovalci pred policijsko uro. Tueba bi bilo vsekako, da bi naš ober-policajinšpektor g. Ante Kristan pogledal malo na prste podraževalcem slanine, ker on je po svoji službi kot mastno plačani oberkurator rudarjev prisiljen v to! Ako tega ne stori, pa naj neha farbati rudarje!
Primorske novice.
p Iz Trsta se poroča: Dne 16. t. mes. zjutraj je bil na poštnega raznašalca denarja Andreja Velikonjo izvršen roparski napad. Neki mlad mož je čakal na stopnjicah neke hiše, v katero je nesel pismonoša denar, na pismo-nošo, in ko je pismonoša prišel po stopnjicah, mu je zadal na glavo težko rano. Pismonoša jc imel še toliko moči, da je zaklical na pomoč. V trenutku, ko je napadalec pismonoši hotel iztrgati torbico z denarjem, prihiteli so ljudje in .napadalca prepodili. Napadalcu se je posrečilo pobegniti. — V teku devetih mesecev so tatovi v Trstu že trikrat poizkusili vlomiti blagajnico v tržaški bolnišnici. Prvikrat so tatovi ukradli iz blagajne 3689 kron, vdru-gič so našli le par sto kron v neki miznici, sedaj so pa še v tretje poizkusili, pa jim je to pot šlo še slabše. Našli niso nikjer nič, blagajne pa tudi niso mogli prevrtati.
p »Lena« jc otvorila novo šolo v Krkav-cih v koprskem okraju.
p Tujci v Opatiji. Od 1. septembra do 10. oktobra 1906 je prišlo v Opatijo 4314 oseb.
Od 4. oktobra do 10. oktobra 1906 je priraslo 552 oseb. Dne 10. oktobra je biio navzočih 1763 oseb.
p V Trstu se je zastrupila 46letna vdova Uršula Vekjet vsled žalosti, ker ji je soprog umrl.
p Železniški delavci sc stavkali v Gorici na južnem kolodvoru. Pozvali so nekaj delavcev iz Ljubljane, da so nadomestili stavku-
joče.
p Strašno se je opekla po celem .telesu Terezija Marušič, kmetica v Opatjem Selu na Goriškem. Kuhala je za družino, pri tem pa jo jc spopadla padavica. Revica je padl^ ii£| ogenj. Vso opeklo so prenesli v goriško bolnišnico, kjer pa ne upajo, da bi ozdravela.
p Umrl je v Trstu 271etni Jožef Krpan, ki je 20. septembra padel pri zgradbi Lloy-dove ladje »Vor\varts« skoro osem metrov globoko z odra. Krpan se je na smrtni postelji poročil z Marijo Benič. s katero je živel skupaj. Zapušča dva otročiča.
p Liberalna organizacija na Goriškem. V kratkem goriški liberalci razpošljejo po Goriškem okrožnico za »Zvezo narodnih društev na Goriškem«. Liberalci so se začeli na vseh krajih gibati. Neodpustno bi bilo, ako bi mi katoličani držali roke križem. Delajmo, da nas ne prehite brezverske čete. Snujmo povsod izobraževalna društva, širimo katoliško časopisje in napravljajmo shode po deželi. Voditelje v Gorici prosimo, naj nas podpirajo. Dobro bi bilo, sklicati shod zaupnikov v Gorico, da se pogovorimo o delovanju zlasti v zimskem času. Ne spijtno sovražnik je pred durmi.
Štajerske novice.
š Obmejna občina Ščavnica naša! V nedeljo, dne 14. oktobta, je bila volitev župana iu svetovalcev. Za župana je bil z osmimi glasovi izvoljen gospod Martin Križan z negov-ske Ščavnice, za prvega svetovalca Anton Weis z benediške Sčavnice, za druzega svetovalca pa Janez Žižek s peterske Ščavnice. Vsi trije so odločni in značajni možje. Veliko veselje vlada vsled te zmage na Ščavnici, kjer sta imela glavno besedo dosedaj Wratschko iu njegov pristaš od šulferajna podpirani nadučitelj ščavniške šole Špende. Za Št. lijem jc sedaj Ščavnica postala naša po hudem boju. to pač mora veseliti vsakega rodoljuba. Vrlim boriteljem ob severni meji hvala in slava!
š Ogenj. Dne 14. t. m., ob dveh popoldne, je v vasi Mihalovec vpepelil ogenj hiše, gospodarska poslopja in spravljene pridelke Francetu Čančer, vdovi Uršuli Šetinc in Francetu Volovec. Zažgali so baje otroci. Pogumno in požrtvovalno so gasili in omejili strašni požar ognjegasci iz Obreža.
š Sin našel obešenega očeta. 9. t. m. ponoči se je v Mariboru obesil 51 let stari kovač Štefan Gradišnik v sv em stanovanju na kuhinjskih vratih z jerm^nastim pasom. Prvi je opazil obešenega Gradišnika njegov lastni sin. Gradišnik je živel s svojo družino v največji bedi. Od žalosti se je vdal še pijači in se ie v takem stanju obesil. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok.
š Petrolejski vrelec je našel baje dunajski inžener Evgen vitez Jenstein, in sicer za cerkvijo v Sveči pri Stopicah (okraj Ptuj). Po zatrdilu navedenega inženerja je vrelec tako bogat, da bi se izplačalo njega redno izkoriščanje. Vitez Jenstein namerava osnovati posebno družbo za pridobivanje petroleja.
š Trgovska akademija v Gradcu. Za štajerske Nemce je sezidala vlada novo trgovsko akademijo v Gradcu. Poslopje ji bilo dne
13. t. m. izročeno z običajnimi slovesnostmi svojemu namenu. Slavnosti se je udeležil štajerski' cesarski namestnik grof Clary, za na-učno ministrstvo dvorni svetnik pl. Flescli in predsednik trgovske in obrtne zbornice Kloi-i)cr, ki so imeli slavnostne govore. Za vse slovenske pokrajine pa vlada do danes ni ganila z mezincem, da bi oskrbela tak zavod!
š Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil zakonski načrt deželnega zbora štajerskega, po katerem se bodo ločili kraji Brezje,- Litija, Loke, Sv. Mihael, Sv. Radegunda in Lepa njiva od občine trg Mozirje in bodo tvorili odslej samostojno občino »Okolica Mozirje«. — Želeti bi bilo, da ostane trg Mozirje tako slovenski, kakor je bil doslej. Govori se namreč, da vplivajo uradniki politične ekspoziture v Mozirju na razne ugledne tržane, da se pri občinske uradu uvede dvojezično poslovanje in v šoli skozi nemški pouk. Nekaj Mozirjanov hoče iti baje na lini. Kaj bi rekel k temu pokojni buditelj Lipold?
Koroške novice.
Imenovanje duhovnih svetovalcev. Mil. gospod knezoškof krški je imenoval č. g. Filipa Streinerja, knezoškofijski nadzornik in župnik v Hohefeldu, za knezoškofijskega duhovnega svetovalca, in č. g. Janeza Ouitta, doktor bogoslovja in modroslovja, knezoškofijski tajnik, za knezoškofijskega duhovnega svetovalca in poročevalca v knezoškofijskem konzistoriju.
Jablane v cvetju. Jablane so tudi na Koroškem v tem poznem času v cvetju. Ta redkost, posebno za Koroško, kjer je vedno jeseni bolj mrzlo, se vidi v Št. Lenartu v La-vantinški dolini, in v Schwaigu pri bpitalu. V prvem kraju jablana istočasno cvete in ima sad, v zadnje imenovanem kraju pa je bilo sadno drevje v avgustu od toče pobito in zdaj zopet zeleni in cvete. Pač čudna jesen!
Utopljenca so potegnili iz vrbskega jezera. Utopljenec je doma iz Kozanc na Primorskem.
Nedeljski vlak. Ravnateljstvo državnih žclcznic v Beljaku je odredilo, da bode vozil ob nedeljah in praznikih razun veljavnega voznega reda še en osebni vlak na progi Beljak-Podrožčica, kateri se bode tudi na vsaki med-postaji ustavljal. Odhod iz Beljaka državni kolodvor bode ob 1. uri 30 minut, dohod v Pod-rožčici ob 2. uri 24 minut popoldne. Iz Pod-rožčice bode peljal ob 5. uri 21 minut popoldne ter bode prihajal ob 6. uri 18 minut v Beljak. Ta vlak bode imel v Podrožčici zvezo v Celovec in na Jesenice.
Mlad somoumorilec. Ustrelil se je v sanioumorilnem namenu neki devetletni šolar G. Gassmayer, 9. t. m. v Voišperku. ustreli se je z revolverjem v desno stran prs. Streljal je dvakrat,, ker je prvič zgrešil; revolver je tudi sam nabasal. Življenja si ni končal ter mu ie zdravnik krogljo iz telesa potegnil. Ustrelil se ie radi tega v jezi, ker so mu njegovi so-učenci nagajali in se mu rogali, ker ga je mati v sobo zaprla. Pač nadebudni deček!
Blagoslovljenje cerkve. Dne 7. t. m. dopoldne je bila blagoslovljena na novo pre-narejena in popravljena farna cerkev v Po-rečah na Vrbskein jezeru. Pri blagoslovlje-nju je bilo tudi navzočega več občinstva iz Celovca.	, , ,
Ubila se je žena občinskega predstojnika Huberja v Friedlach pri Št. Vidu na Glini. Imenovana se je peljala sama z vozom na poset k neki prijateljici. Med potjo je pa nasproti privozil nekdo z motor-kolesom, nakar se je začel konj plašiti. Nesrečo sluteč je žena z
voza skočila ter pri tem tako nesrečno na glavo padla, da je v kratkem času izdihnila. Kolesar jo je pa, ne da bi se za ponesrečenko kaj pobrigal, hitro odkuril. Pač žalostna smrt!
Duhovniške vesti. Za knezoškoiovega dvornega kaplana je imenovan č. gosp. Ivan Serajnik. — Za provizorja v Timenici jc imenovan č. g. Janez Sniodej. — V Pre-valje pride za kaplana č. g. Janez Sekol.
Iz raznih krajev.
Cešplje so letos, kakor poročajo s Češkega, tam jako poceni, po tri in celo po dve kroni met. stot. Cena je zato nizka, ker cešplje vsled deževnega vremena na drevju pokajo in jih morajo ljudje prodati, da ne segnijejo.
Vesti iz Amerike. V Evelethu (Minn.) je zasulo v jami Josipa M i h e 1 i č a iz škofje Loke na Gorenjskem. — V Ely (Minn.) je ponesrečil v rudniku Simon Oblak, doma iz Velikih Lašč. Ponesrečenec še živi, a je malo upanja na zdravje. Slovensko župnijo so ustanovili v Indianopolisu (Ind.) Kot župnik je nameščen Jožef L a v r i č. — V Clevelandu jc zadel ob cestno železnico I. P a j 1 e k, ko se jc peljal na svojem vozu. Voz se je razbil. Pajlek jc ranjen. —- V Amherstu (Ohio) jc ukradel neki tat Josipu O m a n u iz žepa 300 dolarjev. —V Lorainti (Ohio) je ustrelil Franc Ostanek Matijo Majdiča. Ostanka so prijeli. Majdič je bil doma iz Brezja na Gorenjskem.
Ne beri slabega berila. Pred porotno sodbo jc stala nedavno v nekem belgijskem pokrajinskem mestecu 16letna deklica, obsojena radi poskušenega umora. Deklica ie bila enkrat čednostim, pobožna. Imela je namen stopiti v samostan. Tega pa ni hotel nikakor dovoliti njen brezbožni oče. Poizkusil je vsa sredstva in posrečilo se mu je. Brezvestni oče jc prinesel svoji hčerki raznih knjig. »Beri to«, jej reče, »to te bode raztreslo!« Smehljajočega obraza gre mož k svoji ženi in ji pripoveduje: Dal sem hčerki neko berilo, da jo bo minilo za vedno veselje vstopiti v samostan. In res! hčerka je postala naenkrat drugačnega mišljenja in omadeževala je svojo dušo 7 raznimi pregrehami. S lfiletnimi leti jc postala zločinka. Sodišče se je pri obsodbi oziralo na olajševalne okolnosti, namreč na njeno mladost in jo obsodilo samo na d e s e t-letno ječo. Starši, ne trpite v svoji hiši nikdar brezverskih knjig in časopisov — med te spada dandanes skoro vse liberalno časopisje — ne pripustite, da bi vaši otroci prebirali tako berilo. Pregovor, ki velja o slabi tovaršiji, velja tudi o slabem berilu: Povej mi s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo si.
Drobtine.
Pravda za 70 milijonov. Sodnijska obrav-na.va za oporoko pred kratkim v Ameriki umrlega milijonarja Sageja se je končala tako, da dobi vsak vnuk in vsaka vnukinja 50.000 dolarjev. Sage je bi! zapustil 70,000.000 svoji ženi, a neki veščak je oporoko ovrgel, češ, da ni bil Sage takrat, ko jo je napravil, že več pri zdravi pameti.
Samoumor dan po poroki. Iz Rima poročajo- Poročnik karabinierjev Retti iz Varese se je dan po poroki Vrgel pod brzovlak, ki ga povozil. Njegova mlada žena je zblaznela, ko je čula sliaSno poročilo o smrti svojega moža.
Telefon okuževalec. Te dni je prišel nekje na Nemškem neki poštni uslužbenec k zdravniku, ker je bil obolel za vnetjem sluz-nicc v ustih. Zdravnik ga preišče in vpraša, kaj je njegov poklic. Pacijent mu pove, da popravlja državne telefonske naprave, in da je bil pred nekoliko dnevi pri posestniku N» katerega telefonsko napravo je imel popraviti. Zdravnik je takoj sprevidel, da se jc telefonski uslužbenec pri dotičnem posestniku okužil, kajti ta je bil tudi njegov pacijent in je že dolgo bolan vsled vnetja sluznice v ustih. Uslužbenec jc moral pri popravljanju govoriti v isti rog, katerega se je posluževal bolni posestnik in se jc s tem okužil.
gsSšžk
iNarodno gospodarstvo
Danski kmet. ~ Ljudska izobrazba.
Izobrazba jc velike važnosti za obstoj in napredek vsakega naroda. To vidimo tudi na Danskem. Da se je danski kmet povzpel do tolikega blagostanja in napredka, se ima pač zahvaliti ondotmni ljudskim visokim šolani. V teh šolah sc jc izobrazil, v teh šolah naučil misliti in pa vporabljati svoje moči, svoje zmožnosti in pa iznajdbe časa v lastno korist in prospeh celega naroda.
Oglejmo si nekoliko danske ljudske visoke šole, ki širijo izobrazbo med preprostim ljudstvom. In pri tem se bomo prepričali, da jc tudi našemu kmetu večja izobrazba, kakor nam jo podaja ljudska šola, neobhodno potrebna, če hoče napredovati s tekom časa.
Ljudske visoke šole so sc na Danskem le počasi razvile in razširile. Misel za te šole je izprožil škof Nikolaj F. S. Grundvig. Ze leta 1830. ko se je potegoval za prostost tiska, izražal je željo, naj bi se ustanovilo učihšče za ljudsko izobrazbo. Z žalostjo je gledal tedanje razmere danskega ljudstva, opazoval je kako gineva narodna zavest, kako se potiska danski jezik v ozadje, nasproti pa, kaKo sc šopiri nemški jezik na kraljevem dvoru in grajščinah kako tuja izobrazba izpodriva domačo, in to ga jc vtrjevalo v njegovi misli, da- so potrebne šole, ki naj imajo svoje korenine v narodovem življenju. Te šole naj bi ljudstvo seznanjale z lcp.m domačim jezikom, s slavno preteklostjo danskega naroda in tako budila v njem narodno zavest. Mila duhovita in živa beseda edino more prenoviti ljudstvo, vzbuditi v njem narodni ponos, dočim najboljša knjiga tega ne more doseči, tako jc mislil Grundvig. Kakšna je ta šola, kakšen je njen temelj, posnamemo lahko iz idej, iz mislij, ki jih je gojil Gruud-vig. Bil je znamenit protestantski škof, pesnik in zgodovinar, ves navdušen za slavno preteklost danskega naroda in prešinjen narodne zavesti. Tako je tudi ljudskovisoka šola nekako versko-narodna. Res, da se v šoli ne poučuje verouk, vendar se z molitvijo in nabožno pesmijo pričenja vsakdanji pouk. Tako prešinja verska misel nekako skrivnostno vse življenje. Veliko se v teh šolah gleda na to, da se v učencih vzbudi narodna zavest. Vse pa se skuša doseči z živo besedo, živahnim predavanjem. Pri pouku sc vedno ozira na praktično življenje. Fo ravno daje ljudskim visokim šolam velik pomen. Njihov vpliv se širi med ljudstvom po visokošolskih društvih in domovih in se kaže tudi v javnem življenju. Saj v državni zbornici sede po večini možje, ki so nekdaj pohajali v ljudske visoke šole.
Grundvig je želel, naj bi to šolo obiskovali mladi fantje od 18. do 25. leta. V tem času sc mlad človek najlažje izobrazi. Taka šola naj bi spopolnovala znanje, ki si ga pridobi
človek v ljudski šoli. Podajala naj bi nekako splošno znanje, splošno izobrazbo v vsem, kar potrebuje človek ne toliko v svojem poklicu, kolikor kot sin domovine in kot državljan. Prva ljudska visoka šola sc je ustano-novila leta 1344. v Roddingu v Severnem Šlezviku. Bila je ta šola nekako predstraža proti prodirajočemu ponemčevanju ondotnega ljudstva. Tukaj v Šlezviku se je v šolah popolnoma preziral domači danski jezik in onii-kanci so bili že popolnoma odtujeni danskemu narodu. To šolo je ustanovil dr. Kr. Flor, ki je popustil svojo službo na kielskem vseučilišču ter se popolnoma posvetil delu za ljudsko izobrazbo na ljudski visoki šoli.
Grundvigovih načrtov za ljudsko izobrazbo se je oprijel in jih dalje razvil Kristen Kold. Bil je sprva učitelj na ljudski šoli, potem je šel z nekim misijonarjem v Malo Azijo. V Smirni je bil nekaj časa knjigovez. Ko se je povrnil domov služil je v vojski leta 1848. kot prostovoljec, slednjič je bil zopet učitelj. S podporo, ki jo je prejel od Grundviga in njegovih prijateljev in z denarjem, ki si ga je tam prihranil, je kupil malo posestvo na otoku Fycn in tam odprl ljudsko visoko šolo 1. novembra 1850. Poučeval je le pozimi, da so mogli učenci poleti pomagati doma svojim starišem pri delu. Leta 1861. je odprl šolo tudi za dekle. Kmalu nato se je ustanovilo več šol za žensko mladino.
Do leta 1864 so se le počasi ustanavljale . te šole. Bilo jih je tega leta le 11. Toda nesrečna vojska leta 1864. je vzbudila na Danskem narodno samozavest. Postaviti so se hoteli na lastne noge, zato vidimo, da teže odslej po večji omiki in pa gospodarskem napredku. In res najdemo že čez 10 let 54 ljudskih visokih šol, leta 1904 pa že 98.
Šole so zasebne. Obisk je torej popolnoma prostovoljen. Zato pa dobimo v šoli učence razne starosti med 16. in 25. letom, ker vplivajo domače razmere in pa tudi veselje posameznega na to, da gre ta prej, drugi pozneje v šolo. Dasi je obisk popolnoma prostovoljen in država nikogar ne sili v to šolo, vendar jo kmečko ljuds:vo tako visoko ceni, da je le malo ljudij na kmetih, ki bi ne obiskovali te šole. Kajti vsak peti ali šesti človek je bil učenec te šole. Število učencev na posameznih šolah je precej različno, vendar pa raste od leta do leta. Leta 1864 je bilo učencev le 554, leta 1903. pa že 7361.
Spočetka so učenci stanovali zunaj šole, a Kristen Kold je prvi uravnal svojo šolo tako da učenci niso prejemali le pouka v Soli, temveč so tudi stanovali in imeli hrano v šoli. Sedaj so vse ljudske visoke šole tako urejene, da imajo učenci tudi hrano in stanovanje v šoli. In to je tudi vzrok, da so vse te šole na deželi. V mestih so jih sicer poizkušali ustanoviti, a se niso vzdržale. Ce želi sedaj kak meščan obiskavati ljudsko visoko šolo, gre na deželo. In tudi sinovi iz meščanskih krogov pohajajo v te šole, ker dobivajo tukaj nekako splošno izobrazbo. V teh šolah se ne poučuje za kak gotov poklic, ali da bi učenec, ko je dokončal to šolo, mogel dobiti gotovo službo. Zato pa tudi ni predpisana nobena izkušnja koncem tečaja. Ce bi se delalo za kak gotov poklic ali stan, če bi bila predpisana izkušnja, bi se pač težko dosegel namen, ki ga imajo ta ljudska učilišča. S prostimi predavanji hočejo namreč širiti izobrazbo, buditi v rniadih srcih ljubezen do domovine, gojiti domači jezik in zanimanje za življenje in delovanje prednikov. In ker je večina učencev kmečkega rodu, zato budi v njih veselje in zanimanje do poljedelstva. Te šole hočejo uplivati bolj na srce in voljo kot na spomin in razum. Hočejo namreč : v narodnem oziru doseči to, kar izkuša cerkev v verskem. Uči se namreč za življenje, ne pa za šolo.	(Konec prih.)
RAZGLAS
o razdelitvi državnih podpor za zboljšanje hlevov v letu 1907.
C. kr. kmetijsko ministrstvo je za leto 1906 dovolilo določeno vsoto kot državno podporo za primerna zboljšanja hlevov, ki se bo pa zaradi priprav mogla izplačati šele 1. 1907. Ta državna podpora se za I. 1907 namerava zvišati.
Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena takim kmetovalcem, ki nameravajo v zmislu tega razglasa hlev to zimo ali spomladi 1. 1907 tako zboljšati, da bo to zboljšanje vredno nagrade. Za podporo lehko prosijo kmetovalci iz vseh krajev naše dežele, vendar se bo v prvi vrsti oziralo na prosilce iz takifa krajev, koder govedoreja kmetovalcu največ donaša in kjer je za prospeh mlekarstva, za dobivanje brezhibnega mleka nujno potrebno, da se hlevi zboljšajo, ki sedaj nikakor ne zadoščajo.
Za podpore vredna se bodo smatrala le ona zboljšanja domačih (ne planinskih) hlevov, če se hlevi, kjer se napravlja gnoj, ki niso tla-kani, niti nimajo odtokov, po zgledu drugih vzornih hlevov, po dobrih načrtih ali po navodilu strokovnjakov, posebno kmetijskih potovalnih učiteljev in učiteljev na kmetijskih šolah, izpremene v tlakane hleve z vednirn izkidavanjem in se gnojišče ter gnojnična jama naredita posebej, zunaj hleva.
Pri zboljšanju hleva je vsakako spolniti tele pogoje:
1.	Skrbeti je, da ima hlev dosti svetlobe in čist zrak, ki se doseže s primernimi preve-trovalnimi napravami, da imajo živali ugodno toplino, da je zadosti prostoren in vedno popolnoma snažen. Živalsko stojišče je tako urediti, da se živali lehko izpuščajo na napaja-lišče in da ob času požara lehko pridejo na prosto. Pri ureditvi je skrbeti za telečje koče (tekališča) in za to, da se lehko donaša krma in stelja, gnoj pa lehko in hitro iz hleva spravlja.
2.	Tlak je narediti, kakor dopuščajo razmere, iz betona, kamenja, opeke ali iz lesa. Kar se lesa za hleve rabi, ga je treba posekati pravočasno pozimi, da je trpežnejši, in če je mogoče, naj se namaže s kakim varovalnim sredstvom.
3.	Stojišča morajo biti nepredorna, morajo toliko viseti, da gnojnica odteka, in v hlevu mora biti jarek za gnojnico, da se neovirano odteka v gnojnično jamo zunaj hleva.
4.	Gnojišče, ki mora vsekako biti zunaj hleva, je lehko prosto ali pokrito. Za gnoj-nične jame se želi, da so nepredorne in imajo take priprave, da se gnojnica iz njih jemlje lehko in brez truda; vendar so pa. tudi drugače narejene gnojnične jame dopustne, ki so v deželi navadne, da so le dobro narejene in nepredorne. Prošnje onih prosilcev, ki si pri-skrbe gnojnične sesalke ali druge primerne priprave za izpraznjevanje gnojničnih jam, potem gnojnične sode in raprševalnike, bodo imele prednost.
Nekolekovane prošnje za podpore, kjer je povedati, koliko glav živine prosilec navadno redi čez zimo, je
najkasneje do 1. decembra t. 1.
poslatipodpisanemu glavnemu odboru. Glavni odbor potem pošlje k prosilcem potovalne učitelje, da jih pouče o zboljševanju hlevov ter jim narede načrte.
Zboljšanja hlevov bo zagotoviti do 1. julija 1907 ter bo do tega dne semkaj naznaniti, da so gotova. Kdor do tega časa zboljšanje ne izvrši, izgubi pravico do podpore.
Dovršena zboljšanja hlevov bodo potovalni učitelji pregledali, in na podlagi njih po-
ročil bo glavni odbor stavil c. kr. kmetijskemu ministrstvu primerne nasvete, kako je nagrade razdeliti. Pri tem nasvetovanju se bo oziral na število prošenj, na obseg in način zboljšanj, na velikost stroškov, na to, ali je v dotičnem kraju mnogo ali malo zboljšanih hlevov, in pa seveda tudi na premoženjske razmere prosilcev.
Dovoljene državne podpore se izplačajo poleti 1907, a podpisani glavni odbor posameznim nikakor ne more jamčiti, ali kaj dobodo in koliko dobodo. Glavni odbor je pa v nva-ževanja vrednih slučajih pooblaščen, da sme dovoliti predujem za zboljšanja, ki so že pričeta.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, I. oktobra 1906.
Oton pl. Detela,	Gustav Pire,
predsednik.	ravnatelj.
Navadno ribje olje
je tako zopernega vonja in okusa in tako težko prebavljivo, da pri otrocih in kotljivih bolnikih večkrat ne more priti v poštev. Velika redilna in zdravilna moč, ki jo ima, kot dokazano, ribje olje, je dandanes dostopna vsakomur, kajti v obliki Scott-ove emulzije je ribje olje oproščeno svojih zo-pernih lastnosti] Scott-ova emulzija je popolno okusna, lahko prebavljiva in trikrat tako učinkujoča kakor navadno ribje olje. Scott-ova emulzija ne povzroča nikdar najmanjših težkoč in vedno dobro učinkuje.
# Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek.
Kdor se sklicuje .ia naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184 VII 1
Fron Steinschneider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
»Kaj? V tretji inštaci sem tožbo izgubil? To me pa že jezil«
»Veseli bodite, da ste jo v prvih dveh instancah dobili.«
Naznanilo.
Nov živinski semenj v ap. Gorjah na sv. Martina dan bo zaradi nedelje prejšnji dan	2jo1 3—i
v soboto dne 10. novembra. Županstvo v Gorjah.
frlhodnja številka »DOMOLJUBA Izide dne 31. oktobra 1906.
Fran Zaman, Ljubljana
Poljanska oesta 24 in v tovarni pri živinskem sejmu. - Skladišče hvalilo znanih gepeljnov, sla-moreznic, klinj, mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodovode, ter vseh potrebščin za kmetijstvo I 2323 7 2 Nizke oenel	Zajamčeno blago!
Izprašan
kurjač, oziroma strojevodja,
dobi takoj službo pri Fr. Svigelju na Bregu, pošta Borovnica.
Plača po dogovoru.	2396 1—1
a E
Ih & . o o
P
c <L>
o > ž"
K O
.. >p
"..K«
<U t-.
o o
= rt e
•J3 trt
<rt u o
1 J«!
;3 >
Oh g
'J3 '
lis
O Cu
G= s
grt^' , >N C .
: > N <u ^ >0 u c !S2
— O
KJC/J-3 . >(/) I u 'C a a
is*!
5. u s
■a . « n
SE.-r | ti ii (ii v- rt -*-*
"g m O w rt a a ~ ><-> -a ._•
>- 2 > rt
a « 0
rt (rt c
N <U
o >« O « s
s n
a - rt ~
2'E rt'S
(U Q > <U
c sO
-i75.-.
rt u o
•S u >N	> D.--, rt <U o
§> OT3 O
« > O M
rt.5

H/m
Loterijske	srečk*.
□■na], 20 oktobra 7»	65 61	21
Oradaa, 20 oktobra 80	24 16	44
Trii, 13 oktobra 53	4 26	11
Line, 13. oktobra 66	22 «6	81
4 64 81 86
Iz proste roke se proda skupaj ali na drobno
velilio posestvo,
obstoječe iz dveh hiš, v katerih eni se nahaja mlin na bencin-motor z dvema tečajema, v drugi hiši pa je stara občeznana gostilna pri ,,Str-nadu", pravica ia trgovino z mešanim blagom in pravica ia žganjekuho. Zraven so vsa gospodarska poslopja, vsa v najboljšem stanu in z opeko krito. Pi i posestvu je tudi zelo velik, bukov gozd in manjt smrekov, veliko njiv in senožeti. Od cerkve četrt ure, istotako od želt-znice četrt ure oddaljeno, tik glavne ceste, ki pelie na Dolenjsko.	2326 2-2
Natančneje se izve pri lastnici Fr. Tavzelj v Zdsnski vasi, pošta Vldent*Dobrepolje.
I!Največji vspeh nove dobe!!
je sloviti
<0V1
Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v Izvirnih zavojih z gorenjo varstven o z n amko.	2197 16—4 2S0 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ ,, h 30 „ I kg ,, „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva f,e v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. MI nln s u na Dunaju, I. Mfilkerbastel 3.
Kranjska tov. lanenege olja
Zahret & Huter o Kranju
priporoča 2307 11-2
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilog. in
iV sladko laneno olje.
Opomniti jo, da jo lanono olje mrzlo stiskano, nima v scl,i nikakega albumina in jo ravno raditeg. najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljie brci to sestavino, v toliki mori pridobe • to sestavino laneDe tropino. Analiza janenih tropin ina8a: 40-41 * surovega proteina (beljakovin) i 0—10 % olja, po anaiiii it. 1901 o. kr. poljedelsko-kemičnega proUkuSovaliSča na 'Dunajr.
Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podflesnlh ml.
Uamiana, Start tog itea. 10.
Velika zaloga. — Solidno blago —. Zmorne sena . ' .
2178 52-4
1 JZdružene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld 2-20 komad in gld 4-20 za
par <* parov franko na do ml naravnost na lastnike koni. Ti debeli trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okolu 150/200 om veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja.
—	Razločno pisana naročila, ki se izvrši le po povzetju al' če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razio'iljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27 g.
—	Za neugajajoče se zavežem vrniti napre) poslani
denar.	2125 S
Mnogoštevilna prlznanla in naročila so došlaod: vitez pl. Czarkowski, oskrbništvo graščine Labers pl. Stephanowicz, veleposestnik Csendlak, baron Kollersperg, Kaltschmidsko graščinsko oskrbništvo, Klaudy pl. Poric, veleč, župnik Kogl Pinocz, veleč, župnik Raniowaki v Stanislawczlku, veleč, župnik Popescu Dzemic Krommer, posestnik v Llchtnu in mnogi drugi.
ZemljiSčeshiSo
je na prodaj v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Notranjsko. Poleg voda, tik železnične postaje, pripravno za parni mlin ali žago. Zemljišča je dva orala vse pri hiši. Pojasnila daje: 2311 3—2 Josip Perkan, župan v Trnovem Notranjsko.
17 kr , ceflri IS kr., rumburika tkanina od r laneie. 18-23 kr.. za rluhe brez šiv« od 41-So kr. meter: 6|4 iranc. beli gradi, barhentl, kanafesl, inlet blago za slamnlce, robci Itd., vse I.a kakovost, pristne barve, ostanki do 2o metrov razpošilja le proti povzttju	2253 6—3
Fr. Krikorka, tkalnica Naehod.
Vzorci ostankov se ne poillja|o. Za neprimerno se vrne denar.
Potniki v Ameriko
kateri želijo hitro, sigurno, pošteno roziti, si kup\jo svoje šifkarte le p i domači d.uibi
Ausfro-Amerikana
katera 8 svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno raztvetljenimi parniki direktno Iz Trsta po mirni Adr\ji, mimo lepih dežel ItalUe, Španije itd. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike »premija in tudi 100 klg prtljage prosto dl Obrniti se je treba le na domačega agenta	1697 D 13
Simon Kmetee v Ljubljani, Kolodvorske ul. 26.
Odhod parnikov vsak teden.
Poslano T«r.*«n. Vinko poniri|in|< In ponitlskovin|e kiznlvo.
Edino priitcn Je Thierry|«» 2630 D balzam 52—49
I« z zeleno znamko .rcdovnlci". Staroalavno naprakoano
firotl ilibema prebivl|in|n, krčem v i< odcu, koliki, kutsru, pranim boleznin-.
Inflnenci Itd. Itd. Cena 13 majhnih ali 6 dvojnatlb steklenic ali ena velika apecialna steklenica e piten! zimiikom K 5*— franko. TMarrvfavo eenUfolifako m' .a, povsod mano kol non plut ultra
l»*ll VSIB i« ths star m ranam vnetjem, ranltvam, ibsctsea Ia oteklinam vseb vrsl. Cena: 3 lončki K 3-60 se pošlje le proll povzetju ill denir napre|.
Lekarnar A. Thlirrj v Prigridi pri Rngaiki Slatini.
Brošora s tisoči orlglmlnlh zahvalnih pisem eratls In Iranko. "» zalogi v skoro vseh vetjih lekarnah in mediclnalnih drogerijat
0	Klauerjev	^
! f f Triglav1 %
£ je n ajbol) zdrav izmed ® vseh likčrjev.
Pravi in pristni Triglav J
izdeluje edinole	^
J. KLAUER, Ljubljana. J
Sloven. krščan. tvrdka!
Vinogradniki, pozor!
Kot Kranjcu mi je znano, da napravljajo kmetje
0	času trgatve radi na tropine domačo pijačo. To je mogoče le z mojimi naravnimi, popolnoma neškodljivimi snovmi, katere ceneje prodajam kakor vsaka druga tvrdka.	2324 2-2
Za napravo 300 litrov prve vrste veljajo snovi K 16-30. druge vrsle K 14 40 in tretje vrste K 11 80 z zavojem vred. Slovenci kupujte pri Slovencu. FR. HUMLJAK, trgovina s špecerijskim blagom in poljskimi pridelki, Auenbrugerjeva ul. 26 v Gradcu.
Dpj^plf 0l' bobrih starišev, kateri bi imel veselje do trgovine, z dobrimi spričevali, ne pod 14 iet star, se sprejme takoj v poduk. Kje? pove uprav. »Domoljuba".	2386 1
1	ali 2 mizarska učenca ift£e Lovrenc ^Šufttar&ič, Vižmarje 51
p. Št Vid nad Ljubljano. 2387 i
Trgovski vajenec
zdrav, čvrst in priden, dobro vzgojen, poštenih sta-rišev s primerno šolsito izobrazbo, ki ima veselje za trgovino, sprejme se takoj pri	2282 2—2
Andreju Grampovčan, Vrhnika
trgovina z raznovrstnim blagom.
Nedosežne prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša In res 2011 20-7
preclzf jska ura je intoht
iz jekla, srebra in zlata pri vsakem urarju. - -
enonad-stropni
hiši
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu &t. 14 v Ljubljani. 2376 10 -1
Koverte s firmo
ln
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna ©
Iz&la je
Družinsbo pratiko J*
za leto 1907
S krasno barvano sliko Sveta družina na ovitku je najlepša izmed slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo slik. 2381
Cena komadu 24 vin.
Odjemalci na debelo dobe jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkali
v Ljubljani: Prodajalna „Katol tisk. društva", Auer, Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper, V. Petri-čit5,H. Kenda, F.Iglič in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.	5-1
Vožnja trajaTBg^ _	—
dni 6 ^ if^"5 P" HS«i in ostane majnovejšimi leta 1S0Sin 06zgrajenimi velil\jinsl(imi parnilg
>nila dajezastopnilt Fr.Ceimig lubJjana Ki0"r%-uiicestv.
J^lodvorsl^-ulice it v. 28 'Odhod iz jjubjjane vsaKj ponedeleUnrcKinčcIrtgK v tednu.

Zaloga baliftfi za neveste.
Priporočljiva trgovina I
Najbolje in natceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
Češnlk & Nilnvec
Cpri Čeftniku)
Llngarjeve nI. Lluliljnna ipitalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26 19
Zaloga baliftfi za nevesto.
Posojila, predujeme, kredite!
Zelo ugodni pogoji. Nikakih stroškov I Nikake predznambe ! Nagla rešitev v takojšnjo pomoč. Zložno dolgoletno vračevanjc Posebno koristno za častnike, uradnike vseh vrst, nastavljence Itd Na dedščine, uiitke, zaloge, volila največje zneske. Pod .Sekretar" na Ann. Exped. Eduard Braun, Duna| I , Roten-turnistr. 9. Porto za odgovor. Doplsjje se v nemščini. 2219 4 1
Posestvo v vasi Breza pri Trebnjem se proda iz proste roke. Obstoji iz hiše, 4 do 5 mernikov posetve polja in lepega gozda. Cena 2400 K. Več se poizve pri lastnici Jožefi Kraucar v zavodu sv. Stanislava, Št. Vid nad Ljubljano.	2345 1
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo ln allkanje na steklo	-
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figovca'
se priporoča prečistili duhovščini In p. n. slavn. občinstvu zs napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali Blikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo aa nimlzje gostiln tn zasebnike, svetilke, okvire itd. po na|nii|ih cenah - Narisi, csnlkl in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenlcnim od|emalcera v ogled na razpolago.	»M4 52-11
Največja zaloga ieleznine, traverz, železniških šin, cementa, Storij za strope, streSne pločevine ln lepenke, slamoreznic, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, preS za grozdje in sadje, plugov In bran
v LJubljani, na Harlle Terezije cesti itev. 1.
(zraven .Flgablrta* in na
Valvnzorjevem trgu 6, naspr.Križnnske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, kotli za klajo in žganje, štedilniki in peči, kuhinjska oprava, železne ročno-poviečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe In zmernih cen zagotavlja	1886 19 -9
Fr. Stupioa, trgovec.
Stepalnik, žličar za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revoluci Jo
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenih rečij, sem izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. Razpošiljam te cenlke>na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane"gotovo moj odjemalec.	* 2236 10—3
Izvozna hiia Hermann Auer, Dunaj, IX./2. Nussdorferstr. 3.-X. (krščanska tvrdka).
Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze! 0
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-16
Halapl-jev
mr TUBERIN
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl za K 5'—.
Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekar.,prl apostolu'
Dva čevljarska pomočnika
sprejmen takoi v trajno delo. Lorenc Rade, 2337 2-1 Mtt erhrugg, Gcr. Štajersko
Sprejmem takoj učenca iž
boljše hiše za mesarsko obrt. 2344 2-1 Josip Jesih, mesar, Medvode«
>00000000000000000000000000000000
Stanje »log 80. Jan. 1908: Pn.:e. Gradiife 1. sedai: Denarni promet 80. jun. 1906i w
tez i? milijonov kron.
Preje: Gradiiče t, sedaj:
Kongresni trš 2, I.
čez 27 milijonov kron.
Lastna glavnica K 252.865.93.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel q
Ljudska posojilnicag
sprejema hranilne vloge vsak delav- g ji
,Kunard Line" Trst-New-York ie najpripravnojb. najconcjSa in najboljša |ot i z Ljubljane T severno Amoriko, ker tod ni dolgotrajne mučno vožnjo po raznih žeiozniiah, nobenega presedovanja ne prenočevala in »ploh nobenih postranskih stročkov m<>j potj>. l'itr-riLkl so prostorni, varni, tračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Itruna in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja gl-tvni .... stopnik	S(J0» 87
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
iiav- ali ni brez kakega * d bitka, tako, da	(
nik od 8. ure zjutraj d* 1. ure p*- ftkU sprejme vložnik od rsacih vloženih	(
poldan ter jih obrestuje po	* I' I« 100 K čistih 4 IC 50 h na lete.	\
8	Stanje vlog 30. junija 1906: K 12,483.874-93. Denarni promet v letu 1909:54,418.440*^8.	(
Hranilne knjiilce se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kij prekinilo. j ~	Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnilne poloinice na ratpolago.
jjj?	V Ljubljani, dne 30. junija 1906.	2617 D 26-22 \
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, stolni kanonik..
%Šr predsednik. podpredsednik.	4
8 o d b o > n 1 k 1 i	d
Anton Belec, župan, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano,	.
Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, Karol Kauichegg, veleposestnik	'
Q v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. U. v Polju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne zbor-	{
O niče v LJubljani, Frančišek Leskovlc, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak,	,
tovarnar v LJubliani, Karol Pollak, tovarnar ln posestnik v Ljubljani, Fran Povše, vodja,	t
Q dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, graščak itd., Oreg. Sllbar, župnik na Rudniku.	I
OOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
mmnuuunmmnmmmnmmmmmmmmmmmmmmmmm
Najboiju m najceneji. flmerlkanskl motor zq bencin
za kmetijo In obrt, od dve do pet konjskih moči. jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelt^joč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki de! motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—22 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kaueoheka nasl.
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje ln grozdje, preše itd.
Traverze, cement, žtorja, okovi in orodje za vsako obrt
Ceniki na razpolago. j
m K
»Vzajemno zavarovalnica"
Dunajska cesta 19 ¥ Ljubljani Dunajska cesta 19
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodiI; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice tei postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico - V krajih kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti ptoviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni ■ posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	381) 2^20
jti Edioa domača zavarovalnica! Svoji k svojim! g
Ne kupite nobene ure
doklor niste projtli mojega ve-•vft likega cenika:
nikel. Roskopf uro . gl. 1*60 Goldin „ „ " . „ srebrno „ „ . n 8— z dvojnim pokrovom „ 4"— s 3 srebr. „ „ 6'— plosk, jjklene uro . n S'50 amer. Uo'ddoublo . r 5' — pravo lloskopf>patont. „ 3'50 prave „Omegau . . „ 9 50 srobr.oklopne verižice , f— 14karutne zlate ure . „ 8 50 14karatne zlate veril. „ 10'— 14k*ratni Blati prstani „ 2 — stensko ure od . . „ 2'80 g bitjem liki *▼<.< o . „ 4'50
z godbo.....„ 6'—
s kukavico . . . . « 250 kuhinjske ure . . . „ 120
budi'ke...... 1'20
„ ponoči & t teče „ 1*50 i dvojnim ttor». ira . „ 175 Triletno pismeno jamstvo, ta neprimerno »lonar nazaj. Kazpošil a po rovzetju.
Maks Bohnel
Dunaj, VI., Margare-thenstr. 27(?lastnlhlšl)
so vsakdanja potreba.
Dobe se le z vsakdanjo rabo
Ceres jedilne masti.
Tovarna hranil „ CERES" razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.000 K. 2313 V c Natančnejši pogoji se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno. - - -
Zahtevajte moj cenik 2000 slikami zastonj In
poitnlne prosto.
M
Apofag
odstrani zanesljivo v
2 dneh brez bolečin kurja očesa, bradavice in žulje. Proti vpo-slatvi 1 krone 20 vin, 3 kom. 3 K Jfranko, pošlje takoj lekarna ,Eln-horli« v;"Welsu 13, na Oor. Avstr. 2306 6-2
Nekaj učencev
sa kamnoseški obrt sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster, Ljubljana.	2225 3-3
»Slava Mariji«
•b tristoletnici Marijina družba se Se vodilo
dobi v „Katol. bukvami* v Ljubljani po 40 v. izvod.
a Preglednik
(Platzmeister)
ki zna nemški in je uporaben za delo v pisarni in pri lesni trgovini, dobi službo pri F r a n o u CI e i n s o i o h, lesnem trgovcu vTwimbergu
na Koroškem.	2331 3-2
Iš5e se dobro izvežbana
kuharica
katera je vajena za več ljudi dobro in varčno kuhati. Kje, pove upravništvd tega lista.	2238 3 -3
Odlikovano. Ustanovil. 1870. Vse vrst«
lovskega l.luhsus orožja
se kupi nsfbolje, najcenejše pod 3 letnim lamstvom naravnost iz orožarne	1670 13
Anton Sodla Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Po-šiljatve na ogled dovoljene.
Naravni dobri
brinjevec
1950D se dobi pr£8-5
L. Sebeniku v Sp.
Prav zastonj
brez vsakega plačila
v.Np) -
iMf
dobi za božično darilo ponoči se bliščečo železniško budilko ali Roskopf uro v vrednosti 5 K poleg lepega stenskega koledarja s košarico, vsak ki naroči do 15. decembra blaga črez 30 K. - Zahtevajte torej takoj moj cenik z 2000 podobami zastonj in'franko. Telefon 3523.
urar, Dunaj IV., Margaretenstr. 27.
Za 5 vinarjev
si more vsak preskibeti prednosti pri nakupu blaga za obleno, kakoršnih sicer ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke, črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila 1. t. d. - Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 2126 18-2
Razpošiljanje blaga na vse kraje svetal
Najoenej&a, največja eksportn« tvrdka I
H. Suttner, urar LJubljana
Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo
veliko zalogo finih ftvicarahih ur, brilantov, zlatnine srebr-nine v veliki meri po najnižjih cenah.
V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. 1821 19-10- ============1=
Prosim , zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj In poštnine prosto. - -
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katoliška Tiskarna*