Teèaj XIV. rt V » List 03. gospodarske, obertn narodske Izhajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 19. novembra 1856 Presvitli tf m V. ob slavném ^odii 19. novembra 1856 c Í3 ak spomladi se naťvora scveta, ~i ^ r k a, * v Strune moje slastno so pevale; Kak se slapa pena šumno zrneta % Strune moje so pri^odobvale ; Kak na nebu bliska svet kraj sveta Strune moje so občudovale Kak ljubezen sladka je dekleta Strune moje so razglasovale ; Kak je čarna pesem milo peta i 7 7 i Strune moje so mi pričo dale; Kak se stvorje vse v Ijubezni spleta 7 Strune moje so izreci znale ? Kak se dviga k Bogu duša vneta i Strune moje so razodevale i 7 Vse sladkosti, vse krasosti sveta Strune moje peti so skušale: Ali le Tebi Car i nj a Lizbeta Strune moje so se peti zbale ! Ne vedó, ko si iz neba vzeta, Strune moje Ti dostojne hvale Kaka v godu Tvom nam čast dospeta 7 7 Strune moje rade bi skazale 7 Pa radosti mi je duša vjeta i Moje strune revne so zastale 7 Le da Bog Te živi mnoge leta 7 Strune moje bodo v vek pevale! Dr. Lovro Toman. 372 Njn Veličanstvi | presv. fîesar ia Gesaraa. ? LjiMjaai. Željno pričakovani dan — přišel je. Med nami sta pre-avetli Cesar in Cesarica pervikrat skupaj, in ž njima mala princesnja Zofija. Nju Veličanstvi spodobno sprejeti, so deželni stanovi Da meji v Trebovljah, kjer se loči krajuska dežela od so-aedne štajarske, napravili slaven obok, okinčan s cesarskim in deželnim gerbom in mnogimi cesarskimi, bavarskimi in deželnimi zastavami. Na postaji železnice v Trebovljah 00 Nju Veličanstev pričakovali Njih ekscelencija deželni poglavar graf Chorinski z deželno deputacijo krajnskih ple-menitnikov, kteri se je pridružil prevzvišeni gosp. fml. grof Nobili kot namestnik Njih eksc. gosp. maršala grofa Ra-decki-ga in pa poveljnik c. k. 11. žandarmarijskega polka gosp. oberstlajtnant Anton John. Bila je tu pričujoča tudi duhovšina Trebovljska s šolsko mladino, obilna množica ljudstva iz Štajarskega in Krajnskega in parudnikarji iz Trebovelj. Kmali po 6. uri privihrá krasno okinčani hlapon „Planina" in ž njim Nju Veličanstvi s Svojim spremstvom. Na-dušeni klic veselja od vseh. straní Jima doni naproti in naš deželni gospod poglavar Ju pozdravlja s sledečim ogovorom: „Na meji vojvodine krajnske se prederzne vernopodložna deputacija te dežele Njih c. k. apostolskemu Veličanstvu in Njih c. k. Veličanstvu premilostljivi Cesarici v imenu vse dežele, v kteri se osrečivni prihod Nju Veličanstev z veseljem pričakuje, pohlevno pokloniti in prositi, da bi Njih Veličanstev slabo besedo najserčnejših občutkov milostljivo eprejeti blagovolili in vseskozi z gorečo Ijubeznijo in nepre-niakljivo zvestobo udani deželi se vprihodnje tisto milost darovali, ki ji je največji ponos, največja sreča". Zivijo premilostljivi naš Cesar Franc-Jožef in presvitla naša Cesarica Elizabeta!" Poslednje besede so ogromno donele po verstah vseh zbranih. Cesar so blagovolili na to odgovoriti, da so radi epet prišli v deželo, ktera Jim je vsaki čas verno udana bila, in da hočejo to deželo tudi Cesarici pokazati. Na to je začel hlapon spet pihati in naprej je šio potovanje proti Ljubljani. Slap pri Milali, postaja v Za-gorji, rudnik zagorski, postaja Savska, fabrika vPonoviču, postaja Litijska — vse, vse je bilo krasno olišpano ; v Li-tijo je prišla celó iz Novega mesta mestna muzika in tako živo in veselo je bilo tukaj, da ni popisati; Cesar so stopili tù z voza in se podali v sredo svojega slovenskega naroda, in sedaj ni bilo veselega ukanja ne konca ne kraja. Potem so se podali naprej — povsod so bile žive znamenja preserčnega veselja. Nasproti fužinskega grada, kterega stolpi so bili z bengalskim ognjem razvitljeni, pa je raz-postavil gosp. Fid. Terpinc, predsednik kmetijske družbe , v umetnih piramidah kmetijsko in obertnijsko orodje, okoli njega dekleta in fante v zali narodni obleki, ki so pozdravljali Nju Veličanstev ; veselico je razsvetleval umetalni ogenj. Ob devetih so zagromeli topovi na gradu, in to je bilo znamenje, da se berzega teka bliža kolodvoru Ijubljan-skemu hlapon, ki nam ima pripeljati presvitla Gosta. Malo trenutkov le, in bila sta med nami! Cigav jezik je v stanu dopovedati veselje, v kterem so igrale serca neštevilne množíce ljudstva, ko je zagledalo premilostljivega Očeta in pre-milo Mater svojo. Nadušeni Živijo-klici od vseh strani so o pogledu tem preglasili strel topov. Ko stopijo Cesar s Cesarico z voza, se Jima ponižno pokloni mestni župan, ob-dan od odbornikov in magistrata, ki je Nju Veličanstvi na kolodvoru železnice pričakoval, in Ju spremi v krasno okin-čano dvorano, kjer gosp. dr. Burger, mestni župan, v imenu Ijubljanskega mesta pozdravlja presvitlega Cesarja in Cesarico s sledečim nagovorom : „Mestna županija z magistratom pozdravlja preveselega serca Nju Veličanstvi v imenu pre-bivavcev vemo udanega poglavnega mesta in serčno radostna kliče: Dobro došli v presrečnem mestu! Naj blagovolijo presvitli Ćesar in premilostljiva Cesarica sprejeti poklon verne udanosti, Ijubezni in zvestobe s ponižnim zagotovilom, da ti občutki nas bojo neprenehoma navdajali in da, kjer koli in kadar koli bo treba, jih bomo tudi djansko poterdili". Posebno prijazui so blagovolili Cesar na ogovor ta sledeče odgovoriti: „Mene in Cesarico veseli, da sva v Ljubljani. Zahvalujem se Vam za očitno to razodetje verne udanosti in zvestobe prebivavcov Ijubljanskega mesta, ktera mi je dobro znana in ktero bojo, tega sem prepričan, Meni in Moji hiši vedno ohranili". Nadušeni Živijo-klici so za-doneli na milostljive te besede Cesarjeve. V tem pa stopi mala punčika iz verste dvajseterih belo oblečenih tovaršic, ki so z mestno županijo in magistratom vred Nju Veličanstvi pričakovale v dvorani, pred presvitlo Cesarico, se Ji spodobno poklone in v imenu krajnskih otrok prav gin-ljivo govori in nazadnje pravi: „0 daj, daj! da mater Te imenujemo ; saj ni slajšega glasú od tega". Ko je punčika izgovorila, podá presvitli Cesarici to, kar Ji je ravno rekla* v lično zvezanih bukvicah v mal spominek, kteremu přidá druga punčika še krasen venec, vezan z belim svilnim trakom ; v eni konec so bile natisnjene besede „Preserčno ljubljeni Materi!" v drugi pa „Otroci Krajne!" Kako prijazno je sprejela presv. Cesarica te nježne darove in kako ljubeznjivo se je priklonila k malim punčikam, ki ste ji iz-ročile bukvice in venček, ni mogoče z besedo popisati. Vso svojo milo Ijubeznjivost, od ktere smo že toliko slišali, je Visoka Gospá izlila v ta trenutek, ko je vzela darove pun-čikama iz rok. Ko je bila slovesnost tukaj končana, se podajo Cesar s Cesarico v kočijo, ki Ju je čakala pred lesketajočim kolodvorom , in spremljeni od kočij brez konca in kraja , med gromenjem topov z grada , zvonjenjem po vseh cerkvah ia neprenehanim ukanjem veselega ljudstva so se po dunajskih, krasno razsvitljenih ulicah skozi dva, po šegi starih mav-riških grajskih stolpov umetno napravljena gradova, na kterih ozidji so stali gradniki in s trombami in godbo cesarske pesmi sprejeli kočijo Nju Veličanstev, peljali v mesto v Svojo stanovanje. Tu pa so Ju že pričakovali višji civilni in vojaški gospodje, knezoškof s korarji in plemstvo krajnsko iu se Jima ponižno poklonili. Komaj so se kake trenutke od-dahnili in že so blagovolili dovoliti, višjim plemenitnikom, vojaškim, duhovnim in civilnim oblastnikom, vodjem Ijubljan- y skih sol, mestnemu odboru in magistratu, mestnim poslancem in evangeljskemu fajmoštru pred-se priti; prijazno so najprej Cesarica, potem pa Cesar tega in unega za to ia uno poprašali. Berž ko so se Cesar' s Cesarico pripeljali v Svoje stanovanje, je prišlo 200 praznično oblečenih gimnazijalnih učencev z baklami in ž njimi 70 pevcev in se ustopili v kolo pred hišo. Po končanih poklonih so začeli zbrani pěvci pod okni Cesarjevimi „slovesno pesem" prepevati, ktero je zložil gosp. Dr. H. Costa in v muziko vredil gosp. K. Mašek, in ktero lično pisano in vezano je v imenu ljubljanske županije Nj. ekscelencija gosp. deželni poglavar Njima Veličanstvoma poklonil. Po peti pesmi so se ucenci z baklami ustopili pod oknom v podobo zvezde in se potem tako razredili, da so z baklami narprej naredili začetne pismenke imena Cesarjevega in Cesaričnega F. J. E., potem pa besedo „Heil" (Blagor Vama!). Po vsem tem pa je zadonela „Cesarskapesem", ktero so spremljali brezstevilni Živijo-klici. Bilo je pred hišo Cesarjevo toliko množica ljudi, da se je vse terlo, ne le Ljubljančanov temuč tudi obilne množiee naših deželanov pa tudi ptujih. Vse od starega do mlađega je hrepenelo obličje viditi premilostljivega Cesarja in mile Cesarice, in kolikorkrat sta se prikazala pri oknu, se je ponavljalo nadušeno ukanje. Na pozno noč se je še Ie pomiril veseli vrisk in pre- slavna Gosta sta se podala k počitku. Drugi dan, danes v torek, ko te verstice pišemo, je že cela Ljubljana, od enega konca do druzega, v naj lepšem, prazničnem lišpu, kterega posamno popisati nam danes ni mogoče; vse hiše so okinčane s svetlicami, ban-deri in mnogim drugim lispom tako, da lahko rečemo, da Ljubljana, kakor dolgo koli stoji, še nikoli ni bila tako zala. Hotla je te dní tudi v unanji opravi negs drob perj 60 funt trob 50 funt pokazati, kako y se 50 funt. lanenih gospodar to vé, bo lahko p P r * ali pot itd ;i tneg a Ce tedaj mero zadel. ako hoće 9 9 raduje serce njeno ob nazočosti svojega ljubljenega Cara in mesto sená govedom svojim kakošno drugo klajo pokladati •Carinje, ktera sta nam še sabo pripeljala mlado h cer ko ali saj en del sená namestovati ž njo. Če ima svoji živini Svojo princesnjo, Zofijo, in da nam celó v neizrekljivo postavimo, 10 funtov sená na dan dati, bo zdaj vedil, da veselje veliko'ča3t skažeta, da bode presvitla Cesàrica prazno- ji mora 20 funtov krompirja dati, ako hoče, da ji krom Svoj med nami. ' v Raduj se mi, slovenski narod, pir toliko zaleze kot senó; če jo pa, postavimo, kermi (fu w ^^ ^ ^^ r^ , ^ ■ — — 9 --—--^ / / || • • » » — m mm m m*m ^^ a m w v^J ^^ lil y ^^ v/^ J \jr ^ y ^ y « y, \ j ^ ^^ ^ m Mm • k ^flb ukaj le svoj serčni „Živila!" in plava naj ti serce v sladki tra) le z réženo slamo, ji je mora 30 funtov dati, da bo Tadosti. Nenavadna slava ti je došla! toliko zalegla kot 10 funtov sená; nasproti pa ji 5 funtov res že toliko zaleze kot 10 funtov sená itd. danes, poveličuje praznični dan in olepšuje z žarki Vse to si lahko zrajta iz gori povedane )rimere sená z Z nami pa se veselí tudi nebo milo. Prijazno solnce lanénih p m • » if V • • V « f # 1 V • V « I __ â . nam sije svojimi naše zastave. Presvitli Cesar so obiskavaliťanes javne civilne in vojaške naprave, sole itd. in zaslišali tište, ki so posebno prosili pred drugo pičo Malokteri kmetovavec pa je v stanu, živino svojo le s samim senom rediti; tedaj si pomaga z eno ali drugo gori to in uno Nje priti v tej ali uni zadevi. Milostljiva Cesarica pa so imenovanih stvari. Al pri tem je treba, da m obiskali naše nune, ktere so kaj lepo z vsemi svojimi učen- klajo in da ji ne daje v eno mer le ene; želodec živinski liami obhajale ta praznični dan. Ko so slavno Gospo spo- kakor človeški delà razloček med klajo in klajo; ena je dobno sprejčle pri vratih in jo spremile v izbo predstojnice, lahko prebavljiva, -druga manj; ena napolni vamp, pa nima bo Jo prosile potem stopiti v veliko sôbo, kjer so punčike veliko v sebi ; drugo zaleže veliko, pa se v vampu malo v lepi podobi predstavile „Vero, upanje in ljubezen" in po- pozna tem zapele „cesarsko pesem"; v mai spominek presrečnega nas it povsod pa je treba gledati na to, da se živina dneva so gospé nune presvetli Cesarici. poklonile mnogotere vsaka živina to je 9 lično izdelane oblačilica za Njene hcerki. Ni nam treba na kuhati da si vamp napolne, zakaj tega potřebuje potem začne želodec dobro in veselo ker dolgo popisovati, kako ljubeznjiva so bili spet tù Cesarica. Ce namreč po gori rečenem 8 funtov lanénih pres toliko zda kakor 16 funtov sená, ima teh 8 funtov preš Tudi naše gojilnice malih otrok niso pozabili ter tudi to vendar premalo baže, da bi napol 1 • i 1. rM • 1* T«1 i______1 •___! 1____I____• ____... . . . obiskali. Sprejeli so Jih otrocici z malimi banderci in ze vamp in til zivmo; tedaj je treba v«'«»«», ^vjv.. -v.------ —------ --------- ... , tuu«j jv ut««, da namesto samih preš ali namesto lenimi vejicami in punčika in fantek sta Jih nagovorila, po- polne mere preš gospodar živini toliko sená ali toliko slame Jl _________Î ______««-.n.VkU „nnni: Atrnllnn __1-1___1 _ J _ Ili V « •__. • , ... ... . 1 tem pa so vsi skup „Cesarsko pesem zapeli. 00 visoka Gospa tudi to napravo zapustili. Zadovoljna poklada, da dobi živina tisto mero klaje, ki je potřebuj 9 Pa tako mešano, da je dosti tečna, da pa tudi napolne vamp In tako je pretekel dan veseli. Ravno pa ko pišemo ali živino nasiti. Damo pa še drug izgled nasprotne raz , 16 funtov sená ima to govedo dosti na poslednje verstice, mrak nastaja temno krilo čez belo Ljubljano. Pa ne, danes ne in noc ze hoce razpeti svoje mere. Postavimo danes dan *wUUV «.».v, —" - - -----— —— i*«««, gospodar ji pa hoče namesto sená u v hc u i u e ^uvseu pred večerom slavnega godu naše preinile Carinje ne! slame) dajati, in ker vé, daje ovsene slame še enkrat to CJlej! kakor vse serce naše plamijo za Njo, tak se že une- liko potreba, kakor sená, ji bo tedaj določil 32 funtov sla (ovsene luč za lučjo, lampica za lampico — kdo jih more in kmali bo iznovega dan, v solnčnem lesku celo me; s te ti m e s t o. pB^HHHHH^I^BHHH^^^^^^^^^^^I moramo položiti pero za danes na stran, da se udeležimo al kaj bo iz tega prevelikega kupa? Vse se že raduje, vse je zivo po ulicah ; tudi mi želodec bo preveč nabasan in ne bo mogel vse te klaje popolnoma prekuhati. 1 veselic, ki nas danes še čakajo, pošiljaje gorke molitve z Iz tega se vidi, da je treba to pol m vsako ljucico gori k Vladarju vseh vladarjev, da naj pre mili naši Carinji dodeli obilo obilo vse, cesar želi Nje pre friago serce! sená, ki je živina vsaki dan potřebuje, še kaj drugega kla-sti; potem želodec dobro kuha in žene svoj mlin tako, da vse životu na dobro. Recimo, da govedo potřebuje na 9 Malega gospodarja bogastvo. sena (Dalje.) gre dan 15 funtov sená, Gotovo takole, da ji poklada na dan 5 funt mesto ostalih 10 funtov pa naj ji dajč en del s< piče (repe, krompirja ali kaj takega), en del pa suh (slame). Koliko vsake? bo lahko zrajtal iz gori pove kako bo gospodar naj bolje storil? nadate klaje Marsikaj imamo od klaje povedati, ker le tisti gospo- dane razmere. (Dalje sledi.) dar z dobičkom gospodari, ki je ne zametuje, pa ki tuđini preskop ž njo. Je pa klaja mnogoverstna. Ene je malo viditi 9 pa veliko zaleze i » t to je 9 ima veliko redivnih stvari v sebi 9 druge pa je na oci in na vago veliko, pa vendar malo zaleže, malo redi. Natanjčne skušnje, podpisane od učenih mož, so peljale do spoznanja, da zdaj vémo, koliko za- mont Zgodovinska povestica. Znamnje sv. križa. (Převod ilirski.) Bivši avstrijanski minister unanjih zadev, grof Fiquel-, pripoveduje v svojem potovanji skozi Bulgarsko leže vsaka druga klaja ali piča v primeri z mervo ali med drugimi rečmi tudi naslednjo dogodbo. senom. ktero je po vsem svetu najnavadniša klaja, in pa Bil sem na poti iz Soluna v Vidin, vernujoči se iz Le da vémo, koliko sená potřebuje govedo na dan, da se to- vante in Gerške nazaj v Avstrijo. Spremljevali so me trije liko redi, da je za rabo in gospodarju v prid. Kdor po- Turčini, dva stražnika janičarja namreč in en konjuh. Bilo klada živini brez te vednosti klajo, je gospodar, da se ga je ob času pašovanja Ali-paša janinskega in serbske vojske Nekega večera pridemo v veliko Bog usmili ! Ker pa ne more vsak svoji živini le sená po- pod Černim Jurjem. kladati, in ker ima gospodar tudi marsikaj drugega, kar bulgarsko vas med Sofijo in Vidinom. Eden mojih janičar živina rada jé in ji tudi tekne, bi gotovo rad zvedil: v ka- jev, ki je bil naprej hitel, da vredi potrebno za prenočišče, košni primeri (priglihi) je marsikaka druga klaja z me je že pri vhodu v vas čakal, ter me peljal v neko snažno mervo ali senom? Povémo mu, da v ti-le: 100 funtov hišo, ktero mu je bil aga odkazal. Turki so ob tistem času dobrega sena zaleze ali ima toliko redivnega v sebi ako so popotovali, naj raji prenoćili v kristijanskih hisah kakor 200 funtov ječmenove ali pa ovsene slame ali kier so no svoii termi crosnodarili. Bo 9 9 kjer so po svoji termi gospodarili. Bog vari, da bi bil ubog 300 funtov pšenične ali rčžene, ali kakor 400 do 450 kristijan kaj ugovarjal; najgrozovitnejša ukrotnost bi ga bila funtov z el en e (frišne) tra ve, zelene detelje ali gr a- zadela bila. Ni bilo tedaj čudo, da so prebivavci vse svoje horce, ali kakor 200 funtov krompirja, 275 funt. ko- premoženje, kolikor seje le dalo, poskrito imeli. Komaj se renja, 300 funt. pese, 450 funt. repe, 500 funt. zelj- je bila moja mala karavana v hišo preselila, že tudi jani 374 čarja, ker ne najdeta , kar bi služilo trudnim popotnikom v pol ceneje kot lani, meso pa drazje, zdaj po 11 kr. funt. pokrepčanje, začneta po svoji šegi hišnega oćeta naganjati, Kako je to? — Tudi pri nas smo 9. dan t. m. okoli polnocf naj pripravi in prinese okrepčila od drugod, ako jih doma precej močen potres čutili, pa brez škode. Danes je pri nas nič nima. Vsi drugi hišni, od malega do velikega, so pervi sneg padel, vendar po dolini je se kopno. bili pobegnili ter poskrili se ; poslednjič tudi gospodar v Iz Notrajnskcga. D n. Kakor po Ložki dolini hudem prepiru z janičarji z njima vred sobo zapustí. Ostal so potres tudi v Bistrici in Ternovem cutili, in sicer sem tedaj sam v prostorni, priprosti, sicer pa čisti in snažni okoli poldvaňajste ure ponoči 9. t. m. Vendar ni bil hud. sobi. Vsedem se, da se nekoliko spočijem umornega jahanja. Iz Notrajnskega. Kr. Tisto noc ko v Ljubljani Napravljen sem bil po evropejski. Sabljo sem bil odpasal je bil v Cer kn ici in po celi Bio ski in Lozki oko-in položil jo z dvěma samokresoma vred poleg sebe na mizo. lici potres, ki je kakih 5 trenutkov terpel. Zjutraj protide Zdelo se mi je, da me hoče vse zapustiti, samo neka stara veti uri se je zopet potres ponovil, kakor se je v Cerknici ženica je v eno mer prihajala in odhajala v sobo in iz sobe, čutilo. Dasiravno je slehernega čuječega zastran ponočnega ter dajala si vedno kaj opravka blizo mene obleka je bila ptuja moja potresa groza preletela, vendar ni tukaj nikakorsnega škod prebudila gotovo da mirno in poterpezljivo sedim, se mi ta blaga dušica pri-bliža od strane, dotakne se mojega kolena, in ko se k uji obernem, se prekriža in me gleda, kakor da bi me hotla kaj vprašati. Nerazumeč bulgarski jezik ji nisem vedil kaj odgovoriti, toraj se prekrižam tudi obšije gerbovo lice; prime me za roko, jo poljubi, potem pa hiti iz sobe. Kmali pa se zopet vrata odprejo in obstopi me MU€iU 111 1/11V j - piUJU UlUja pvii vuw f w-x/^v.v.^ ' ... ^ „ v, . ^v ^ ^ ^ ' " v ^ njeno pozornost. Ko vidi, Ijivega sledu zapaziti; potres je pa, kakor se je meni zdelo od polnočne strani proti južno-izhodni derdral. Novičar iz raznih krajev. Dunajski uradni časnik „Wien. Zeit." je prinesel te od vernile dnarne zadrege, ki izvirajo iz obilnih naprav želez jez Veselje ji zdaj dni novíco, po kteri se zamoremo nadjati , da se boj nic, za ktere se veliko dnarja potřebuj da S* potem dru cela družina, mali otroci, odrastle devojke in fantje, gospo god zmanjkuje. In ta novica je, da vlada, čeravno dobroto dar in gospodinja. Kakor hitro jim je namreč stara mati železnic po vsem cesarstvu dobro spozna, v e n d z a d a j povedala, da ptujec , ki ima pri njih prenoćiti, je kristijan j ne b dovolila se drugih P razun tistih. ki so je cela hiša oživěla radosti in veselja in v hipu je bilo vsega ze dovolj case. s k e g dosti na mizi. Pokrižavši se sem jim bil brat ; — znamenje sv. križa je bilo od moje straní zagotovilo kristijanske Ijubezni, spostovanje njih lastnine in njih osebe, od njih straní cesarju pa bratoljubja in prijaznosti. V tem znamenji smo bili bratje in stregla mi je blaga bulgarska družina tako, da nikoli ne me, ampak bo to dovoljenje odložila za poznejse 13. dan t. m. je sprejel cesar Napoleon rusov kteri ob svojem poklcn j k d bom pozabil tistega večera. Jos. Levičnik. Novičar iz avstrijanskih krajev poslanca Kiselev-a, rekel, „da bi se srečnega čislal, ako bi mogel kaj njenju Francozkega in Rusovskega pripomoći, ker ta edinostje ena najstanovitniših poroštev vesvoljnega mirú Cesar Napoleon je na to odgovorili „Celi čas, kar smo m sklonili, je bila vedna skerb moja, brez oslabenja starih zv< u Iz Trebovlj na Staj. 13. nov. J. H vse omečiti, kar bi utegnila tanj pelj nekterih od svojega potovanja v preteklem tednu kaj povém. N Najte Vam pogodb gorjupega imeti; radosten sem zvedel, da moj nih duš dan sem pr • v zvečer v dol Pulsk j vidil poslanec nadušen od ravno teh občutkov, si je dobrovoljnost zelj cesarja Aleksandra pridobil u Kar je potihnila vojska m iz polja spravljati in se čudil nad velikimi pa cerstvimi bil noben poslanec tako prijazno sprejet kot rusovski V -mm m a « ti • V /n « v m . — m « . • • V i S lavami. Vprasam: ali pri vas ni bilo nic gosenc? rečejo Poslanec francozke vlade grofMorny, kteri je sel v Mo mi so prišle požeruhinje, pa kakor hitro smo jih zapazili, skvo h kronanj u cara Aleksandra in ki bi bil imel še do smo vsi vaščani naenkrat jih začeli obirati in kakor smo konca tega mesca ondi ostati, je dobil od cesarja Napoleona koli znali, jih končavali, in tako smo zelj 20 kr. so memo V 100 lepsih v Ht j cr O oteli Po 1 prodaval Drugi dan pridem na Pohorji, in se čudim nad povelje, naj se b verne d j vzrok tega ukaza je nek nevolj gležke vlade, ktera se spodtikuje nad tem j da sladkim pa moćnim vinom, in rečem kako francozki poslanec tako dolgo mudí na Husovském, ko vendar to vsi poslanci že zdavnej domá, in tedaj sumi, da ima Morney sladko in mocno, nase dolensko pa se mi prazno in vodeno še kaj drugega opraviti tam, kar bi utegnilo anglezko zdí Lahko da mi mož odgovori tudi v teh krajih cozki zavezi nasproti biti Anglezki je vino slabo, ktero je prevred (zgodaj) spravlj bilo j al vino raj ostro pretresajo omahovanje francozk fran časniki toraj še zmi- e vlade, in tudi j P tergatve je sladko in mocno. Vidil sem ministerstva predsednik lord Palmerston je pikal na to v pa tam še grojzde brati, in 5. dan t. m. sem poslednjih svojih govorih v Manšestru in Guildhalu , rekši : drugi dan tam bil še v tergatvi ; vidil, kako skerbno so grojzde odbirali, v štiri kadi po raznih sortih grojzdje devali, gnjile jagode jj le na tem j daj vsel m to in post P skerbno trebili, grojzdje z rokami nad železno mr pa kali, da so jagode skozi padale, peceljni in potem same jagode prešali; pa je tudi muč- tedaj se smé Evropa na gotov da se pogodb 1 n i j o. Ako se to zgodi stanoviten mir zanašati j mreži ostajali, Kar se v P j da je veselj j neka nezadovoljnost semtertje dosti ocitno kaže, je cesar Napoleon sklenil v Parizu ostati, da se po prijetniša je ta kapljica ko med. V slavnoznanem Prand- tolaži nemirni duh; zatega voljo ne bo šel v Fontainebleau r j i poleg Bistr so 4. dan t. m V blizo K nj 7. t. m tergatev doveršili. Je pa tudi velik razloček in so preklicane ondi namenjene veselice. Na p olit k vlada je v imenu svojega kralj vsem dezelskim obla med vinsko ceno: slabo in liko vedro po 3 odno spravljeno se dobi ve- stim pismo poslala, v kterem jim veleva, naj skerbno pazijo, V « « a V J %/ _ ____- ~ . « « A • v • A 1 V • T^l _ _ po 15 pozno brano, žlahno vino že od preše da se na Napolitanskem bivajocim Anglezem in F in cez placuje. Le en teden pozneje spravlj m nic leg ne godí, ker iz male take iskrice cr » rojzdje da od unega en teden poprej terganega veliko liko bolj bi se utegnil vneti večji plamen Tudi marsal N locek od 14 dní j 1 lik. Le se bo po poslednjih novícah težko obderzal na celu mini sreca je, da se se takih dosti najde, ki kislo in pusto vino sterstva neka mogocna stranka zelí se vecje rakove potí cislajo , sladkega pa ne špogajo. „De gustibus non est dispu tan d um u in v si prizadeva opovreti deržavni zbor (kortes Iz Sem slišal še člověka, ki je terdil: da vino od Š panj skega se piše, da bo vlada žandarmerijo za 5000 negodnega grojzdja je bolj stanovitno in bolj zdravo kot mož pomnožila, ker je čedalje več razbojnikov po cestah zrelega grojzdja. Bog daj norcem pamet nas, hv Letina je pri Bere se da Angleži žugajo Perzijanom z vojsko Bo tako dobra, da že zdavnej ne tako, sadja je Perzija tako rekoč vsa v rokah Rusij Ang v • Ker bi pa, sicer manj, pa žita vsake sorte več; pšenica je proti lani je ako bi mogli. Ruse radi v žijící vode potopili, ni never dosti ceneja, kruh pa nič večji ; eda, posebno krave so jetna ta novica. Odgovorni vrednik : Jr. Janes Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik