9064 učencev osnovnih šol v Šiški
Več pomoči osnovnim šolam
V občinski izobraževalni skupnosti so 7. fe-bruarja letos obravnavali Poročilo o stanju in problemih na področju vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah občine Siška v šolskem letu 1981/82. Delegati so poročilo ocenili kot zelo dobro in kot osnovo za nadaljnje dograjevanje osnovnega šolstva na območju občine, vvseh okoljih. Iz poročila povzemamo nekatere po-membnejše ugotovitve in podatke.
V šolskem letu 1981/82 je v občini Ljubljana Siška delalo 13 samostojnih, 2 centralni in 4 podružnične šole   z 9064 učencev v 348 oddelkih. Pet oddelkov na podružničnih šolah je bilo kombiniranih. V šole s celodnevno or-ganizacijo življenja je bito vktjučenih 1150, v podaljšano bivanje pa 1781 učencev..
Razveseljiva je ugotovitev, zapisana v po-ročilu, da se je v šolskem letu 1981/82 povečal interes za opravljanje strokovnih izpitov in do-končanje študija med pedagoškimi delavci in da se strokovna zasedenost v šolah zboljšuje. Šole imajo največje težave pri iskanju učiteljev za tehnično in telesno vzgojo ter matematiko. Prav gotovo bo treba več pozornosti v prihod-nje nameniti štipendijski politiki, zlasti pa raz-pisovanju del in nalog za opravljanje učitelj-skega poklica.
Manj razveseljiva je ugotovitev, da je razvoj celodnevnih šol in podaljšanega bivanja zastal in da število vključenih učencev ni preseglo števila preteklih let. Razlago za to ugotovitev je iskati v vse bolj zaostrenih gospodarskih ra-zmerah, v katerih so se, ob gospodarstvu, znašle tudi osnovne šole. Šole so opravile nekaj manjših prenovitev objektov, bistvenih izboljšav materialnih in prostorskih pogojev (če izvzamemo pridobitve iz sredstev samo-prispevka) pa v preteklem obdobju ni bilo. Stro-ški materiala in raznoterih storitev, ki so po-trebni za vsakodnevno delovanje in izboljša-nje uporabnosti šolskega prostora ter moder-nizacijo tehnične in druge opremljenosti, so vedno višji, sredstev pa manj. šole v občini Ljubljana Šiška v glavnem nimajo učilnic in opreme za tehnično vzgojo po veljavnih nor-mativih. Slaba opremljenost kabinetov se se-veda kaže v slabših rezultatih usmerjanja učencev po končani osnovni šoli v proizvodne poklice. Delegati občinske izobraževalne skupnosti so še posebej podprli prizadevanja osnovnih šol za zagotavljanje brezplačnih uč-benikov za učence osnovnih šol. Žal tej nalogi še niso v vseh okoljih namenili dovolj pozorno-sti.
Delovne načrte so vse osnovne šole spre-jele po zakonitem postopku. še vedno pa se v nastajanje delovnega načrta ne vključujejo dovolj krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacijein združeno delo. Veliko več inte-resa so pokazali starši in različna društva. Ker se omenjeni premalo vključujejo v nastajanje delovnega načrta, na njihovo pobudo šole med letom opravijo nenačrtovane naloge, ki časovno med seboj niso usklajene. Take na-loge nosijo s seboj vedno neugodne vzgojne vplive. Nalogerorganizirane v naglici, pedago-škim delavcem ne omogočajo izrabiti najpo-membnejše vzgojne možnosti: samoupravni pristop, temeljite priprave, kritične analize.
Interesne dejavnosti so v osnovnih šolah dokaj razvite, vendar tudi za to področje dele-gati ugotavljajo, da je premalo tehnične dejav-nosti, ki bi pomagale učencem pri izbiri pokli-cev. Mentorji interesnih deiavnosti so tudi izven osnovnih šol. Teh je bilo v šiški 92. Vodili so večidel telesnovzgojne in kulturno umetni-ške dejavnosti. V šolah so tehnično usposob-Ijeni le učitelji za tehnično vzgojo, ki pa ne mo-rejo voditi vseh tehničnih področij interesnih dejavnosti. Pomoč delavcev združenega disla je verjetno pogoj za večji napredek tudi na tem področju.
Na osnovi primerjave z učnimi uspehi prete-
klih let moremo domnevati, da so se v osnov-nih šolah dvignili ocenjevaini kriteriji, zlasti za manj uspešne učence. Napredovalo je 8938 učencev ali 98,61 %. Razred ponavlja 126 ali 1,39 % učencev, kar je 54 več kot v šolskem letu 198081. Ob zaključku šolskega leta je imelo 258 učencev (prejšnje leto 294) nega-tivne ocene. Vseh negativnih ocen je bilo 507. Negativne ocene se kopičijo v 7. in 8. razredu. Povod za zvišanje učne zahtevnosti so bili re-zultati analiz učnega uspeha učencev v sred-njem usmerjenem izobraževanju in spremlja-nja učne uspešnosti učencev v šolah v sred-njem usmerjenem izobraževanju.           B. P.