Poštnina psviillran«
Leto II., štev. 80	V Ljubljani, sreda dne 6. aprila (92t
Posamezna štev. f K
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno ,. 180 K mesečno. ...... 15 „
za zased, ozemlje . 300 , za inozemstvo . . 520 „
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mai) . 1 ,
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uredništvo«
MikloSičev* cesta K. lt/t Telefon iti 72.
Upravnlštvoi
Sodna trtica iti Telefon K. M.
Račun kr. poit. ček. ur*d» štev. 11.848.
Ljubljana, 5. aprila.
Današnji dan je vreden zabeležbe. Po več nego dvomesečni razpravi je ustavni odbor dokončal svoje delo in prihodnji teden se prične končna diskusija v plenumu konstituante. V parlamentarnih krogih se pričakuje, da debata v plenumu ne bo trajala dolgo in računati smemo, da bo ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v maju že proglašena.
Ni dvoma, da bo ustavotvorna skupščina z veliko večino sprejela predlog ustavnega odbora. Temeljite in večkrat jako težavne razprave v ustavnem odboru so položaj znatno razčistile in omogočile konsolidacijo vseh unitarističnih elementov konstituante, enotno fronto vseh onih zastopnikov našega naroda, ki iskreno hočejo enotno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Neomajena volja premagati vse ovire, ki so se stavile temu najvišjemu cilju osvobojenega in ujedinjenega naroda nasproti, je vedno znova zmagovala nad pogosto
Karlov odhod iz Madžarske
DEMONSTRACIJE V SOBOTIŠČU IN NA AVSTRIJSKI MEJI. POT SKOZI AVSTRIJO. —ŽITA TEŽKO OBOLELA.
Budipešta, 5. aprila. (Izv.) V smislu sporazuma med razkraljem Karlom in madžarsko vlado, je poslala vlada danes v Sobotišče poseben vlak, ki ga je stavila Karlu na razpolago. Karel se je odpeljal med burnimi ovacijami občinstva v prvih popoldanskih urah v smeri proti Fehringu. Do štajerske meje ga spremlja večje število madžarskih plemičev, zlasti bivših dvor-janikov
Budimpešta, 5. aprila. (Izv.) Iz So-botišča javljajo: Na željo madžarske vlade je prišel v Sobotišče neki angleški zdravnik, ki je potrdil izvid dr. Wenhardta, da je obolel Karel Habsburg na pljučnici. Ponudili so zato Karlu poseben voz Rdečega križa, ki pa ga je odklonil z opombo, naj ne ravnajo ž njim kot s kakim kadetom!
Odpotovanje Karla se je zakasnilo radi pogajanj z zunanjim -ministrom dr. Gratzom glede objave v uradnem
nega so hoteli imeti Karlovi pristaši in ki naj bi ugotovil, da se Karel no odreka pravici do prestola, pa je iz ostal. Karlu so stavili na razpolago poseben vlak s salonskim vozom. Uradne osebe so ga spremile v voz Grof Erdoedi je poljubil Karlu roko ob slovesu. Na kolodvor je prišla velika množica ljudi k odhodu vlaka. Karel je bil tako ginjen vsled ovacij, da ni mogel spregovoriti nobene besede. Množica mu je kričala: «Na svi-denjeb Karel je odgovarjal: «Na svi-
bilo že dano znamenje za odhod, se je moral vlak še enkrat ustaviti, ker so med tem prispeli še nekateri važni spisi. Po ponovnih ovacijah jc potem vlak zapustil postajo; Karel je mahal skozi okno z robcem. Polkovnik Le-har je odložil svoje meeto in izstopil iz armade.
Dunaj, 5. aprila. (Izv.) Karel Habsburg je prispel na avstrijsko mejo in je bil prevzet za nadaljnji transport čez Avstrijo ob pol petih popoldne.)
nasprotujočimi si nazori in orno- listu. Razgla6 v uradnem listu, kakrš-gočevala žrtve v prospeh velike stvari. ■
Marsikateri ljubi ideji smo se morali odreči demokrati in izpostaviti smo se morali mnogim očitkom, da smo grešili proti svojemu programu, ko_ smo pristajali na kompromisne rešitve, popuščali, se uklanjali argumentom, katerih nedoslednost in ne-tehtnost smo neredko bridko občutili. In vendar smemo biti ponosni,
da smo doprinesli te žrtve, ker ve- .	-„.„,
mo, d a bi brez njih bila pahnjena denje." gotovo^na I^Tenje! » Ko je nasa ljubljena domovina v najopas-	" " '
nejši boj za svoio eksistenco. "
Kar pravimo o sebi, smejo trditi s svojega stališča tudi ostale stranke, ki so z nami sodelovale in tako je predlog ustavnega odbora v resnici uspeh patrijotičnega sodelovanja vseh iskrenih nacionalnih poslancev in s tem ogromne večine naroda samega.
Do zadnjega uporni nacionalni ideji ste ostali le dve večji grupi: Ra-dičeva, ki zanika same temelje našega narodnega obstoja in klerikalna, kateri pomenja zmaga Jugoslavije pogin lastne eksistence. Klerikalci so še v poslednjem trenutku napeli vse svoje sile, da upropastijo delo ustavnega odbora in razbijejo solidarnost unitarističnih strank. Obupni poskusi Koroščevih ljudi pa niso imeli u-speha ia pri najkritičnejši točki ustavne debate, pri razpravi o razmerju med državo in cerkvijo, so doživeli poraz, ki jih je politično in moralič-no diskvalificiral. Pokazalo se je, da je strankam, ki pozitivno sodelujejo pri gradbi ustave, vera sveta stvar, da jim je resnična svoboda cerkve pri srcu. Klerikalci sami so morali glasovati za določbe, ki urejujejo razmerje šole in cerkve in nič niso mogli reči proti principu verske strpnosti, ki ga zastopa ustavni načrt. —
Zato pa so se s tem večjo besno-stjo zagnali v «kance!paragraf», tisto določbo ustave, ki prepoveduje zlorabo vere in cerkve v politično-stran-karske svrhe. Posianec dr. Vošnjak je pravilno označil boj za ta paragraf kot boj za suverenost države proti namišljeni suverenosti duhovščine, ki o sebi trdi, da predstavlja cerkev. Posl. drju. Žerjavu je uspel dokaz, da je kancelparagraf ena glav-garancij za ustavo naše domovine m za mirno konsolidacijo našega narodnega življenja. Zasluga demo-frakkega kluba, ki se je še danes - no izrekel za brezpogojno o-
Pri tem je prišlo, kakor se poroča, ? malega incidenta. Madžari, bi spremljali posebni vlak, so mislili, da je umestno, kričati za Karla Habsbur ga ter so klicali iz polnih grl: «EIjen a Kiraly! (Živio kralj! Nad tem so biU pa avstrijski železničarji tako razjarjeni, da so odgovorili s klici: «Fej Habsburg! Proč s Karlom!« Izmed madžarskega spremstva je bilo videti samo grofa Huniadija, kateremu so avstrijski orožniki, policisti in častniki kratko sporočili, kake instrukcijc so dobili za prevzetje in prevoz Karla Z Dunaja je prišlo 52 mož spremstva Madžarskim vozovom sta se priklju čila še dva voza, eden za avstrijsko moštvo, eden pa za moštvo entente.
Proti 7. zvečer je vozil vlak mimo Gradca, kjer se je ustavil le za izme njavo lokomotiv. Vlak je odpeljal po tem preko Leobna, Selztala, Bischofs hofna in Inomosta proti Buxu ob švi carski meji, kamor dospe jutri okrog 1. popoldne. Na švicarski meji bo dočakal Karla zastopnik švicarske vlade ter mu predložil v podpis pogoje za dovoljenje bivanja v Švici, potem i ga spremljal dalje v Luzern.
V Avstriji se opaža vsestransko soglasno odklonilno stališče proti Karlu. Celo krogi, ki se jih je smatralo za prijatelje Habsburžanov, ga odklanjajo.
Gradec, 5, aprila. Posebni vlak bivšim cesarjem Karlom je zapustil postajo Fehring popoldne ob 16.54, ko so se madžarski spremljevalci poslovili od razcesarja. Mak je dospel ob 19.05 zvečer v Gradec in je obstal zaradi izmenjave stroja zunaj glavnega kolodvora. Po 15 minutah se je bivši cesar odpeljal dalje. Kolodvor je bil zaprt in zastražen.
Dunaj, 5. aprila. (Izv.) Iz Ženeve javljajo, da se je stanje bivše cesarice Zite. ki je že nekaj časa bolna tako poslabšalo, da je mogoča kata strofa,
Krvava bitka med fašisti in hrvatskimi kmeti
TRPLJENJE ANEKTIRANCEV. — NOVA FAŠISTOVSKA NASILJA. - KMEČKI BOJI S FAŠISTI IN VOJAKI V VODNJANU. TEŽKE
ŽRTVE.
Trst, 5. aprila.
Dne 4. i. m. je ob 4. uri zjutraj zopet odšlo 14 fašistov na več vozovih iz Vodnjana v Krnico, ki je oddaljena kakih 17 km. Ker jim je pred kratkim ušel župnik, so hoteli dobiti sedaj v svojo pest Antona Čeligo, slušatelja filozofije v Pragi, izvrstnega organizatorja in buditelja našega ljudstva v tem okolišu. Iskali so ga vse jutro, toda zaman. Pri tem so se obnašali tako surovo in divje, da je mirnim vaščanom zavrela kri. Ko so fašisti korakali iz Krnice proti neki hiši izven vasi, so jih domačini napadli. Prišlo je do streljanja. Na to so fašisti pobegnili v vas in se zatekli — na orožniško postajo! Na begu sta dva fašista zaostala. Iz-zvrii vaščani so ju pretepli.
Ta lekcija pa ni zadostovala vod-njanskim junakom. S srede vaške uli-
slovc
dobritev kancelpara?rafarje°da so vse klerikalne intrige vzele žalosten konec. Z vsemi glasovi je ustavni odbor sprejel čl. 13. ustavnega načrta in klerikalci so ostali popolnoma osamljeni. In osramočeni, kajti slovesno so obsodili poklicani zastopniki drugih ver njihovo-početje in pravoslavni župnik KrstiČ jim je zaklical. da bi ga bilo kot duhovni-! črti. Nien je uspeh današnjega dne.
ka sram se protiviti prepovedi zlorabe cerkve.
Zaman je najnovejši klerikalni lean-der Dulibič grozil Srbom, da jih bodo klerikalci pred katoliškim ljudstvom obtoževali sovraštva proti katoliški cerkvi, zaman so Koroščevi intriganti hodili med radikalci in demokrati ter skušali prikazati afero kot spletko slovenskih napredniakov, zaman so citirali socialistom" «Na-prej», slikali muslimanom pravoslavno nevarnost: dosegli so, da se je vse dvignilo proti niim. Ob 1. popoldne je bil njihov poraz zapečaten, kancelparagraf je sprejet in ustavni projekt je gotov. Državna misel je zmagala na vsej
ce so pograbili vaščana In ga kot talca vlekli s seboj v karabinijersko postajo. Kmetje pa so zastražili vse izhode in dohode in pričeli obstreljevati karabinijersko postajo, iz katere so karabinijerji in fašisti odgovarjali s streli. Na vest o fašistovskem vpa du v Krnico so se zbrali oboroženi kmetje tudi iz okoliških vasi. Dobili pa so vest. da prihajajo karabinijerji in vojaki fašistom na pomoč. Vas se je takoj pripravila v obrambo. Po cestah so kmetje navalili teško kamenje. Dospela sta dva kamijona polna novih karabinijerjev in fašistov iz Pule. toda kmetje so ju sprejeli streljanjem in oba kamijona sta se umaknila do Marčana.
Zvečer ob desetih so odšli iz Pule novi kamijoni z vojaki in fašisti ter celo oklopen avtomobil. O polnoči so vse te čete z Pule in Vodnjana naskočile Krnico in jo zavzele ter osvobodile oblegovane fašiste in karabini-jer* Dva hrvatska kmeta sta obležala mrtva, mnogo jih je ranjenih. Teško ranjena sta dva fašista in pet vojakov. Pri naskoku na Krnico so vojaki vpili «Ewiva l'Italia»...
Po tej bitki so se kmetje sicer razpršili v okolico, toda po vaseh so se nadaljevali spopadi med kmeti in fašisti, ki so silili za nji^i. Da ukrote vso okolico, so Lahi poslali iz Pule še deset kamijonov z vojaštvom, tri oklopne avtomobile in dve torpedov-ki, z vsako 200 mož infanterije. (Krnica je ob morju.) Nato so fašisti preiskali vsako hišo, zažgali hrvatsko Čitalnico, hišo učitelja, narodno šolo. župnišče in več drugih hiš. Pol vasi je požgane. Cela vrsta <osumljen-cev» je aretirana. Italijanski vo'; so iib pretepali -..
Kancelparagraf sprejet
USTAVNI NAČRT DOGOTOVLJEN. — RAZPRAVA V PLENUMU PRIHODNJI TEDEN.
Beograd, 5. aprila. (Izv.) Po včerajšnji burni seji ustavnega odbora so bili danes klerikalci jako plahi. Dr. Korošec je namreč uvidel, da so izgredi dr. Šimraka in Bariča le škodili njegovemu načrtu, da bi se preprečil sprejem čl. 13., znan pod imenom «kancelp?ragraf». Pred današnjo sejo se je zdelo, da se bo vlada zopet pogajala o tem vprašanju. Demokrati so z vso odločnostjo nastopili proti temu in naročili svojim zastopnikom v vladi, naj nikakor ne pripuste razr>"*"e o tem členu, ker bodo demokrati brezpogojno glasovali zanj. Dr. Žerjav je danes nadaljeval svoj govor in čital ob splošnem zanimanju citate iz Jegličeve okrožnice, v kateri se med drugim nahaja tudi stavek: Kdor je z Bogom, naj glasuje za Ljudsko stranko, čital je tudi pastirska pisma ljubljanskega in mariborskega škofa povodom volitev za konstituanto, kjer trdita oba škofa, da sam Bog zahteva, da glasuje narod za Ljudsk" stranko.
Kurbegovič izjavi v imenu muslimanov, da je za sprejem tega člena v usta-"*«, ker noče, da bi muftije zlorabljali džamije. Joca Jovanovič (zer"1 Gradnik) istotako. Klerikalec dr. Dulibič je zatrjeval, da se bo naša država eliminirala iz kroga civiliziranih držav, ako se sprejme čl. 13. Ako ima kaka stranka v svojem programu rušenje ve^e »nrave, potem morajo imeti tudi duhovniki pravico, da povedo narodu, v koga naj ima
zaupanje. Klerikalec Barič je apeliral na Srbe, naj nikar ne nasedejo onim, ki bi radi zanesli neslogo med konfesije. Dr. Vošnjak ugotavlja, da je bilo po srbski nstavi pravoslavje državna cerkev, dočim so sodaj vse vere enakopravne. V interesu države je, da sc onemogoči izrabljanje cerkev za politične namene. Krist je bil apolitična oseba in njegovo kraljestvo ni bilo od tega sveta. Nikdo nI bolje poznal klerikalcev, kakor naš veliki vladika Strossmayer, ki jih je imenoval furtimaše. Na Balkanu je bila vedno verska svoboda, dočim sta zapad in Rim vero samo profani-rala. Komunist Markovič zahteva, naj se v člen 13. vplete tudi izpuščeni stavek, da o prestopkih, naznanjenih po zasebnikih, sodijo redna sodišča. Nato je predsednik zaključil debato o tem členu in odložil glasovanje na konec seje.
Sledila je debata o členu predhodnih odredb, ki govori o sodnikih in se glasi: «V ostalih krajih, razen prejšnje kraljevine Srbije, se morajo stalni sodniki nameščati za dve leti po donešenju te ustave. V tem roku bo minister pravde organiziral za te kraje komisije iz sodnikov višjih sodišč. ki bodo ugotovile, za katere sodnike ne velja stalnost.*
Nato se je vršila razprava o člena glede agrara, na kar so bili sprejeti \>si še nerešeni členi, med, njimi tudi člen 13.
Seja je bila zaključena ob 13. uri.
Plenarna seja ustavnega odbora
Beograd, 5. apr. (Izv.) Danes se je vršila plenarna seja ustavotvorne skupščine, na kateri je bil prečitan ukaz o imenovanju nove vlade. Skupščina je vzela na znanje poročila veri-fikacijskega in imunitetnega odbora. Prečitalo se je poročilo ustavnega odbora. Predsednik je na to zaključil sejo in odredil prihodnjo za petek ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu petkove seje se nahaja komunistična interpelacija o «obznani».
Današnja seja je bila izvrstno obiskana. Navzoči so bili vsi poslanci razen Radičevcev in drja. Drinkoviča
Obtežiirci materiia3 proti komunistom
Beograd 5. aprila. Danes popoldne e v seji Demokratskega kluba minister Draškovič zaupno poročal o rezultatih preiskave, ki se jc v zvezi z «obznano» izvršila proti komunističnim organizacijam. Rezultat ie za komuniste uničujoč. Dokazano je, da so komunistični voditelji prejemali velike vsote iz inozemstva in pri pravljali za konec decembra boljše-viški prevrat. Minister je poudarjal, da so v glavnem kompromitirani beograjski voditelji, zagrebški in ljub-janski komunisti so bili manj radi kalni. Demokratski klub je vzel ministrovo poročilo na znanje in z zaupanjem pričakuje njegovega odgovora v petkovi sej- konstituante na comunistično interpelacijo.
DEMOKRATSKI KLUB PROTI GOSPODARSKIM EKSPERIMENTOM.
Beograd, 5. aprila. (Izv.) V današnji seji Demokratskega kluba se je vršila debata o prepovedi izvoza živil. 3oslanci so ostro grajali način, kako se pri takih odredbah postopa ter so poudarjali, da je nenadna prepoved povzročila mnogo škode. Po informacijah z merodajne strani se položaj zopet boljša. Preobrat v vremenu bo omogočil skorajšnjo revizijo izdane prepovedi.
RA7VPp' ZEML.IOKADMŠKE-GA KLUBA.
Eeograd, 5. aprila. (Izv.) Razkroj
NOVI PODPREDSEDNIK USTAVOTVORNE SKUPŠČINE, Beograd, 5. apr. (Izv.) Vsled vstopa SKS. v blok vladnih strank se spremeni tudi sestava predsedništva Ustavotvorne skupščine ter bo eno podpredsedniško mesto zasedel član kluba slovenskih samostojnih kmetov. Kandidat SKS. za podpredsedniško mesto je poslanec Urek.
TAKSA NA BLAGO IZ NEMČIJE.
Beograd, 5. aprila. (Izv.) Kot sankcija proti Nemčiji, ki noče izpolniti versaillske pogodbe, se je odredilo, da morajo tudi vse zavezniške zemlje doplačati takso za blago, ki se uvaža iz Nemčije 50 odstotkov. Pri nas je že podpisan ukaz za plačevanje te takse.
Kandidatna Bista JDS v Mariboru
Maribor, 5. aprila, ilzv.) Na listi JDS za občinske volitve v Mariboru so ti-l« kandidat je:
Dr. Vladimir Scmec, odvetnik; VHka Weixl, trgovce; Fran Voglar, profesor; Miha Vahtar, knjigovez: Ivan Tomažič, nadučitelj; Ivan Hejžar, zasebni uradnik; Ivan šoštarič. trgovec; Fran Bureš, urar; dr. Anton Mule j, sodni svetnik: dr. Fran Rozina, odvetnik: dr. Ljudevit Pivko, profesor; dr. Viktor Kac, zdravnik; Ivan Stanjko. obrtnik: Jakob Novak, po&ni uradnik: Frsn Moškon, zasebni uradnik* Ivan Kiavog, sedlar ter kot namestniki: Berdajs. trgovec; Hume!:, ravnatelj ras-ščanske; šole Mrarvljak, profesor: Troha, zasebni uradnik; Juvančič, zasebni uradnik; Koštomej, gostilničar: Durjava, trgovec; dr. Marin, zdravnik; Zavodnik. kam. uradnik; Vodeb, zasebni uradnik: Monjac, Čevljarski mojster, Štepic, davčni uradnik; Kranjc, železn. uradnik; dr. čeroič, primarij; Podobnik, nadučitelj v p.; Vor-šič, postrešček; Končarevič, kazniln. ku-rat; Košati, profesor; Canjko, finančni uradnik; Vodenik, nadučitelj; Detela, zs-?ebni uradnik; BoeOa, fin. nadpaznik i* dr. Beisman, odv. kan.
V Mariboru je prva vložila svojo list« SLS, druga JDS, tretja komunistična pod imenom delavske stranke, četrta NSS, peta JSDS. — SKS v Maribora ni postavila kandidatov. Omenit« je, da so vsi obrtniki odklonili klerikalcem podpis za njihovo listo. Zato so hoteli v zadnjem trenutku sestaviti novo listo pod firmo
Zemljoradniškega kluba se nadaljuje.,'Gospodarske stranke* in so lovili po Kakor sc zatrjuje, bo prihodnje dni j mestu kaline zanjo. Vendar se jim name-izstopilo iz ZK. še pet poslancev, ki « ni posrečila ia liste »ploh iuso mogli se pridružijo klubu SKS,	UsetantL
Občni zbor polifičn. društva „Edinosli"
Divača, 4. aprila.
Kakor znano, je politična organizacija Jugoslovanov v novozasedenih primorskih pokrajinah politično društvo «Edinost». ki ima svoj sedež v Trstu, z ozirom na sedanje tržaške razmere, kjer ni niti primernega prostora niti dovoljne varnosti, sklicala letos svoj redni občni zbor v Divačo. Prvikrat je bil sklican občni zbor na velikonočni torek, ali oblast je prepovedala občni zbor iz raznih razlogov, med katerimi je bil »najtehtnejši* pač ta, da se je isti dan vršila aneksijska slavnost v — furlanskem Ogleju. Kako naj bi bil občni zbor «Edinosti» v kaki zvezi s to slavnost-jo, je nepojmljivo, ali pri nas je vse mogoče, in torej tudi taka prepoved.
Ker je bil občni zbor nujno potreben, zlasti zato, ker je zaradi očitnega nezadovoljstva podeželskega prebivalstva z dosedanjim mrtvilom v društvenem odboru odstopil društveni podpredsednik dr. Edvard Sia-vik, se je sklical občni zbor na današnji dan, ponedeljek, 4. t. m., zopet v Divačo.
Ker večina članstva in zaupnikov fli bila pravočasno obveščena, da je prvi občni zbor, na velikonočni torek, prepovedan, je prišlo tisti dan precej ljudstva, zlasti iz Istre, v Divačo, kjer se je vršil potem zaupni sestanek in so se----■'■avljala razna nujna politična vprašanja. Zato pa je bila udeležba na današnjem občnem zboru precei pičla, in to še tembolj, ker je bil danes praznik in se zato r.i mogla udeležiti občnega zbora duhovščina, ki je na deželi in zlasti po Istri skoraj izključna opora našega političnp^a delovanja. Vseh udeležencev je bilo nekaj nad 60. Tajnika za Istro dr. Vesela ni bilo na zboro-V3"ie, a r d^redsednik dr. Slavik in blagajnik Pogorelec sta se opravičila ■■c boleznijo.
Društveni predsednik dr. Josip W i 1 f a n ie v razsežnem "^voru očr-tal politične razmere v deželi in po-
zival na vztrajno složno delo. Predsednikov govor je žel splošno odobravanje, ki je bilo obenem dokaz občega priznanja njegovega res *"»-žrtvovalnega delovanja in zaupania.
Tajniško poročilo je podal društveni tajnik dr. Mikuletič. Poročilo je bilo zelo obsežno in se je nanašalo na vse mogoče podrobnosti, ni pa podalo jasne slike o sedaj najvažnejšem vnrašanju: o pripravah za volitve.
Blagajniško poročilo je mesto odsotnega blagajnika podal predsednik.
Po času primerni izpremembi društvenih pravil glede področja društvenega delokroga so se vrSile volitve novega odbora, pri čemer je prišlo do burnih "rizorov, ko se dosedanjemu odboru, izvzemši predsednika, očitala nedelavnost. Poudarjalo se je, da ne sme biti med nami pomorskimi	-,-i nikakšne<ra
strankarstva, da se ne sme gledati na osebnosti, temveč edino le na to, da pridejo v odbor ljudje, ki imajo res voljo za delo, ker ljudstvo hoče, da se dela. ne pa da se izgublja čas s praznimi razpravami. Do ostrega spora je prišlo med govornikom opozicije, ki je očital nedelavnostdo-sedanjemu odboru, kapetanom Šče-kom in dr. Justom Pertotom, ki je branil odbor. Naposled je bil po predlogu dr. Justa Pertota izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Josip Wilfan; odborniki, ozir. namestniki: dr. Edvard Slavik, Cink. Kju-der, Vouk. Cotič. Pogorelec iz Trsta; Valentinčič, Znidaršič in Notranjske; dr. Ulikse Stanger, Milanovič, Vla-čič, Ivan Vivoda, dr. Tomo Šorli iz Istre; dr. Podgornik, Zvanut, župnik Abram in dr. Bitežnik iz Goriške. Odbor je z malenkostnimi razmerami tak kakor je bil doslej.
Po volitvi odbora se je razpravljalo še o nekaterih za volitve važnih stvareh, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Vsakdanja zmofa
Dodatno k poročilu o aretaciji tržaških Slovencev v Rojanu se nam poročajo se sledeče podrobnosti:
Bilo je v Miličevi gostilni v Rojanu, kmalu po 11. uri zvečer, ko se že ni več točilo. V gostilni so se nahajali člani akademičnega ferijalnega društva «Balkan», med njimi tudi odvetnik dr. Ferluga, profesor dr. Čer-melj, glavni urednik «Edinosti» doktor Besednjak, dr. Goljevšček, urednik «Edinosti» Novak in upravitelj »Pučkesa Prijaielja* Srečko Jop. Ravno ko je družba «Balkancev» mislila oditi, sta prišla v gostilno dva karabinijerja v civilni obleki, ki sta si naročila pijačo, potem pa napovedala aretacijo vsem slovenskim gostom, zahtevajoč, da se dajo preiskati. Zunaj je čakala že močna patrulja karabinijerjev. Končno so odpeljali vse na karabinijersko postajo na Belveder, kjer so jih zaprli. Vteknili so jih v dve luknji, tako majhni, da so bili natlačeni v niih kakor sar-dele. Nekateri, ki niso mogli stati vso noč, so morali ležati na kamenitih tleh.
Aretirani so bili, češ, da so se skrivaj sestali v rovarske namene proti Italiji. Noben prosved ni pomagal nič, in ker so pri nekaterih našli celo «orožje», to se pravi, žepne nožiče, je bila zarota seveda dokazana.
Zjutraj so bili aretiranci zaslišani in tu se je pokaralo, kako neumnost je napravila orožniška patrulja. Tekom dopoldneva so bili izpuščeni vsi, in orožniški častniki so se opravičevali, da je bilo vse pač opravičljiva zmota. «Brigadir», ki je razkril «za-rotnike« in jih aretiral, je dobil hud poper. «Sera» je zvečer že objavila, da je »zarota padla v vodo® in da se je le družba dijakov zbrala v gostilni, da se tam pozabava.
Značilno za te varihe javnega miru in reda je dejstvo, da je nekemu aretirancu izginilo iz urada pero, vredno 70 lir. ki so mu ga uradno odvzeli in uradno shranili, preden so ga vtaknili v zaDor.
Srečen m rod, ki je sod takim varstvom !
Politične beležke
-f Demisiia notranjega ministra. Gosp. Draškovič, ki trpi že dolgo časa na težki bolezni, je že ponovno izrazil prošnjo, naj ga puste ž njegovega mesta, ker zdravniki nujno zahtevajo, da se poda za več mesecev v kako zdravilišče. Vsled težavnega političnega položaja se je g. Draškovič do-sedaj vedno uklonil želji svojo stranke in svojih prijateljev in je vedno znova odirodil svojo demisijo. Sedaj pa smatra. da se je politični položaj v toliko razčistil, da lahko zapusti svojo mesto; zato je določil 15. t. m. kot nepreklicen termin, v katerem poda svojo de-niifijo kot notranji minister. O njegovem nasledniku še ni ničesar odločeno; vse tozadevne vesti so gole kombinacije.
-f Tajen komplot v povratku Karla fiabsbnrga? »Jutranji list» javlja iz Beograda, da je njegovemu dopisniku izjavil neki diplomat, da v Beo-gradskih dplomatskih krogih prevladuje mišljenje, da je vrnitev Karla v tesni zvezi s tajnim kompletom proti Jugoslaviji, katerega so aranžirale Rumunija, Madžarska in Italija. Italija je stalno podpirala Madžarsko z orožjem in municijo, katero je pošiljala Horthyju v plombiranih vagonih, a najznačilnejše je, da so Romuni napadli v Vojvodini ravno v onem času, ko se je pojavil Kari v Budimpešti. Romunski general Avarescu je vodil v Banatu akcijo proti Jugosla-
viji, govoril o revoluciji v naši državi in naznanjal čas, So bo naša država razpadla.
-f češkoslovaška in sankcije. Svoj-čas je češkoslovaška vlada izjavila, da ne bo sodelovala pri represalijah, ki so jih sklenili zavezniki proti Nemčiji. Da podpro to izjavo, objavlja neki vojaški strokovnjak v praški «Tribuni» sledeče podatke: Za vko-rakanje v Nemčijo bi Češkoslovaška morala razpolagati s 55 bataljoni, t. j. z eno tretjino celokupne infanteri-je češkoslovaške armade. Češkoslovaška vojska pa šteje sedaj samo 150 tisoč mož. Ti so povečini neizvežba-ni novinci, pa sicer tudi brez potrebne opreme. Za nastop proti Nemčiji bi Češkoslovaška morala izvesti delno mobilizacijo. Vzdrževanje mobilizirane vojske bi jo veljalo mesečno najmanj pol milijarde češkoslovaških kron. Takih izdatkov pa si Češkoslovaška ne more dovoliti. Iz teh razlogov ostane češka vlada pri sedanji kazenski ekspediciji v Nemčijo nevtralna.
-f Kabinet Radoslavov pod obtožbo. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je imela nalogo preiskovati krivdo bolgarskega kabineta Ra-doslavova, je končala svoje delo in zbrala ogromen obtežilen materijal proti Radosiavu in njegovemu kabinetu. Iz zbranega materijah je razvidno. da ie Radoslavov že takoj po
začetku svetovne vojne začel z diplomatskimi pripravami za udeležbo Bolgarije na strani centralnih sil. Dalje se obtožuje Radoslavov, da je protiustavno, brez odobrenja sobra nja, napovedal vojno in isto tudi vodil in končal s katastrofalnim rezultatom za Bolgarsko. Dalje se obtožujeta Radoslavov in bivši finančni minister Tončev, da sta udeležena pri nepoštenih manipulacijah povodom rekvizicij in od Nemčije najetega 50 milijonskega posojila. — Komisija je predložila ves materijal sobranju s predlogom, da se stavi ves bivši Radoslavov kabinet pod obtožbo in da se krivci, ki se nahajajo v inozemstva, zahtevajo od dotičnih držav.
-j- Italijanske volitve. Dasi še ni razglašen dekret o razpustu italijanske zbornice, se vendar pripravljajo vse stranke na volilno borbo. V skoraj vseh velikih mestih ec pripravljajo nacionalni bloki, kjer se bodo zbrali pod eno zastavo: liberalci, demokrati, radikalci in fašisti. Ta blok ima namen zagotoviti večino meščanskim strankam proti socialistom, komunistom in ljudski stranki.
-f Avtonomija Gorenje šlezije. Kakor poročajo berlinski listi, je bila pruskemu notranjemu ministrstvu poverjena naloga, da izvrši vsa pripravljalna dela za proglašenje avtonomije Gornje Šlezije, ker pričakujejo nemški krogi, da bo Šlezija v celoti dodeljena Nemčiji.
Budžetni deficit Francoske. Stroški Francije za leto 1921. znašajo 58 do 60 milijard frankov, medtem, ko znašajo dohodki samo okrog 22 milijard. Po tem znaša deficit Francije za to leto okrog 38 do 40 milijard. Da bi kolikor toliko zmanjšala svoje izdatke, bo vlada reducirala med drugim tudi državno urad-ništvo, ki znaša danes 700.000 in katerih plače presegajo štiri milijarde.
+ Kandidatne liste za občinske vo litve v Ljubljani so bile razen demokratska vložene vso tekom današnjega dneva po sledečem redu: komunistična, narodno-socijalr.a, klerikalna, kmečka (SKS) in socijalnodemokratska. Po tej vrsti bodo postavljene tudi volilne skrinjice.
-f- Dr. Aalešič ne kandidira na klerikalni listi. Gospod dr. Juro Adlešič nam piše: Z ozirom na notico v Vašem današnjem listu o moji kandidaturi v mestni svet izvolite vzeti na znanje, da moja kandidatura sploh ne pride v poštev in da nanjo tudi nisem reflekti-ral, ker mi moj poklic ne dopušča v mestnem svetu toliko se posvetiti de lu, kot to mesto zahteva.
-f- Kandidatska liste v Celju so sledeče po vrstnem redu: klerikalna (no-sitelj dr. Ogrizek), socijalnodemokrat-ska (nositelj pekovski mojster Koren), nar. socijalna (nositelj Zabkar), demokratska (nositelj Ivan Rebek). Komunisti v Celju niso postavili svoje liste.
-j- Za občinske volitve v Celju &o bile oddane štiri kandidatske liste in sicer v sledečem redu: socijalistična, klerikalna in demokratska. Kolikor je znano, so klerikalci, ki so dobili pri volitvah v konstituanto samo 5S glasov, dočim so sedaj za kandidaturo potrebovali 64 glasov, pobrali v svojo iisto tudi več nemškutarjev in celo komunistov. Klerikalcem in sooijali-stom se je zgodil vrh tega maler, da je nekaj njihovih kandidatov na ol-eh listah. Res značilno za trdno politično prepričanje imenovanih. Demokratska lista je vzbudila splošno pozornost in pridobiva vedno bolj na simpatiji.
-f Občinske volitve v Mariboru. Do torka opoldne so bile vložene sledeče kandidatske liste: v petek klerikalna kot prva, v soboto demokratska kot druga in v ponedeljek združena soci-jalistično-komunistična kot tretja. — kandidatska lista demokratov vsebuje zastopnike vseh slojev. Nosilec liste je dr. Vladimir Sernec. Po poklicu je 24 državnih uradnikov, 14 zasebnikov, obrtnikov, IX) trgovcev, 8 učiteljev,
4 zdravniki, 2 odvetnika, 2 vpokojenca in po en notar, železniški uradnik in postrešček. Med državnimi in zasebnimi uradniki in obrtniki so zastopane vse skupine.
-f- Zbor zaupnikov JDS v Mariboru je na svoji zadnji seji sklenil med drugim, da se je treba v sedanjem volilnem boju ogibati vseh nepotrebnih osebnih napadov, posebno proti pristašem NSS. ker je bil mnenja, da morajo narodni elementi napeti vse sile, da zmagajo nad združenim klerikalno-socijalističnim blokom. Tudi vodstvo narodnih socijalistov je popolnoma soglašalo s tem sklepom. Kliub temu so narodni socijalisti otvorili volilni boj v svojih organih na isti osebni način, kakor pri zadnji volilni kampanji,
*	Imenovanja. V današnji vladni seji jo bil imenovan pri poverjeništvu za kmetijstvo živinozdravnik Alojzij Zarnik za provizoričnega državnega živinozdravnika v IX. činovnem razredu, inž. Albin Cotič pa za definitivnega asistenta pri državnem kemijskem zavodu v Ljubljani.
*	Nov ravnatelj v Rogaški Slatini. Deželna vlada je sklenila razpisati s 1. majem mesto ravnatelja zdravilišča v Rogaški Slatini. Zdraviliškemu ravnatelju se bo pridelil sosvet kot posvetovalni organ. —
*	Nova naredba o uporabi šolskih pro štorov. Po sklepu deželne vlade izide o uporabi šolskih prostorov nova naredba, ki določa, da se smejo šolski prostori uporabljati le za pouk in prosvetne šolske namene ter za predavanja na polju um-stvene ali gospodarske prosvete pod vodstvom učiteljstva. Telovadnice služijo le namenu šolske telovadbe in telovadnim društvom. Uporaba šolskih prostorov za politične shodo ali sestanke je splošno prepovedano.
*	Ostrejša naredba proti pijančevanju. Naredba deželne vlade od lanskega leta, s katerim se je omejila oddaja alkoholnih pijač je, ker je v nasprotstvu s tozadevno ministerijialno odredbo, razveljavljena Tudi se je izkazalo, da ta prepoved alkohola ni prav nič preprečila pijančevanja. Deželna vlada je zato sklenila izdati proti pijančevanju ostrejšo naredbo, po kateri bodo zlasti ostro kaznovani pijanci in oni, ki jih zavajajo v pijančevanje.
*	Je vendar pomagalo! Nedavno smo objavili opravičeno pritožbo nekega našega somišljenika iz šentpeter-skega predmestja, da je ob priliki velikonočne procesije pri Sv. Petru Marijina kongregacija nastopila s cerkveno zastavo, na kateri se je bleskal napis »V spomin oOletnice vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.c Ta nastop kongregacije je-vzbudil upravičeno nevoljo občinstva, ki je glasno dajalo izraz svojemu ža Ijenemu čuvstvovanju. Javno mnenje je tudi g. župnika g. Petriča prisililo, da je pretečeno nedeljo v imenu Marijine kongregacije podal izjavo, da ho kongregacija takoj odstranila s svoje zastave vse, kar spominja na bivšo Avstro-Ogrsko in na cesarja Franca Jožefa.
*	Konec Vehovčevega paševanja. Ka
kor čujemo je poverjeništvo za notranjo zadeve odstavilo zloglasnega župana Ve-hovca v Žužemberku. Gerentski posli bodo izročeni državnemu uradniku.
*	Političen umor. Posestnik Zupančič, klerikalni gerent občine Kriška vas pri Višnji gori jc ustrelil v nedeljo dne 3. t. m. posestnika Ivana Zajca iz Kriške vasi iz sovraštva, ker je bil Zaje nositelj proti njemu naperjene kandidatne liste za občinske volitve. Zaje se je zgrudil takoj mrtev. Zupančič pa se je javil sam sod-niji v Višnji gori. Žalostne posledice klerikalne politične vzgoje.
*	Diplomatska prtljaga. Ze pogosto se je govorilo in pisalo o tem. da zlorabljajo diplomatski kurirji in diplomatske »valize*. Po zakonu predmeti, ki jih nosijo diplomatski kurirji, niso podvrženi carini, četudi so podvrženi carinski kontroli. V praksi pa se j -bilo uvedlo, da sc ne vrši niti carinski pregled. Dogodek, ki se je pretečeni petek pripetil v Zagrebu s kurirjem avstrijskega posalnika, pa najbolj ilustrira vso opravičenost carinske kontrole diplomatske prtljage. O dogodku, ki bo morebiti izhodna točka, Ja se že enkrat poskusi preprečiti ta način tihotapstva, poroča beograjska
Politika*: Generalna direkcija carin je zagrebški carinarnici naročila, da na podlagi zakona o splošni carinski ts-rifi dopusti uvoz zaboja v težini 70 kg materiala za avstrijski konzulat v Zagrebu. Na podlagi tega naročila je zagrebška carinarnica odredila svojega inšpektorja Prokiča, da pregleda ta zaboj in da po pregledu dopusti uvoz brez carine. Avstrijski kurir je proti pregledu protestiral ter izjavil, da zaboj raje pošlje nazaj na Dunaj. Ta izjava je vzbudila ? um njo, vsled če=J.r se je odredilo, da se zaboj odpr6. Pokazalo se je, da je sumnja bila opravičena, kajti v zaboju z »dinlomats" i-mi» predmeti je bilo 300 garnitur igralnih kart, 5000 kronskih nežigosa-nih bankovcev po 1 in 2 kroni, in rav nega drugega trgovskega blaga, ki jr podvrženo carini. Uvedla se je preiskava. ki utegne dognati, da to ni bil prvi slučaj takšnih »diplomatskih* zabojev.
*	Iz Hrastnika nam pišejo: V Hrastniku si je delavstvo 150. družin kemične tovarne, skoro izključno pristašev JSDS po dolgem trudu, potom stanovanjske komisije priborilo lokale za svojo strokovno organizacijo. Omenjeno bodi, da je bila organizacija brez lokala, novi prostori pa so do sedaj služili desetim nemškutarsko-kapitalističnim uradnikom tovarne v popivanje. Dasi majo še posebno klubovo sobo, so se odloku stanovanjske komisije t. v«f>mi Štirimi npr!;. Rekli bodet«- doktor liggpr. dr. Zangger, dr. Poje itd., kaj še! —' Dr. Konic jc to, sodni;, soe. dem.
Ljubljana, 5. aprila, poslftnec v konstituanti. Med delavci vlada splošno ogorčenje.
*	Glas iz Prekmurja. Iz Dobrovnika ^ Prekmurju nam poročajo: Tukaj imamo različne ljudi, ki silijo še zmeraj k »Gott erhalte». Želodec imajo seveda v Jugoslaviji, marsikatera dobra služba bi jim dišala, obnašajo se pa kot bi bil tukaj res »madjar orszag*. Takozvani klerikalni »inteligenci »svetujemo, naj so malo bolj uljudno obnaša proti zavednim Jugoslovanom. Naj se malo bolj pridno uči slovenščine, poštene ljudi pa naj pusti nai miru — Slovenec-begunec.
*	Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Oblačilnica za Slovenijo je svojedobno razglaša po novinah, da se bo čisti dobiček razdelil med odjemalce, a ko jo likvidirala, so klerikalni mogotci razdelili okoli 300.000 K profita med nune in menihe. Ali ni to sleparska reklama? Največ tega denarja smo nanosili skupaj učitelji in uradniki, ki bi gotovo ne kupovali, ko bi prej ve-! deli, v katero mavho pojde denar. —• Kdor je še kaj na dolgu pri slavni »Oblačilnici*, naj nikar ne plača, do-kler ne vrnejo Brejc in tovariši kleri-i kalcem razsipan denar.
*	Špcdicijška tvrdka Caro-Jelinek V, Mariboru je tako predrzna, da na slo-i vensko dopise odgovarja nemški. Ma* lo več odločnosti, pa bo kmalu konec takih izzivanj.
8 Almanah Kraljevina Srba, Hrvata 3 Slcvenaca. Z odobrenjtm predsedništv3 ministrskega sveta izido maja ali junija meseca obširen »Almanah Kraljevine Srba, lirvata i Slovenaca*, sestavljen p» uradnih podatkih vseh ministrstev in oh sodelovanju uglednih oseb iz cele Kraljevine. Obsegal bo v velikosti 24/30 cm okoli 800 do 1000 strani. Knjiga bo velikega informativnega pomena in pripomore k pravilnemu poznanju naše kraljevine v tu- in inozemstvu. V almanahu bo popolna slika kraljevine, zgodovinski, geografični, kulturni, finančni, trgovski in industrijalni podatki, seznam društev, časopisov, vseh velikih finančnih, industrijskih in trgovskih podjetij in mnogi drugi važni in potrebni podatku Naslovi in pregledi bodo tiskani v štirih jezikih. Za vsako tujo državo bo v Almanahu seznam tvrdk, ki so v kupčijski zvezi z našo državo. Cena Almanahu bo v mehki vezavi 100 dinarjev, v trdi vezavi 125 dinarjev. Naslov glavnega uredništva je: Novi Sad, trgovačko-zanatlijska komora. Podrobne podatke, zlasti tudi v pogojih za uvrstitev inseratov v knjigo je moči vpogledati pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, ki sprejema tudi naročila
na knjigo.
*	Z ljubljanske univerze. Gospod ar. Ni« kola Radojčid, izr.prof. za srbsko-hrvat-sko zgodovino na filozofski fakulteti, ima svoje nastopno predavanje v soboto ob desetih v veliki dvorani univerze. Predaval bo o predmetu: »Srbski in hrvatski zgodovinarji o edinstvu svojega naroda *
*	Zgradba nove univerze v Beogid-da. V ministrstvih javnih del in prosvete se vrše potrebne priprave za gradnjo nove nnverze v Beogradu. Z gradnjo se prične meseca junija. Stav, beni troški za novo univerzo so pro-
ačunjeni na 20 milijonov dinarjev.
5 Nova revija «Avtonomist». Kakor se nam poroča, začne, sredi aprila v, Ljubljani izhajati novi revija »Avto-, nomist*. Izdajal ga bo Albin Prepeluh, odgovorni urednik pa bo Jože Petri?.
*	Proti alkoholu. Ministrstvo za zdravstvo pripravlja zakonski načrt, ki prepoveduje železničarjem zavživanje alkohola v službi. V slučaju prestopka bi bil kaznovan ne samo železničar, ampak tudi prodajalec.
*	Šolsko predavanje o alkoholizmu. Minister prosvete je vsem vodstvom srednjih in ljudskih šol naročil, naj prirede dne 7. maja letos šolsko predavanje »O posledicah zavživanja alkoholnih pijač*.	.
*	Poštne pristojbine za pisma, k-r je med občinstvom zavladala nejasnost glede poštnih pistojbin za pisma in dopisnice, odgovarjamo na razna vprašanja, da se pristojbina za pisma in dopisnice v tuzemskem prometu ni zvišala. Treba je torej slej ko prej frankirati navadna pisma z znamko za
1	krono, dopisnice pa z znamko za 60 vinarjev. Za inozemstvo pa se je poli-na pristojbina zvišala, in sicer za pisma na 4 krone, za dopisnice pa na
2	kroni.
*	Poročil se je 3. t. m. v Celju gosp. Albin Molan, železniški uradnik na dolenjski progi z gdč. Katico Jurman i* Celja. Na gostiji' se jc nabralo 500 K za celjsko dijaško kuhinjo.
*	Poročil se je pretečeno nedeljo go« spod Tone Javornik, knjigovodja jadranske montanske družbe, z gospodično Štefanijo šukovičevo iz Ljubljane
*	Adresar za Slovenijo. Prejeli smo: Ker je povpraševanje po adresarju vse-stransko in ker hočemo prihraniti interesentom, kateri 66 pismeno obračajo glede adresarja na nas, stroške in čas, nazna-njamo, "da je knjiga dotiskana in jo do. bimo v treh tednih — če ne bo nepričakovanih prometnih ovir — v Ljubljano. Knjiga bo veljsla za naročnike, kateri sd
poslali, oziroma pošljejo do 15. t. B- 120 kron naročnine, 240 kron. Po preteku tega roka pa bo veljala knjiga z dostavit-vijo na dom, oziroma po pošti proti polletju 300 kron. — Uredništvo adresarja ka Slovenijo v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5.
*	451etnica akad. drnštva «Triglav». Povodom praznovanja 451etnice aka-demičnega društva <Triglav- v Zagrebu se vrši dne 9. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma v Celju triglavanski ples. Pokroviteljestvo prireditve^ st3 prevzeli gospe Anica dr. Kukovčeva in Adela dr. Dečkova. Pri slavnosti sodeluje vojaška godba iz Maribora. Vstopnina sa osebo 40 kron, za dijake proti izkaznici 10 kron; rodbinske izkaznice (do 4 članov) 100 kron. Prireditev začne ob osmih zvečer. Pred otvoritvijo plesa pozdravijo v veliki dvorani Narodnega doma pokroviteljici, častni odbor tor celjsko slovensko ženstvo naše Traglavane ter srbske in hrvatske goste. Po pozdravu se otvori ples. Prireditev bo brez dvoma uspela tako sijajno, kakor so uspele doslej .vse prireditve »Triglava*. — Isti dan ob petih popoldne se vrši občni zbor t-tarejšinske zveze »Triglava*.
a Urad za tujce. V Zagrebu je bil osnovan urad za dovoljevanje bivanja inozemcev v mestu. Zgiasiti se morajo pri njem vsi došleci iz inozemstva, sicer se takoj izženejo.
*	Potres v Macedoniji. V iztočnem delu Albanije je bil dne 2. aprila močan potres, ki se je razširil tudi na obmejni pas Stare Srbije na desnem bregu Črnega Drina od Piškopeje do Bi-tolja. S a našem ozemlju je potres zahteval deset človeških žrtev.
*	Klub «Soča» ima jutri, v sredo, sestanek ob 8. uri zvečer v gostilni pri Petru Stepiču v Sp. Šiški. Predava g. Joško Cvek o pomenu Koroške za Primorce.
*	Redno predavanje mariborskih akademikov bo dne 7. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Predava dr. Rosina.
*	Sokclska društva opozarjamo na današnji oglas g. Petra Capudra, Vidovdan-ska cesta 2.
*	Kolo jugoslovenskih sester ima v sredo dne 6. aprila ob 17. uri svojo drugo odborovo sejo, in sicer v poslopju deželne vlade (I. nadstropje). Članice, ki imajo še nabiralne pole, naj jih prinesejo b seboj. Želeti je obile udeležbe.
*	DRUŠTVO SLUŠATELJEV FILOZOFSKE FAKULTETE priredi v četrtek dne 7. t. m. ob osmih zvečer predavanje v vseueiliški zbornici. Predava g. prof. dr. France Veber o »Pedmotu in metodi zgodovinskega spoznanja« kot nadaljevanje predavanja »Vera in znanost*. — .Vstopnina običajna.
~ Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj priredi skupno z mariborskimi mestnimi učitelji dne 7. t. m. ob deseti uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma društveni sestanek, na katerem predava vodja poverjeništva za uk in bogo-častje, dvorni svetnik dr. Skaberno o prosvetnem programu poverjeništva za uk in bogočastje, prof. dr. Pivko pa o rajal-nih vajah na ljudski šoli.
*	Izpremeraba posesti. Gospodarska «v_-za v Ljulljani je kupila črnomaljski grad. Kakor se sliši, ga namerava preurediti in porabiti za vinsko trgovino ter za trgovino z deželnimi pridelki.
*	Akad. soc. pedagoški krožek v Ljubljani priredi v petek dne 8. aprila ob 8. uri zvečer v zbornici na univerzi sestanek, ki ga posveča specijelno vprašanju Akad. doma na gradu in razmeram dijaštva sploh. Dnevno prinašajo časopisi cele kolone o dijaškem vprašanju in vendar se naša javnost ne zaveda, da je za napredek in kulturo našega naroda in človeštva najeminentnejše vprašanje vzgoja vzgojiteljev, vzgoja akademikov. Zato poživljamo vso javnost, zlasti pa mero-dajne faktorje, da se v obilnem številu udeleže sestanka, da se informirajo o položaju visokošolskega dijaštva. Na dnev-Jism redu je več referatov! — Odbor.
*	RUSKI BEGUNCI IZ TABORIŠČA V STRNIŠČU PRI PTUJU prirede dne 0. aprila v Goetzovi dvorani v Mariboru koncert. Na sporedu so ruske in ukrajinske narodne pesmi.
*	Splošne organizacija vojnih invalidov. Redni občni zbor »Splošno organizacije vojnih invalidov, vdov iu »ir-jt za slovensko ozemlje« s centralnim sedežem v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 10. a-Prila 1921 ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
st NOGOMET V ZAGREBU. Gradj&n-eke : Concordia: 1:0. — flašk : Šparta 5:0.	^
v polnem tek'u. Rasla fnženJereEa' Sek-'
cija računa, da bo zamogla v dveh do treh mesecih v celi Stari Srbiji in Macedoniji uvesti avtomobilski promet.
*	Nesreča na SvečinL Veliki teden se je v Svečini zgodila nesreča, ki je zahte vala človeško žrtev. Pokopališki grobar je ravno izkopal novo jamo. Da bi se lažje dvignil iz nje, se je prijel za nagrobni kamen sosednega groba, ki pa se je v tem trenotku prevrnil in padel grobarju s tako silo na prša, da je že par ur pozneje izdihnil.
*	Pes je ugriznil učenca H. razreda Marijana Labora. Psa, ki je last nekega kovaškega mojstra, so vjeli in izročili ko-njaču.
*	Pri gozdnem požara ponesrečit V
Št. Mavru na Goriškem 60 te dni začeli goreti obsežni Fonzarjevi gozdovi. Železniški delavec Bensa v Solkanu, ki je imel ob robu gozda kopo sena, je hitel gasit. Med gašenjem pa je eksplodirala granata, ki je Benso smrtnonevarno ranila. Izdihnil je na licu mesta.
® Tatvine koles. Tekom zadnjih treh dni so bile v Ljubljani zelo številne tatvine koles. — Danes ob 1. uri popoldne je neznan tat ukradel posestnikovemu sinu Alojziju Kregarju iz Kleč 1200 kron vredno, črnopleskano kolo izpred bolniške blagajno na Turjaškem trgu. — Iz veže mestnega magistrata je bilo v soboto ukradeno 2000 kron vredno, črnobar-vano kolo. — Iz veže gostilne Krkoč v Spodnji Šiški pa je bilo včeraj ukradeno kolo, vredno 2000 kron. Kakor kažejo znamenja, obstoja posebna tatinska družba za kolesa.
*	Premeten tat aretiran. Za praznike je bilo vlomljeno v stanovanje odsotnega trgovca Lovrenca Kvedra na Poljanski cesti. Tat je odnesel nad 12.000 kron go tovine, docim je pustil vso zlatnino in druge dragocenosti nedotaknjene. Kot tatvine osumljen je bil mizarski pomočnik Ivan Šmid, ki je ves dan sedel v gostilni iste hiše. Šmid je sedaj gostilničarju iz zaporov poslal obširno pismo, v katerem pravi, da se nanj obrača, ker ve, da je »možak na svojem stališču*. Svoje prijatelje prosi, da izroče veliki pergament naslovniku.
*	Lov za elegantnim gospodom. V soboto ponoči je policijski agent zapazil na Pogačarjcvem trgu elegantnega mladega gospodiea, oblečenega v italijanski dežni plašč. Sukal se je po trgu zelo sumljivo. Agent ga je nagovoril: »Kaj delate tu ob tako pozni uri?* Mladenič se je agento-vega nagovora tako ustrašil, da jo je urnih krač popihal proti Vodnikovemu trgu, kjer se je skril pod neko mesarsko stojnico ob Mahrovem zidu. Stražnik in agent sta ga izbe zala izpod stojnice ter ga odvedla na policijo. Tam so dognali, da je aretiranec nevaren vlomilec Rudolf Prevc iz Trsta, ki je bil soudeležen pri veliki tatvini transmisijskih jermenov v Pollakovi tovarni. Spravili so ga pod ključ.
*	Neprijeten obisk. Policijski nadzornik Gruden in agent Jelen v Ljubljani sta te dni ob zgodnjih jutranjih urah obiskala nepridiprava Lovrenca Končino na njegovem stanovanju na Sv. Petra nasipu 43. Ležeč mirno v postelji ju je pri vstopu mimo pozdravil: »Aha! 2e vem, zakaj! Zaradi onih 40.000 K!» — Lovrenc Končina je moral vstati iz me hke postelje in oditi na policijo. Tam je po dolgem zasliševanju priznal, da je že lansko leto meseca oktobra vlomil v manufakturno trgovino g. Koširja v Novem mestu, od koder je odnesel iz blagajne 36.000 K gotovine. Ta denar je potem prinesel v Ljubljano. Denar jo zakopal na dirkališču v Tivolskem parku. Iz skritega zaklada je potem po malem jemal denar za svoje potrebe, da je na ta način odvrnil od sebe sum vloma. Po dolgem času so ga sedaj izsledili, teda ves denar je Končina že porabil. Spravili so ga v zapore deželnega sodišča. Vlom v Koširjevo trgovino je izvršil sam in si je kot ključavničar potrebno vlomilno orodje tudi sam i-/.go-tovil.
Prosvefa
— Umetnostno-zgodo vinsko društvo. Ustanovni občni zbor Umetnostno-zgodo-vinskega društva se bo vršil v četrtek dne 7. aprila na moškem učiteljišču, I. nadstropje, ob 18. uri. Vsi prijatelji te znanstvene organizacije in upodabljajočih umetnosti se s tem vabijo, da se občnega zbora udeležijo.
— Društvo ljubiteljev poljskega naroda
"slTrian ia ma r rcvpM Turu ' ^ dinarjev za 100 kg (brez trošarine in ' v Narodnem doma in sicer ob pol H. uri OMUAUJ4 l^oncm IKUU. j^^g) ^ ^	Monopolska uprava [dopoldne, tako, da pridejo udeležmki
Položaj na lesnem trgu kaže v zad njih dveh tednih malo sprememb. Povpraševanje po železniških pragovih se je pomnožilo. Za bukove pragove 30 se posebno interesirali švicarski in italijanski trgovci. Cene pa, ki so jih ponujali, so bile prenizke, ker niso hoteli plačati več kakor 70 do 75 za kos. Za mehak les so se zanimali grški trgovci, Egipt, Tunezija in tržaški posredovalca Veliko večjo pozornost na lesnem trgu so vzbudili poizkusi inozemskega kapitala, avstrijskega in belgijskega, pridobiti si koncesije za ek6ploatacijo večjih gozdnih kompleksov v Bosui in Srbiji. O uspehih še ni točnih poročil. Po vzorcu Prve hrvatske štedionice v Zagrebu namerava tudi družba za lesno industrijo »Slavonija* spremeniti en del svojih fondov v delniško glavnico in akcijo-narjem oddati delnice zastonj.
Produkcija železniških pragov napreduje s pomnoženo silo, ker pričakujejo producenti večjih nakupov iz inozemstva. Govori se o množim 10 milijonov komadov, ki bi prišli v prvi vrsti pri obnovi železniškega omrežja zapadne Evrope v poštev. Radi tega se namerava ustanoviti večja podjetja, ki bi se pečala edino z izdelavo in impregnacijo pragov.
Kakor je razvidno iz spodaj navedenih cen, vladajo na našem trgu navzlic nižjim cenam na inozemskem trgu še vedno razmeroma visoke cene ?z trd in mehak les ter za različne lesne izdelke. Zato ne morejo naši trgovci napraviti večjih sklepov z inozemstvom. Sedanje cene lesa in lesnih izdelkov so na našem trgu približno sledeče: Hrastova debla I. vrsta stanejo 1600—2800K, II. vrsta 800—1000 K, fino hrastovo blago 6000—6500 K, izbrano 12.000—15.000 K, hrastove deske do 5 cm 3000—4500, hrastove deske nad 5 cm 4000—5000, sirovi frizi 3000—3500, štafli 4200—5000, bukova debla I. razred 450—600, parjena 2000—2100, javor I. razred 1000—2000 K za kubični meter, železniški pragi hrastovi 125—200, bukovi 105—130 K za komad, oglje vagon 15.000 do 17.000 K.
Sicer se je koncentriral v preteklem tednu glavni interes na ofertalno licitacijo železniških pragov v Beogradu. Skoro vse večje firme so sodelovale pri tej licitaciji. Izgleda, da se je ugotovila cena za železniške hrastove pragove povprečno na 124 kron za komad. Ponudbe so bile od 100 kron za mali prag do 140 za veliki prag.
Mehak les je imel slab promet, kriva je temu v prvi vrsti Cehoslovaška konkurenca. Svetovni lesni trg ne kaže nobenega zboljšanja. Nemški trg je vsled zadnjih ententinih odredb nejasen. Za Anglijo se nahajajo v uvoznih lukah nagromadene ogromne množine lesa. Holanilija je lansko leto s svojo visoko stoječo valuto nakupila tako velike množine lesa, da bodo uplivale še vrsto let na lesne cene. Kanada, Švedska, Finlandija, Cehoslovaška in druge eksportne dežele imajo velike količine lesa na razpolago, ki se odlikujejo po zmernih cenah. Radi tega je pričakovati, da bodo cene lesa na svetovnem trgu padle. Ce se naša valuta zboljša bodo morali naši eksporterji še v večji meri znižati cene lesa, ako bodo hoteli konkurirati na svetovnem trgu.
v Ljubljani je pred kratkim končalo svoj AVTOMOBILSKI PROMET V MA- letošnji tečaj za poljski jezik. Začetkom CEDONIJI. Prometne prilike v Stari Sr-jmaja priredi društvo javno akademijo s biji in Macedoniji so bile še pred krat- predavanjem o poljski demokraciji in s '	"	" " petjem poljskih pesmi.
—	Umetniška razstava v Somboru. V
nedeljo je bila zaključena v Somboru umetniška razstava, ki je imela sijajen uspeh. Posetnikov jc bilo nad 30.000, prodalo pa se jc slik za 600.000 kron.
—	Nova državna gledališča v Vojvo-
kim zelo nepovoijne, a so se v zadnjem času precej zboljšale. Znatno je k temu pripomogla organizacija tehnične sekcije, katero je ustanovilo 60 ruskih inženjer-jev. Združili so so v strokovnem in materialnem pogledu in začeli uvajati avtomobilski promet med važnejšimi mesti v Stari Srbiji in Macedoniji z avtomobili za	.
tovorne in potniške transport«. Ti trans- dinL Iz Beograda nam poročajo, da je proti se vrše ob ugodnih cenah. Med Bi-i vlada odobrila ustanovitev državnih gle-toljem in Velesom, med Bitoljem in Ohri-jdališ? v Subotiei in v Somboru, Som jD druciosi mesti so ti transnorti žel	■ ■
Nov kredit za Završnico. Za zgmubo novih daljnjih vodov za bohinjsko dolino, Ljubno, Podbrežje, Kamnogorico, Kropo in Podnart je deželna vlada dovolila elektrarni, na Završnici najeti novo posojilo v znesku 4 milijonov kron.
= Proti monopolu soli. V monopolski upravi v Beogradu se je te dni razprav ljalo vprašanje, ali se srbski zakon glede monopola soli raztegne tudi na ostale kraje naše države. To vprašanje je bilo na dnevnem redu že v pretečenem letu v finančnem odboru. Takrat se je večina izjavila proti monopolu, in se postavila na stališče, naj država pobira monopolsko takso, nakup in prodajo soli pa naj pre pusti privatnikom. Za slučaj pa, da bi finančno ministrstvo na vsak način hotelo uvesti v celi državi monopol soli, je takrat zahteval finančni odbor, naj se uprava monopola najprej reorganizira v tem zmislu, da pridejo tudi zastopniki iz drugih krajev v to upravo, člani monopolske uprave iz kraljevine Srbije so v zadnji seji monopolske uprave zopet predlagali, naj se razširi srbski zakon glede monopola soli na celo kraljevino. Proti temu predlogu so nastopili zastopniki iz naših krajev. Stvar še ni definitivno rešena, ampak izgleda, da monopol se ne bo razširil. Kolikor smo mogli zvedeti, ne gre ▼ tem slučaju članom monopolske uprave za kako načelno vprašanje, ampak za nekaj drugega. Monopolska uprava je namreč kupila na Nemškem 3000 vagonov soli, in sicer po 29 dinarjev za 100 kilogramov postavljenih na nemško obmejno postajo Passan. Za sedanje tržne prilike je ta cena previsoka in ne bi mogla konkurirati s privatnimi trgovci. ker se lahko
bi mela na vsak način pri teh 3000 vagonih soli kake 3 milijone dinarjev izgube. Da se izogne tej ogromni izgubi, hoče raztegniti monopol na vso kraljevino, ker bi tem potom izpodrinila privatno konkurenco. Nerazumljivo nam je, da podpira v tej zadevi monopolsko upravo tudi vodstvo ljubljanske tobačne tovarne. Pri sejah monopolske uprave, se srbski člani vedno sklicujejo ca poročila, oziroma predloge, ki jih dobivajo iz Ljubljane od strani tukajšnje tobačne tovarne in je stališče naših članov, ki hočejo spraviti red v monopolskih stvareh, jako otežko-čeno. Kdor le količkaj pozna razmere v današnji monopolski upravi, se ne more ogrevati za razširjenje srbskega zakona na ostale pokrajine naše države. Kajti gotovo je, da bi cene soli poskočite takoj, ko bi monopol prevzel prodajo soli tudi za naše kraje. Zakaj so ogreva vodstvo ljubljanske tobačne tovarne za monopol soli, nam ni jasno.
= Poziv čebelarjem. Ker so je v mestnem okolišu ljubljanskem ugotovila gniloba čebelne zalege, ki je za čebele zelo opasna kužna bolezen, se imajo v zmislu ukaza poljedelskega ministrstva z dne 18. julija 1914. v teku 14 dni v gospodarskem uradu mestnega magistrata ljubljanskega zgiasiti vsi lastniki čebel ter tamkaj navesti kraj čebelnjakov in število panjev. Vsaka opustitev, zglasitve se bo strogo kaznovala.
■*= Pošta, telegraf in telefon. V finančnem ministrstvu je bila pretočeno soboio končana razprava o budžetu ministrstva pošte in brzojava. Ta budžet znaša okroglo 180 milijonov dinarjev za Srbijo in čmo goro in 200 milijonov kron za ostale kraje. V primeri z lanskim letom se je potrebščina za pošto in brzojav za prihodnje budžetno leto skoraj podvojila, in sicer poglavitno zaradi obnove poštno-brzojavnega prometa, ki je zlasti v Srbiji vsled vojne zelo trpeL Kritje te potrebščine še ni definitivno določno, ker ministrski svet še ni odobril načrta o novem zvišanju poštnega, brzojavnega in telefonskega tarifa. S tem novim tarifom bi država brez dvoma dobila znaten vir dohodkov, ker je nameravano zvišanje posameznih tarifnih postavk precej občutno, zlasti glede porabe telefona. Za brzojavke se namerava pristojbina zvišati od 25 na 30 par za besedo. Tudi pristojbine za pisemski promet se nameravajo nekoliko zvišati. Izhod se je zaenkrat našel na ta način, da se je potrebščina v smislu ekspozeja finančnega ministra znatno znižala in je bil končno budžet ministrstva pošte in brzojava odobren. V tekočem tednu se razpravlja o budžetu ministrstva trgovine in industrije.
= Zaradi prepovedi žita in krme so imeli zagrebški gospodarski krogi, posebno trgovci z žitom, te dni v Zagrebu več konferenc, na katerih so protestirali zlasti proti prepovedi izvoza koruze, katere je po njihovih podatkih v preobilici v državi. Naglašalo 6e je tudi, da koruza letos sploh še ni vsejana in zato na pridelek koruze suša tudi ne more še imeti nobenega vpliva. Finančnemu ministrstvu in generalni direkciji carin je bila odposlana brzojavka, ki zahteva takojšen pre klic prepovedi izvoza koruze.
Nemci ponudili vagone za vojno od škodnino. Nemška vlada je ponudila naši vladi na račun vojne odškodnine, ki jo ima dohiti Srbija, nabavo 85 kompletnih vlakov. Vsak vlak bi mel eno lokomotivo in 50 voz. Kakor se nam poroča, je naša vlada to ponudbo načeloma sprejela in je zaprosila samo še entento za dovoljenje, oziroma odobrenje tega aranžmaja, = Zbor veleposestnikov. V Somboru se je vršilo te dni zborovanje veleposestnikov iz Slavonije in Bačke, ki so razpravljali o izvedbi agrarne reforme, in pa zborovanje sadilcev sladkorne pese zaradi določitve enotnih cen.
= Amerikanska moka dela že občutno konkurenco naši moki. Iz Reke nam javljajo, da se tam ponuja amerikanska moka nularica po 2.30 do 2J50 lir, franko Trst ali Reka. Današnji kurz lire je 5.80; amerikanska moka stane torej v Trstu ali na Reki okroglo 13.50 do 14.40 K. Naša moka pa stane v Vojvodini čez 15 kron. Dokler nc padejo pri nas cene žita, jc vsak izvoz, ne glede na prepoved, nemogoč.
= Razdelitev donavskega brodovja. V
Beogradu pričakujejo prihod amerikan-skega polkovnika Heinza, vrhovnega arbitra, ki ima ponovno pretresti vsa vprašanja v zvezi z razdelitvijo brodov na onavi. Po povratku v Pariz bo predložil defintivno odločitev v tem vprašanju.
= Sestanek špediterjev, prevoznikov in carinskih posredovalcev Slovenije v Ljubljani. V nedeljo, 10. t. m. sklicuje Savez špeditera Jugoslavije sestanek vseh špediterjev, prevoznikov in carinskih posredovalcev Slovenije v Ljubljano. Na dnev. nem redu so važna v to trgovsko stroko spadajoča vprašanja, med drugimi tudi event. ustanovitev sekcije za Slovenijo. Zato je v interesu imenovanih podjetij, da se zborovanja sigurno udeleže. Zborovanje, na. katerem poroča tudi glavni tajnik Saveza g. Franič iz Zagreba, se vrši dobavi sol. Dostavljena r Ljubljano, ro
s Štajerskega pravočasno še z jutracjmg vlakom.	611.
= Previsoke cene piva v Sarajevo. VI Sarajevu so tamkajšnji gostilničarji proglasili bojkot sarajevske delniške pivu-, varne, ker je določila previsoke cene za. pivo. Podjetjo ni v domačih rokah in se. zato že pripravlja nacionalizacija. j
— Rusko gospodarstvo. Dne 8. marca
se je vršil kongres ruske komunistične stranke v Moskvi Po formalnosti otvoritve je govoril Ljenin. Naše notranje gospodarstvo se tiče demobilizacije, razdeljevanje življenskih potrebščin in kurjave Storili smo veliko napak, ker smo precenjevali svoje moči pri prehodu vojnega gospodarstva k mirovnemu. Poljedelsko gospodarstvo preživlja krizo, ki *ii samo posledica vojne, ampak tudi posledica novega državnega aparata, ki metode svojega dela ustvarja postopno in pti tem od časa do časa dela napake. Najvažnejše današnje politično vprašanje jo razmerje med delavstvom in kmetskim prebivalstvom, ki ima v Rusiji nadvlado. Iz tega vzroka svetovno revolucionarno gibanje dozoreva počasi in v nobenem slučaju, pravi Ljenin, ne moremo govoriti o skorajšnji zmagi. Radi tega je sovjetska vlada stavila na dnevni red potrebo sporazuma z buržoaznimi vladami o tem. da tujim kapialistom daje v Rusiij koncesije. Težnjam poljedelcev moramo ugoditi. Uvedemo naturalni davek, ki bo določen po premožnosti poljedelstva in ki daje kmetom možnost svobodnega u-dejstvovanja lastnih interesov. Kar no oddaji davka kmetu preostane, s tem bo mogel prosto trgovati in gospodariti. Na ta način olajšamo poljedelsko krizo in oblažimo nasprotstva med delavskim razredom in poljedelci. — Ostrina ko munistične doktrine se vedno bolj krha. Doslednost pojcnjuie.
Borza 5. aprila
Zagreb, valute: dolarji 144.50 do 115.50, avstrijske krone 23 do 25, levi 165, rublji 70 do 75, češkoslovaške krone 186, franki 1050, napoleondori 486 do 490, marke 235 do 230, leji 200 do 205, italijanske lire 580. — Devize: Berlin 234 do 235, Milan 002 do G03, London 564 do 570. Newyork 145 do 145-50, Praga. 102.50 do 193.50, Švica 2450, Dunaj 21.25 do 21.30, Pariz 10-35 do 1050, Budimpešta 52 do 55.
denar blago , . 930 1000
1440 585 940 1700 1280 745 401 1975 685
1455 595 950 1950 1290 750 410 2050 695 1355 317
Banka za Primorje . . Hrvatska eskomptna banka Jugoslavenska banka . i Ljubljanska kreditna banka Cksploatacija drva > . « Slavonia ..»sit« Srpska banka i t • < s 1'rRovsko-obrtna banka » Jadranska banka * i . % Gorama % t • * « » * Gutman ..;..« j » Banka Brod na Savi * , . 310
Praštediona ...... 10500 10750
Narodna šumska industrija j 760 768 Narodna banka s . . * i 640 648 Rečka ptička banka. « » a 435 440
Zagreb, blagovna borza: oves 425. koruza 410 do 460, moka nularica 1550, olje za cilinder amerikansko 170 kg v sodih franko Zagreb 3600.
Beograd, valute: dolar 36.30 do 36.40, funti 140 do 141, franki 258 do 260, lire 150 do 151, leji 50.50 do 51, levi 42.75 do 43, marke 58.50 do 59, avstrijske krono 5.60 do 5.70, drahme 270 do 275, napole-oni 122 do 122.50. Devize: London 142 do 144, Pariz 264 do 268, Solun 275 do 280, Praga 48.25 do 48.50. Dunaj 5.30 do 5.35, Berlin 58.50 do 59, Milan 152 do 154.
Dunaj, devize: Berlin 1100 do 1106, Zurich 11.725 do 11.775, London 2650 do 2670, Milan 2800 do 2820, Newyork 675 do 685, Beograd 1875 do 1895, Zagreb 470 do 474, Pariz 4755 do 4795. — Valute: marke 1101 do 1107, francoski franki 4700 do 4740, ogrske krone 246-50 do 248.50, lire 2785 do 2805, funti 2630 do 2650, dolarji 668.50 do 672.50, dinarji 1869 do 1889, češkoslovaške krone 905 do 912.
Praga, devize: Berlin 120.75 do 122.25, Budimpešta 27 do 28. Beograd 207.50 do 209.50, London 291.50 do 293.50, Milan 30S do 310. Dunaj 10.555 do 11.555, Newyork 73 do 74, Pariz 523.50 do 526.50, Zagreb 51.50 do 52.50. — Valute: francoski franki 520.50 do 522.50, švicarski franki 1293.50 do 1296.50, dinarji 198.50 do 200.50, funti 289.50 do 291.50, avstrijske krone 10.555 do 11.555, dolarji 72 do 78.
BerOu. Italija 254.70 do 255.30. Pariz 430.05 do 430.95, Švica 1063.90 do 1066.10, Dunaj 16.355 do 16.395, Praga 82.525 do 82.725, Budimpešta 22.47 do 22.53, Londos 240.45 do 240.95, Newyork 61.43 do 61.5?.
Zurich. Berlin 9.375, Newyork 579, London 2259, Pariz 40.40, Milan 23.90, Praga 7.75, Budimpešta 2.15, Zagreb 4.10, Bukarešta 8.10, Varšava 0.725, Dunaj 1.53, r.vstrijske krone 0.95.
itastnik in izdajateg Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit F- jfelsae>
iz teme v luč
Roman.
*Macari! Veseli me, da vam mo-!mi vsaj na eno vprašanje docela odgovoriti, gospod Vanghan. Leto, dve, predno je Pavlina tako zbolela, ■so ljudje menili, da je Macari zaljubljen vanjo. Silno se togoti zdaj iiame, ker sem ji dovolil, da se je poročila. Izjavlja, da je samo čakal, da bkreva in potem poskusi svojo sre-ieo.»
«Kako pa to, 'da bi on ne ustrezal «"ašim namenom tako kakor sem po [vsej priliki jaz?»
Ceneri me je ostro pogledal. «Aii vam je žal, gospod Vanghan?»
<-Ni — ni, ako je kaj upanja, le količkaj upanja. Povem vam pa, dr. Ceneri, da ste me sramotno prevari-li>
Vstal sem, da se poslovim. Tedaj fa je Ceneri izpregovoril z večjim čustvom kakor kdaj doslej. . -.Gospod Vanghan, ne sodite me preostro. Priznam, da sem vam storil krivico. Ampak so reči, ki vi o rjih prav nič nc veste. Izkušnjavi, da bi zagotovil Pavlini udobno in ugodno življenje, se nisem mogel ustavljati. Dolgujem ji veliko vsoto. Svojčas je njeno premoženje znašalo kaih petdeset tisoč funtov. In vse io sc-m potrošil...»
«Pa se upate še ponašati s tem Pasem dejal pikro. On pa je dostojanstveno /omahnil z roko.
«Se. Upam se govoriti o tem. Potrošil sem vsega za svobodo — za kalijo. Imel sem io v svoji oskrbi. Jaz, ki bi bil oropal svojega lastne-rega očeta, svojega lastnega sina, jaz naj bi se obotavljal vzeti njen denar 73 tak namen? Vsak vinar je bil iz-
dan za veffiFcBTfn dan>
«Oropati siroto, je t»k> zločinsko dejanje.>
^Imenujte ga kakorkoli vam je ljubo. Denar smo morali dobiti. Zakaj ne bi ravno tako rade volje žrtvoval svojo čast za domovino kakor bi bil žrtvoval svoje življenje?*
«Nima pomena, da bi govorili o tem — zadeva je pri kraju.*
«Je, ampak povem vam to, da vam pokažem, zakaj sem si želel dobiti Pavlini dom. In dalje, gospod Vang-hang» — in glas se mu je izpreme-nil v šepetanje — «gledal sem, da bi ji nemudoma preskrbel dom. Moram iti na pot — na potovanje, od katerega ne vidim konca, še manj povratka. Dvomim, da bi se bil odločil sprejeti vas, če bi tega ne bilo. Ampak, kakor vse kaže, videla se ne bova nikoli več.»
«S tem hočete reči, da ste zapleteni v kako intrigo ali zaroto, kaj?»
«Reči hočem, "kar sem rekel — ne več, ne manj, Zdaj pa vam želim srečno pot.*
Četudi sem bil jako razjarjen na tega človeka, nisem mogel zavrniti roke, ki mi jo je podal.
<< Zdravstvujte», je dejal, «mogoče ie, da vam pišem čez leto, ali dve, da vas vprašam, ali se je moje prerokovanje glede Pavlininega okrevanja izpolnilo; samo ne trudite se, da bi me iskali ali poizvedovali za menoj, kadar bom molčal.*
In ločila sva se. Zunaj je čakal izvošček, da me popelje nazaj v hotel. Na potu tja sem srečal človeka, ki ga je Ceneri nazval Macari. Dal je vozniku znamenje, da ustavi, in je nato vstopil v voz poleg mene.
<<Ali ste govorili z doktorjem, gospod Vanghan?» je vprašal.
*Sem. Prastar pcffiajam o3 njega.*	„
«In ste izvedeli od njega vse, kar ste želeli?*
«Na precej vprašanj sem dobil odgovor.*
«A ne na vse. Ceneri ne bi odgovoril na vso
Nasmejal se je. Njegov nasmeh je bil ciničen in porogljiv. Jaz pa sem molčal.
«Da bi bili mene vprašali*, je nadaljeval, «bi vam utegnil več povedati kakor Ceneri.*
<cPrišel sem, da prosim dr.Ceneri-ja, da mi da vse mogoče informacije glede duševnega stanja moje žene, ki je gotovo tudi vam poznano. Ako mi morete kaj povedati, kar bi mi bilo v korist, vas prosim, da govorite.*
«Ali ste ga vprašali, kaj ga je povzročilo?*
«Sem ga. Dejal mi je, da neki duševni udarec.*
^Gotovo ste ga tudi vprašali, kakšen udarec. Tega vam pa ni povedal, kaj?*
«Menim, da je imel svoje vzroke, da je to odklonil.*
<-Jih je. Imenitne vzroke — rodbinske vzroke.*
t Ako mi morete vi dati kako pojasnilo, prosim, dajte mi ga.*
«Tukaj ne, gospod Vanghan. Z doktorjem sva prijatelja. Utegnili bi se vrniti ter ga žaliti, krivda pa bi bila moja. Namenjeni ste nazaj na Angleško, kajneda?* «Da. Nemudoma odpotujem.* «Dajte mi vaš naslov, morebiti vam pišem; ali šs bolje, ako me obide voija govoriti, obiščem vas, kadar pridem prihodnjič v London in hkratu posethn še gospo Vanghano-vo.»
Tako s&o me je gnala želja, priti celi stvari do dna, da sem mu dal svojo vizitko. Nato je ustavil voz in izstopil. Privzdignil je klobuk, in zlobno triumfiranje mu je odsevalo iz oči, ko so se srečale z mojimi.
«Zbogom, gospod Vanghan. Nemara se vam mora res čestitati, da ste dobili ženo, čegar preteklosti ni mogoče prebrskati.*
S to poslovilno strelico — streli-co, ki se je globoko zadrla in pekla — je hitro odšel. In prav je storil, sicer bi ga bil zgrabil za vrat in ga skušal prisiliti, da mi pojasni poslednje svoje besede.
Z željo, videti zopet svojo ubogo ženo, sem se z vso hitrostjo vrnil nazaj na Angleško.
SEDMO POGLAVJE.
Pravi, da je sorodnik.
Resnica, vesela je bila moje vrnitve! Po svojem negotovem omrače-nem načinu me je pozdravila. Velika moja bojazen, da bi me v tem kratkem času docela pozabila, je bila neutemeljena. Spoznala me je in me pozdravila. Uboga moja Pavlina! Samo da bi našel pot, kako bi izno-va vlil življenje temu počivajočemu duhu!
Mesece in mesece se ni nič pomembnega prigodilo. Če je bilo res mogoče, kakor"je Ceneri prerokoval, polagoma zopet vzpostaviti njenega duha, je bil ta proces dolgotrajen ir, počasen. Včasih sem menil, da ii je boljše, včasih slabše. Resnica je, da se je njeno stanje le malo ali nič iz-premenilo. Cele ure sedi v svoji apa-tiji, govori le, kadar je vprašana, vendar gre voljno z menoj, kamorkoli rečem, stori vse, kar nasvetu-jem, in kar nasvetujem, in kadar izrečem svoje želje, me more razumeti. Uboga Pavlina!
Največji zdravniki na Angleškem sat jo videli. Vsak reče isto. Morda da okreva; a vsaki mi pravi, da bi bilo ozdravljenje bolj mogoče, da bi bile znane okolščine, ki so povzročile njeno nesrečo. Dvomim pa, da bi jih kdaj doznal.
Zakaj Ceneri ni nič namagnil o njih, Macari pa mi tudi ni poslal obljubljene informacije. Poslednje se po zadnjih njegovih besedah bolj bojim kakor si jo želim. Tereza, ki bi mi gotovo vsaj nekaj pojasnil dala, je izginila. Nevoljen sem sam nase, ker msem vprašal doktorja, kje jo je najti; pa skoraj ni dvoma, da bi se branil povedati. In tako minevajo dnevi. S Priscilir.o pomočjo morem samo toliko storiti, da naredim ubogo dekle srečno kolikor je mogoče; pa upati, da jo čas in skrbnost naposled ozdravijo.
Še vedno smo v Walpolski ulici. Nameraval sem si kupiti hišo in jo opremiti. Pa čemu? Pavlina ne bi mogla gospodinjiti — nje ne bi zanimala — to ne bi bil nikakršen dom. In tako bivamo na mojem starem stanovanju in jaz malone živim kakor puščavnik.
Do prijateljev mi ni nič; Grajajo me še, ker sem pozabil vse stare znance. Nekateri, ki so videli Pavlino, pripisujejo mojo slabo gostoljubnost ljubosumnosti; drugi drugim vzrokom; vendar še nikdo ne pozna resnicc, bi dejal.
(Dalje prihodnjič.)
KmpS se
nosw	n« ■ • V
zerclm aii iiiss
s prostornim vrtom v LJubljani.
Ponudbe ua upravo „Trgovskega lista", Ljubljana, Gradišča 17/1.	610
r
Sdiicht
503 6—1
Ptoto
n
Schichl°vo milo"
Schichf
znamka ^jelen"
noti poleg stoječo varstveno znamko. Parite prt nakupovanju na njo, in ne dajte si VilHB ceneJJih pralnih sredstev. U so Schicbi-ovemu mlin urno na vide* podobna.
Zftstnpjira za Slovenijo inia tvrdka h GloboČTtik in ČTUg V IjubifOnL
Ali ste le poslali naročnino za „Jntro"
IH«,. izbrano, naravno, belo ali rdeče, novo tisti« ali staro, po vrlo nizki ccni na malo ali veliko, posilia v poslanih sodih Giglar, trgovina rina, Stnbica, Hrvatsko. Zagorje.
33» SO—25
Obvestijo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n občinstvo, da »prejemava nov«, dela iu popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Zuristovski čevlji domačega lz-lalka.	522 33
Aut, in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
.Mil
za mm
tiilancaiK, popolnoma ssuiostojan, izvežbaui moč za e talno službo
se išče.
?<Jnudbe z opisom dosedanjega službovanja ja zahtevki na: Poštni predal št. 88. Ljubljano,	595 3-3
Ppoda se
enonadsirapna Mm
v Spodnji Šiški št. Z25
* veliko kletjo, pripravna za trgovino z leseni ali z vinom. Zraven spadaio šs dva orala zemlje, travnik in njiva. Cena 400.060 K. Ponudbe na npravništvo »Jutra*. £06 3-1
nssssiseBsssassassBzsaassBS
ImeFitsonsIio strojno
9	Olje, lahko, za vreteca;
§	Olje za transmisije;
folje, strojno za poljedelske stroje;
„	olje, strojno za težke stroje;
g	olje ra avtomobile, lahko;
B	olje „ „ , izredno teiko;
S	Olje sa cilindre;
S	olje proti prahu. 57 101—66
li	Glavna zaloga:
lic, »c § M, iz i z.
prej A. Zank! i!™ sinovi
bedsM seim&i dsbs priporoča
semeni Ssver & Komp., CTolfova dioa 12.
trgovina 8 Ljubljana,
605 5—1
>i,.ii»-.> W ntara' tndI Pokvarjena ItSlflijU J ti dvckolesa, Šivalni, pisalni ln razni stroj!. T. BATJ2L, Ljubljana, Stari trg 28. 274 12—10
Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska
ulica št. 39.	415 52—22
Hiša u Ljubljani
dvonadstropna, s 7 velikimi in 3 malimi stanovanji, sa proda. Poleg hiše šo skoro 1 oral stavbnega prostora, pripravnega za kako indnstrijsko podjetje. Cena 275.000 dinarjev. Ponudbe na upramištvo ..Jutra" pod St. 591.	591 3—3
Knjigovodkinja
prvovrstna samostojna moč, zmnožna stenografije in strojepisja
se takoj sprejme v Celju.
Ponudbe z navedbo dosedanjega
službovanja na upravo „Jutra".
eo? 2—2
za modroce v večjih in manjših množinah, posteljne vložke, posteljne vzmeti 581 itd. nudi po najnižji ceni 3-2
žeieznina A. Sušnik
Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Ljubljana, Hilšepjeira ulica, št. 5
se priporoča za sialsup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Naročajte in širite sledeoe
leposlovne knjige:
Anatale France-Baboljak: Piugvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več.	„ „ „ _
Dostojevski j-Levstik; Besi. Roman v IV. delili. Broš. 36 K, vez. 50 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več.	__ _
Gonoourt-Pastuškin: Dekle Eliaa. Komam. BroL 10 K, vez. 16 Iv, po pošti 1 K 80 v več.
Cervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po priti 1 K 80 v vec.
Shakespeare -Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, ve«. 28 K, po pošti 1 K 80 v več.
Ante Bebeljak: Solnce in sence. BroS. 10 K, ves. 15 K, po pošti 1 K 80 v vec.
Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj, Broš. 18 K, po pošti 2 E 60 v več.	..
Josipa Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. L zvez. broš. 22 K, po pošti 3 K rec, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v več.
Knjige se naročajo pri založništvu:
Tiskovia zadruga v Ljubljani,
Sodna ulica. 6«	66 35
CSBSBSBfiSGSeCaZSSaSSZSSBSU
597 5-S
sprejme »Balkan" Dunajska g. 33, Ljubljana.
30 zidarjev
se sprejme takoj pri stavbnem podjetja
inž. dr. Miroslav Kasal
JLJabljana, Gradišče 13.
92 Stanovanje preskrbljeno. 590 3-5
Proda se v Basf
ozdno posestvo
arondiranih 185 oralov, 30 oralov njiv in travnikov, drugo krasen bukov gozd do 80 let star. Lesa okoli 20.000 m». Napraviti so da najmanj 40.C00 železniških pragov ia 150 vagonov oglja. Kmečka hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju. Inventar dva para konj, vozovi itd., sam vreden 150.0 .0 K. Posestvo leži na Dolenjskem, 18 km od železniške postaje, cesta prav do gozda, promet s tovornim avtom mogoč. Prikupiti se dado še sosednjo parccle. Cena milijon kron. Plačilni pogoji ugodni. Naprodaj samo dO 10. t. m. Podrobnosti so zvedo v odvetniški pisarni dr. Ivana- Lovrenčlča, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.	607 3-1
Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v zalogi vse sokolske potrebšeii*. po predpisih Jng. Sokol. Saveza, za člane, članice in ves naraščaj: kroje, telovadno obleke, čavlje itd. Cenik na zahtevo zastonj. Prosim pa br. društva pri vseh naročilih poslati denar naprej.
P. Capuder, Ml&m&amk® cesfta 2
(prež Rsdeckega cesta).
609 2-1
l
t 1 M
z o. z.
21 104-G8
Uufeiiana,	cesta št 9
ina v skladišča iu oddaja po najnižjih cenah: Pšenično raoko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otroba, pšenično moko za krmo, proseno kašo, jašprenj, sladkor bsli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Čey!on, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo člščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati Izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cemcnt, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno de!o v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba.