Chicago, 1H, pondaljnk, 27. avgusta (Augu.t 27), 1923. ,ull"}ClX15 °° STEV.—NUMBER 201 • Ion, MCT t. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE omoe af NIT 8«. Uw»UW iti. TtlipkMMI l4Wlkl« lili. MCnOT IMENOVAN' ZA POSREDOVALCA II ANTRACJJNI KRIZI. Ptaasjlvaaikt governer upa, da m bo bo posrečilo na današnji konferenci pofo*vftt oba tiran, ki ter tako odvrniti pretečo UNIJE SO SI SOOLASNO IZ-REKLR ZA STAVKO. T Harrisburg, Pa. Ooverner Pinchot, ki ga je predsednik Coolidge imenoval za posrodo vslca v sporu med antracitnimi premogarji in lastniki, se je v petek ponoči vrnil v Harrbburg ia Washingtona ter se takoj lotil nsčrtov, kako pripraviti sporni stranki k pobotanju in apravi. Prvi korak, ki ga bo governer podvzel v tem oziru, bo to, da po vsbi premogarje in laatnike na skupno konferenco, ki ae bo vr iila najbrž le danea. Kje in ob kateri uri se snide ta konfcrenea, ni znano. Takoj po avojem povratku jc imel governer konferenco o tej nikom Josephom J. Walshem : državnega rudniškega oddelka. Washington, D. 0. — Na pova bilo predsednika Coolidga je governer Pinchot naznanil v tem mestu, da hoče uvesti nova pri-zadevanja za apravo med premo farji in lastniki pred dnem 1. leRtri^btm ga kateri pričeti preteča stavka an tih premogarjev. / Po večurni konferenci a pred •ednikom Coolidgem in Johnom Hsys Hemmondom, ki je načelnik ' zvezna premogovne komisije, se je governer Pinchot odpeljal Iz Washingtona v Harrisbucg. Brž-ko dospe tjakaj, bo stopil v atik i voditelji obeh strank ter si pri zadeval sklicati konferenco, na ksteri bi naj se iznove pričela mezdna pogajanja. Prišcdšl iz Bele hiše jc podal governer Pinchot naslednjo izjavo: "Predsednik Coolidge jo bi tako prijazen, da me je'pozval ns konfereneo glede premogovne ffa položaja ter me prosil, na, htorim, kar morem, za rešitev te gs nesrečnega problema.-Dokler nisem vedel, kaj želi predsednik «1» nsj storim, sem se zdržal vaa-krsnega vmešavanja. Beda j pa bom gledal, da pridem s premo-Y»rji in Ustniki v stik, bržko do-»pem v Harrisburg." Predsednik je obljubil gover-nerju Pinehotu sodelovanje zveznih oblasti v polni meri. Med predsednikom in governerjem vlada popolno eoglaaje, in dežela bo priča' vsajemnemu delovanju zveznih in državnih uradnikov za od vrnitev ia preprečenjc antra-citne stavke. Ker obeega države, katere go-vraer je Pinchot, vae antracit-"e premogokope, sodi v njegov ielokrog ta zadeva bolj kakor v območje zveznih oblasti. Zato ravno je predaednik pozval governer ja, naj vzame on ta spor v roke ter ga reši, kakor se mu prsv in pametno. Predsednik Coolidge goji upanja. da pride do poravnave bres "Urke. Tega upanja pa ne zida ns kske posebno okolššiao. peč pa na uplošno miroljubno ozračje, hI I ^vladaje po celi deleli. Ooverner Pinchot je dejal, da m bil aa konferenci a predsednikom izdelan noben poseben na-7f! ta poravaanje med premogar-i> lastniki. Nadalje je tadi re da nimajo veetl o ierednem *vl»eaaj« peanejivanakc legfala-ture nobene podlage. VsMaik Hammond jo le ved optimiatičea glede končnega 1 >« sntraeitnega spora, ker j« mnenja, da bo semoljaMje na troai premogovnih lastnikov In '""■cgnjee preprečilo nkinje (Dalje na S. atrniii.) INDŽUNKlEK" SA KU-DAM SE ŽE PRIPRAVLJA. Wsshington, D. C.—(Peder. Presa.)—Juatičnl tajnik Daug-herty, o katerem ao poročali, ko je predsednik Harding umrl, da ne ostane več v službi, počaka menda ie toliko čase, da odredi »odno prepoved proti rudarjem na polju antraoits, če zaetav-kajo 1. aeptembre. Vea znamo* nja kažejo, da ae Coolidgeva administracija poslušl "in-džunksna" v alučaju atavke, ako se izjalovi upanje na zadostno količino nadomestil sa trdi premog. Na ta način jo Wilsonova administracija prisilila Lewiea na kapitulacijo v jeseni leta 1919. LASTNI INTERESI NAJ « VODIJO AMERIKO v mu Ml. PLINARSKI DELAVCI ZAPRETILI S STAVKO. Tlaoš policajev je Mkaška plinarna aahtevala od meeta m slučaj, ša ae na pobota a svojimi delavci. DELAVCI ZAHTIVAJO KKZD NI POJlilK, A PLINARNA NAJBRŽ NI »O UGODILA ZA HTtVI. Ohioago, XD. — Tiaoš pollcejcv je plinarna "People'e Oaa Light k Coke Co." zahtevala od meeta aa alučaj, še ne pride v sporu med njo in njenimi dclavcido jk>-mr. Delavci, 1.000'*?Sltevi-lu, so zapretili plinarni, da bodo čez cn teden zastavkali, če plinarna ne ustreže njih zahtevi, s katero hočejo imeti od 25 do 30 odstotkov zvišano mezdo. Strah pred to stavko je iioepešil pred. pri? t-avo za odvrnitev morebitnih izgredov. Po meetu ao včeraj krožile ve-eti, da se kompenlja z vso naglico in skrtmostjo pripravlja na to, da zlomi stavko, bržko pride do nje. . ^ Uvodna pogajanja so bila odprta v petek med kompanijskimi uradniki in unljakim odborom; kakor poročajo tisti, ki ao ae vde-ležili tistega sestanka, so vzeli doslej šele manj vaŠna vprašanja gledo delavakih razmer v pretres. Delavce je zaatopal James Murphy, ki jo sedaj predsednik njih organizacije, in pa upravi-telj Pat Gallaghcr. Okoli 100 atrojnlkov. ki pripadajo krajevnemu društvu štev. 629 Mednarodne unije parnih atrojnlkov, se je pridružilo Ameriški delavski federaciji. Te je zaatopal John Gorey. Delavci čikaške plinarne, ki 1» majo dnevno plačo po $3.87 in po 72 centov na uro, zahtevajo 25 odstoten mezdni povlšek. Strojniki, ki dobivajo aedaj po 72 centov na uro, hočejo imeti po $1 na uro. Z ozirom na dejstvo, da jc ilH-noiška trgovska komieija narošl-la plinarni znižati eeno plinu — v nekaterih slučajih do 20 odstot-kov — skoro gotovo ne bo plina r-na gedaj dovolila meadnega zvi-šanja. Pred nekolikimi tedni eo ee u-nijski uradniki pritožili, da ima korporaeija poatraneklh plinovih izdelkov najete zaaebae detektl. ve. ki črne in bUtijo linijske W lavce pri kompenijskem vodstvu. Uradniki fikn»k< plinarne pa so izjavili, da ni tvrdke poeiranskih izdelkov njih podjetje. JS Bivši angležki kaneelar pravi, da bi ee morala ameriška poHtlkado potrebe. ^ BIRKENHEAD SMATRA WIL-BONOV IDBALIZBM V VNA-NJI POLITIKI ZA ZAV0Ž1N0 BBO. _ » ',£><" mmm"mmm~ Williamatown, Maaa. — V mnenju da nI evet šo zadosti zrel sa idealizem Woodrowa Wilaona, je dejal bivši angleški kaneelar Birkenhead, da naj bi le lastni interesi odločevali, ali se naj Združene drUve vmešajo v zada* ve nesrečne Evrope, ali nc. .: J V svojem govoru na seji političnega instituta jo Birkenhead navedel beseda angleškega filozofa ln juriata J&emljc Benthama, ki je bil mnenja, da je lastni interes gonilna sila vsakega člove-ikega prizadevanja. Isto velja tndi za narode. Ko določi Amerike* kaj ustvarja njene najboljše interese ali koristi, jo dejal nadalje govornik, mora imeti pred očmi to, da je treba velikim narodom velikega sveta, v katerem razvijajo avoja veličino, in de procvlta trgovs ženij le tedaj, Čo procvlta c svet. f I Jfotem je opozoril Ameriko na dejstvo, da se tMnkl omejenih trgov glede tovaren in poljedelstvo, zelo usodni, in čo bi Amerika srodi obubožanostl celega sveta producirala več, kakor potrebuje sema, bi prišla v take neljube zagate kakor VeUke . Britanija. ' Poudarjajo avojo trditev, da je lastna korist prevUdajoo motiv v življenju, je dejal Birkenhead, da bi svet nc mogel obstojati, Če bi imel Idealizem popolnoma pro-e|e roke. Noben narod, ki je v objemu demokratskih Idej, ne more postati sltiga evetar 8od b i Woodrotva AVllsona o njegovih rojakih je. bila napačna. In a to zmoto je postal nositelj vseh povojnih razvitkov in dogodkov. Lord Birkenhead je pričel svoj govor z izjavo, da je dueat neod govornih, ali vendar pa mogof nih ljudi na zaaebnih razgovorih v Berlinu odločilo avetovno vej no. *'Za svojo osebo se nikekor ne motim, čc povem, ca kaj ae ima ameriška vlada najveš brigati. O na ima edino dolžnost do ameriškega ljudatva. "Čc je vmešavanje v evropske zadeve koristna za ameriški na-rod, potem je dolžnost ameriške vlade, da ae vmeša vanje, "Ali v t resnem premišljevanju j« prišla vlada najbrž do zaklju' ka, da ne more ameriško ljo za odškodnino, toda no Poruhrja. španske četo na poti v Maroko so se uprle. Oonorelna stavka proti vojni v Bilbsu. Meročani napovedali "sveto vojno" ftpeniji.* NEMČIJA. ZASTAVI INDUSTRI je iajavlV dl je Nemčija pripravljena deliti da.. hodko industrij • Frandjfi Iminiatrueijo Cbiesgo ki okellee. — V torek jamo. Zmerni sere rac aapadni vetrovi. Temprratara zadnjih 24 mr. najvišja 71. najnižja ti Holo-ee MM' ob 6 09, aaide ob 7 (34. Berlin, 25. avff.«w. Ministrski predsednik Btresemana je včeraj izjevli na aejl Zveze nemških In duetriakav in obrtnikov, da je Nemšija pripravljena zaatavitl svoje industrije za od|kodnino. Francoski industrialcl imajo lahko m'0j delel v nemških Industrijsh. Nemčija pa ne bo m nobeno eeno zaetavila Poruhrja, niti železnic,j rudnikov ali drugih premoženj v Porenski kakor sahteve Francije.4 Mresemennove izjave ee smatra za odgovor Nemčije ne zednjo Polnrsrejevo noto, kolikor se ta tiče Nemčije. Najprvo je povedal zbranim induatriaieem, da jih lakaje veliki davki In morda aa* plenibe, nato pe je dejal, da Nem-čija ae le vedno drži ponudbe, katere jc dal Cono na spomlad, da namreč ne riore plačali več ko 30 nilljerd zlatih mark odškodnine zaveznikom Nemčija je le plačala rnteati 42 miljard Odetih mark v gotovial ia materijato, čeprev trdi Kreacija, da plačiU ar prreegaja desetih miljard zlatih mark. Nem-člja mora ko> munlstlčn« revolucije kljub ener» glšnlm državnikom v lleHluu Sovjetska Nemčija, kolikor ja l»o,pomeni zvezo s sovjetsko Busl« jo In taka zveza pomeni evropsko vojno z glavnim bojiščem v Nem-M. Ksmja bo v tej vojni igrala 1 .............^iT^ifr!^:^ rdeče armada je danea molna, Ima dobro častnike In je, Izboru* opremljena, toda manjka ji težka ertilerije in letal, valed šoaer m ho telko merila e armadami Francije ln njenih zeveznlkov. Amerika se ho v slušeju nove vojne držala Iiardliigove taktike i posredovala bo in mirila, ali le ne bo pomegelo, tedej roke proč. Ampak aa koliko česef PREMOG VOZIJO n ANOLUSI Prihaja f Drhal vlada v; Arkansasu. 'Meščanski odhjr^kl je lk^al Boston, Mess, — !s Anglije pri New Vork, N, V. (Federated ilis^a 11^)00 ton trdega valelkega FraaaJ — Unija za ameriške eivM-premoge f lloslon. Bostonska ue avobodššinr je obveščena, da je meatna občina jc sama naročila ga*afm< novem "m^anskl od- 10,000 ton snff«<šk«*ga premoga, borM v llarrleoau, Ark., ki je v j katerega vakladlšči aa alučaj stav-rudarjev na polj** r *n mdM}rm januarju aahuj^al drhal ko ameriških % Unl-anju stevkujolega železni- antracita, šerakegs mehanike, so pet na delu. , . " ,,, .,„.„ Topo t je "<»dhorM sepovedel^d SMALL ODPRI SVOJO KAJf-vet al kit O. W llodginau, de more j 9ANJ0 II, SBPTBMB1A. aapOstitl kraj v 24. urah. Ilusoa. , TfffT , o PR Le m. ie, ložaj ob teui -dej in du.se C M U Mpolietr ■ NmW n bv ie» ilfc • PROSVETA -THE EN o™-«"* MUSSOLINIJEVA ROPARSKA POLITIKA. / Mussolini m pripravlja sa okupacijo Reke. Izbral je ugoden trenotek, ko ao svstrijski i« klerikalni podrepnik Radič mudi v Angliji in tiče pomoči, da izvede svoje avstrijske klerikalne namene. Radič se ne bojuje sa blagor hrvatskega kmeta in delavca, ampak napeljava vodo na mlin klerikalnih interesov pod »laserjem" samostojna hrvatska republika, Id so indentični s habsburškimi interesi: Mogoče dobi pomoč v Londonu, kajti v Londonu niao več tako prijazni napram Franciji, kot so bili takoj po končani svetovni vojni, katera uživa zaupanje v Belgradu. To ugodno priliko je izrabil Mussolini, da pošlje Jugoslaviji ultimat glede Reke. V tem ultimatu zahteva, da se vprašanje jadranskih pristanov reši do SI. avgusta* in sicer tako*ot zahteva Italija. Po italijanski zahtevi ima sestati komisija iz polovice Italijanov in polovice Jugoslovanov. Na prvi pogled izgleda to dobro. Ampak neka druga določba se glasi, da ta komisija zaupa politične razmere Reke in kontrolo nad p je Italiji Poleg hočejo pridružiti Reki za devet in devetdeset let Bakar, ki je zdaj pod Jugoslavijo. Mussolini zahteva, da mora Jugoslavija odgovoriti do 81. avgusta. Kaj potem, ako Jugbslevija odgovorit negativno? Lahko pride do vojne, lahko se bodo vlekla diplomatična pogajanja še nadalje. Nihče pa ne more reči, da ni vojne nevarnosti tukaj in opasnost vojne je veliko večja, kakor je bila takrat, ko so padli uscdepolni streli v Belgradu in ubili avstrijskega prestolonaslednika. Ako Jugoslavija prizna zahteve Italije se bo po sodbi sedanjih diplomatov ponižala za vasalko Italije. Ako jih ne prizna, pravijo meščanald diplomatje, bo zop$t ponižana Italiji Tak ja položaj v očeh meščanskih diplomstov. Jasno js, ako pride do vojne mod Italijo in Jugoslavijo, da ne bo vojna omejena le na ti državi. V Jugoslaviji bo vojna proti Italiji večalimanj populartia, ker si je Italija prisvojila pq zadnji svetovni vojni hrvaška in slovenske pokrajine. V Italiji bo vojna tudi popularna med nižjimi ljudakimi plastmi v nižji Italiji, kjer ljudstvo verjame, da bo sanj dosti kruha, ako si Italija prilasti še več tujega osemlja. Ako vojna ne ostane omejena le na Italijo to Jugoslavijo, tedaj se ponovi tista slika, ki smo jo videli v letu 1014. Evropske države se bodo grupirale. Ene se pridružijo Italiji, druge Jugoelaviji. Vsa Evropa bo kmalu v plamenu. Evropejski šovinisti, ekspanzisti, imperijalisti, reakcijonarji, monarhisti in klerikalci bodo izrabili vojni kaos vsak po svoje in za uresničenje svojih teženj. Vse evropejike države ao oborožena do skrajnosti razen držav, katerim versaillske pogodba prepoveduje oboroževanja in vzdrževanje stalne armade v mirnem času. Armade so pripravljene, da se udarijo. V diplomatičnih krogih govore, da bo Britanija tajno podpirala Radiča. Na U način bo podpirala Italijo. IVan cija ne b inica je, d^ je telko plačati ment v takih časih kot vladajo pri nas, sli Slovak mora vseeno prcmialtti, kaj ae lahko pripeti, če se zgodi kaka nesreča, kakor je zgodila dne 13. avgueta, ko s. Sel jo Is i stano ob železniški progi Illinois je zadela naiega člana. Sel je iz BMsta domov na svojo stsnovsnje >is Central družbe ob tričetrt na deveto. Ob tem Čaau sts pri vozila kar dva vlaka drugi za drugim. Prvi je pridrvel in vozil naprej, tik zs njim pa je vozil drugi, ki je pre-< vozil čez obe nogi našega Jtaka DobriniČa. Strojevodja vlaka je iajavil, da je videl nesrečneža bežati čez tračnico, toda vstaviti ni mogel več. Ko je prevozil čez njega, je Sel nasaj kakih 150 čevljev, ogledal Janka Dobriniča in pro-našel, da je bil udarjen na glavi le prej. Bil jc še živ. Vzeli 'so .ge na vlak, a bil je mrtev, še predno je vlak doepcl v Benton. Sodijo, da je bil pokojnik ne. paden In oropen ter tako oetav-ljen na progi, ker pri njem niso našli denarja, čeprav je prijel tistega dne plačo. Pokojnik je bil dober član nalaga društva in bil tajnik društva It 542 N. H. S., kateri društvi sta mn skupno s lokalom Št. 232 U. H. W. of A., katerega ttan je bil pokojnik, priredili dostojen pogreb. Pogreb se jc na po-kojnikovo željo vrlll civilno. Ker bilo pri pogrebu nikakih so odnikov, sva naš brat uredsed nik in jas uredila vse potrebno. Umrli aftf brat sepušča leno ia]:. otroka ter mater v starem krsju r ka^or tudi tri omoleno eestre v * Ameriki. Roj*n js bU dne 29. ju« lija 1888 v Bariloviču, kotar Voj-niš na Hrvaškem. V imenu društva "Slovenec*;, št 896 Slovenske narodne podporne jednoto se najtopleje za-llrtsljujem društvu "Jugoslavija", It. 542 Narodno Hrvatske Zajedniee kakor tudi vsem prijateljem, ki ste se udeležili pogreba. Ta pogreb je bil prvi pri na- t šem društvu. Rojaki, pristopite v društvo 81ovenske narodno podporne jedkate. Ta organizael ja nam nudi najbpljše ugodnosti zavarovanja, zato ne odlašajte, da ne bo nrepotno. — Ooorga Bogoevich, tajnik društva <'111 rtnec", U. 896 S. N. P. J. *t- Ohio. — Zopet eem sc pripravil k opisovanju pečler-skege stanu. Zaničevan je res ved no,* a treba ga jc tudi vsaj nekoliko spoltovati, zakaj dan dnem čujemo tudi o "divorsa-nih" in drugi so zopet v» strahu £ bil le bolj rdeč kot moja "boljla polovica". V dar sem lepo odpovedal, pa kar na kratko, da si ne upam. Vprašala me jc, da li bom vedno aam lupil krompir in če se vpiaal v deviško ali kaj gega. Ugovarjsl sem, da i da so le pečlarska pravila »troga in da prejme etroge tisti, ki jih prelomi. Siroto je vsa potrts in jaz tudi A šel ni-Mm nikamor ovih možganih miali upornoati, vis lepo pokszuje, da hoče a-reči vpijoči svesi podjetnikov, katera ns vse pretege hoče imeti bolj poslušno dela vat vo. On ^ravir "po sistemu izbiranja no-vih priseljencev lahko pridobimo delavstvo, katero bo lakko ume-tsln ameriški način življenja, bo Poelušno in bo iaulo almpaUje do aaieriških idealov, amofttkege livljenja in insUtucij." Pri tem je eeveds mislil, da bo aa ta način Gledam jo učudsn in ne vem||aofoče nabrati delavne sa pri-si pomsgsti is sadrsge, šele šea [eeljenjr ki, bodo poelulai, p2S! de eem bo^k no« ter kalem one velike nohte. Takrat je asseh malo ponobal in mogel aem ji razo-deti, da n* kurja oteaa asalo nad legu>je. No, vse je bUo oprošče-faiepo pokorni »• " bodo moledovali zoper Ukoriiranje Oaryja In alič-nih mogotcev ter bodo mirno pre-aešeli Hodne prepovedi, kakoršne Je izdal Dauckerty, radi bed« stavkokazili ia c.Ntali sa vedno KNJIGA! "Pater Malaventura' V kabaretu" Spisal Zvooko A. Novak. Ilustracije narisal Stanko 2ele. Izdala in založila Književna matica S.N.P.J. __________________ Povest ia življenja ameriških frančiškanov. To je prva eloremaka knjiga v Ameriki, Id ima iavirae alike. Fina trda veaba. Stane $1.80 s poštnino vred. Rojaki, sešite po tej knjigi, ne bo vam žali i Naročbe sprejema Književna Matica S. N. P. J« 2657-59 So. Lanradele Ave., Chcago, III. i ■ i. .... i ... . Izpolnite, israftite ia pošljite na gormji noalov alodeči Naslov > S teM lietkona jo iHjfltttnt Vil dsglsl te dragi mki vdtltftijo te note »Javnost«« uImv«. b dtlavskigi (Federated Preis.) Lokalna itoTta. Eagficld, IU. - 310 rudar ' nf^ertuu Coel kompaniji Stavkalo, ko jc družb. začela "^ti neorganizirane delavce VcWYork. N. Y.~0ecm tisoč lI v m delavk v induetiuji Latih fikaleU v Now Torku Ctpravlja ns itrajk za pnzna .unije- To je ie edina večja iu Ljjj v New Vorku. v kater delavci organizirani ia pri-..j kot teki. Zato pa ao rezmere Tovarnah zs izdelovanje ikatclj k.terihje 550vNewYorku- l0 žalostne, de ee je »jokati,- V irnah ni ločenih etraniie za le. Nekatere tovarne eo v glo-I. in vlažnih kleteh, v katerih E silnfai svetlobe, aveaega zra L ne poltene ventilacije. Stroji, Lj katerih delajo dekleta, mečejo po delavnici preh posulenega lopi-! j, katerega potem dekleta vdiha-vijo. Delavci zahtevajo poleg pri-manjs unije tudi odprevo seda njih nezdravih razmer v delavni rib. Polovica delovnih moči J' fcnik. lova itavka šnmarjev prihaja aa D. O. - Ali bo kaj izpremenjcao vladno stališče do ruake vlade, ali ne, ho odlo-leno šele po celi vrsti konferenc, ki jih ima predsednik Coolidge s možmi, ki so se pred kratkim vrnili iz Ruaije. V pondeljek svečer je predeed u »k konferiral e poprejšnjim tajnikom za notranje zadeve, e Albertom Fallom, kl je obiskal Itn eljo le pred nedavnim v imenu ameriških t rgoveetv. Nejbri je Fall nasvetoval poslati v Rusijo kupčijsko delegacijo, ali gOtOV" pa je to, da ee je izrekel proti vzpoetavitvi diplomatlčnih odno-šajev in priznanju rusko vlade. Kakor pričakujejo, bo predeed nik' konferiral e eenatorjom Brookhartom iz Ioift, ki ee poteguje za takojinje priznanje ni akega režima. Senator ee kmalu povrne v Weehjngton.' Maročani odrediU " sveto vojno Madrid, 25. avg. — Voditelji robolnih Murov eo naslovili apel na vse mohemedence v Maroku sa cveto- vojno" proti Španiji. Včerajšnje uradno poročilo položaju na bojišču se glasi, da ao imele špjneke čete piH napadu na Seattle, Weah. — Splošna ete v-[mursko poatojanko Albueemas fa v iumah ob Pacifiku izbruhnej"sijajni uspeh". Tristo dpsneev ln 600 Muro? je- obležalo mrtvih na bojiiču. Španci nadaljujejo na-pado za oavojitev mesta. Spat čete ae odaj prvič poslužujejo gre-in bomb a etrupenimi plini, proti katerim nimajo Muri mask ln nobene druge pičite. pred zaključkom poletja. Vea zna aenja kažejo tako. Stavko bo vodila organizacija I. W. W., ki je tu najmočnejše. Stavka bo predvsem politične. Šumarji so se žc {tli čakati pomiloičenja tovarišev, ki do v zaporih kršenja vojnih postav, in zahtevajo jia se zopet naredi demon strseija za njihovo oprostitev. Voditelji eo mnenje, da je sds, najbolj! čae la etsvko, ko imsjo baroni leaa največ naroČil in hitijo i delom na vie pretege, da apra vijo le« is ium pred zimo. Radarji imajo dva mUJoua t blagajni. Vilkcebarre, Pa.—John Galleg-ner, računski nsdzornik distrikts št. 1, poroča, da ima rudarska organizacija United Mine Workcra of America danes več ko tdva mi-ljona dolarjev r blsgsjni in njene finance so ns boljem kskor ao bile kdij prej, odkar le je unija usts-lovila. Za slučaj stavko v antraeltnih ekoliiih so torej rudsrji dobro pripravljeni. Razne vesti. m ' w m a ,*': > DKLAVRIKA gRl OARTJU ▼•» frrhztro. Osrj, Ind. — Uvsjanje osem-ameja delavnika veliko odporno- w brezposelnosti, ki jo je bilo »nti v zadnjih štirih eli šcatih lwh"J- V Geryju, South Chica-| M, Pittsburghu, Toungatowni v drugih jeklarnah inlelc^rnah f deUvskih moči na raspo-ktk*r P* je računal jeklar-«kt baron Gerr, ln izpodrivenje dvanajsturnega delavnika gre h '»je izpod rok, kakor pa so m ^ i pred deeetlmi dnevi, ko| dvanajsturnlk obsojen na •mrt. SEST ČEVLJEV DOLGA FAftA IK Ž«*SKA V KOPALKI sobi PhiladclpW^lT- Mre. Len-(Iemens sc sicer pokori Vo •teadori p*^ »u . njeni žive k0 vseeno vsi is reda. Ko jc bila včeraj v kopalni ; ekozi odp#o okno jHikanaka kaša. Ko jo ugleda, se prestraši, da jc padla v »»•dlevlco. Ko ss je savedale, ! , **dno v kopalo! sobi, in ct J« bila vss zadovolj ""•ns povita v zvitek na njej pre sekundi pozneje je le be-f41* po veži tiato hiše ter n'* • zvojim vpitjem vs__ Ti eo ubili kešo, ki je bUa, k«kor so pozneje dognali, Ust ^ovalnega indijanakega proda, iJlca zdravU. ŠUUDKI *OVI PRBDBBDHIK » RUSIJA. Tokijo. — Japonsko jo obiakala menija samomorov zaljubljenih parov. Pred nekaj tedni je vshndil veliko eensaeijo dvojni samomor glaepitaga japonskega pisatelja Takeo Arišime in njegove ljubice o Hatanc, feministke in urednice neke Ionske revije. Kmalu nato je sle^o devet dvojnih ssmo- usmrtila ArUfcaa in Hatana, je poetala pravo svetišče zaljubljen cev. Na stotine japonskih dsklst in mladeničev obiskuje vilo, ki je ie pdlna vencev ln šopkov najdra-žestnih rož. Statistika • mapo-slmiti. Hcw Vork. (Jugoelovanaki oddelek F. L. I. S ) — Po poročilu Mednarodaef* delevakega ureds v Ženevi »s splošni položsj uezs-poaleaoati stalno sboljauje, ako ec primerja meeecs april in maj s prejšnjimi meseci. Edini drlavi, v Katerih je v<& nezaposlenosti, ata oljake iu Nemčije. Koncem meja te bilo etanje ne zapoalanoeti v V>Uki Britaniji pri dilno enako kot mesec poprej, kanje zapoaleposti dobro v prpmogarski industriji* kositraraioah in jeklarnah in preprogarekl obrti; precej dobro V krojaštvu; ln precejšnje v industrijah železa in jekla,,tkanin iu platna, pohištvs, papirja, opeke lo tiskaretvu. V večini drugih industrij je zapoelcnost lo nadalje alebe. Na Franooskem ln v Belgiji, kjer nezapoalenoati skoraj ni, ni aikake apromembe. Odatotek no zepozlanik ljudi oetal je leti kot meeec poprej, nemreč 0.8%. To je prvi meeec v tem letu ,da se neaa> poslenoat ni zmanjšala V Italtjl ae je Itevilo nesapoele-nih -ljudi jako smsnjlalo; to itevilo se je v enem samem meseou znižalo od ^392,000 na 2*0,000. Na Svicamkem nezapoelenoeti je vedno manj od meseca do mo-eeee. Edina skupina, o kateri poročs mslo povečanje nezapoelenoeti, ao "liberalni poklici". Na Skandinavskem jo stalno manj nssapoeloalh delavcev. Vo* liki iaduatfijelni spori v švedskih žagah in papirnicah, kl so so ti kali 40,000 delavoev, ln v ielesar neh so ovirali produkcijo. Kljub temu je nesapoolenoet stalno padala tekom prvih pet mceeeev tega leta. povečevalnimi kamerami va< ikri vn ost i v not rini teleea ln po kazuje najmanjšo nerednoat v ka tsremkoli organu in koeteh. Rak, jot Um. detinaka peralisa ln svode nelost možganov so sdsj uesnanc bolesni. Enkrat so bUe — ps jih ni mrVi Okrog nss so pcUtonsdstropuc palače Iz jekla ln stekle, vellken ske stanovanjake hiše, ki ssvsema-o deset blokov in kl eo razavetlje s mralo lučjo, katera je bila pred eto leti še tajnost žuželk in morskega mrčesa. Privatne kuhinje nI več. Jedile ie nadaUnoll* Popravljajo po kemičnih for- mulah ee ohranjuje evslost sadja neee, ls jedil eo odstrsnjene ne-prabavljive primesi In sa posladek mamo koncentrirane vitamine, kalorije in zdravilno toniko. Cela Amerika Ima aamo eden časopis ,kl so tiska poleg papirnice, kateri delejo pepir is trsvs in istjo nsmeeto is dragocenega lesa. — Po Herbertu Keufmanu. Lota 2023. Charles P. Stolnmets, največ, elektrotehnik na svetu, je napo* moro v aesrešao zeljubljenih pa-Lved»l «uda|no d<>bo elektrike čei rov. Mala vila, ▼ kateri ata še l omeniU nje- —a »■T blovesski Nirodsa U,U>wtji>« 0. sorlla 1104. PodpffBI liiiiU 17. 1007 v IIIImU. ILLlNO'n. GLAVNI IT AN i BOS T-10 »O. LAWNDALg AVI., CHICAOO Isvršovalni odbor; UPPRAVNI oosas _____ VUHjk. a. PJM|, Vagvish* orcOalli e^tlU J*l« tiviStlk, Doživljaji ksznilnlškegs čuvala. . (Konee.) Naslednjega jutra, moj prvi don dela v tamkajšnji jetnlšaiei, je le na vse zgodaj etala ob kteni jet-nMnicc atrala. Velika vraU so se odprle in prvi kaznjenec se je pokazal, zs njim pa so so vrstili dru-gl. Poetavili so M ob stonl. Vsak čuvaj js dobil po 18 kesnjencev ln jaz sem bU zadnji, da dobim zku-pino kaznjencev. Kapitan ml je Kit i'TI ljudje neprestano mi* slljo, da bi pobegnili ln vedao ko ride k njim nov čuvaj, sanjajo o »gu, torej gledati moril selo po* Borno in skrbno." Poklical je številko devetlndo vetdeeet ln kaznjenco jo stopil i ospredje. "Ta je obsojen na do-emrtno ječo", je rekel kapltsn. In tako je klieel ie druge, o veakem povedal, sa koliko čaza js kaznovan ln sakaj. Dobil som Itlrl kas* čez njencc os dosmrtno ječo ,ieet na »je- 10 hi tri na pet let ješe. Bden ls-mod njih, zamorec, kl jo bil obzo* govo napoved na prvi strani Dejal je, da n«ll vnuki, kl bodo arll jen na dosmrtno ječo, ml je bil is- onont ■ Terk, ». T. — Bivši na-'♦laik divizije za preootalo bla-2 T armadi Laacelot M. I nr^U bi štirje drugi ao Imeao-▼ treh zveznih obtožnicah, kl J»k j, pravkar'vrnila velepo-r(>te. V njih eo ohdolleni orne n lj'i'lje sleparskih treneak-'■J i'T'ostalega agmednega blaga. transakcijami je vlada a-r-harjena približno sa dve mi-JJ""a dolarjev. PINOHOT IMENOVAN EA PO-srbdovaloa v ANTRACIT. NI KRIZI. (Nadaljevanje s prvo gtranL) nje obratovanja po premogoko-pih. Izkrstka, načelnik Hammond je prepričen, da bi imela obe atranki preveliko izgubo, če bi prižlo do stavke. Te-le rssloge navaja za ivojo mnenje, da ne bo stavke i "Lastniki ai čUto gotovo lele poravnave. Zaprtje premogoko* pov bi povzročilo velikeneke izdatke. Najti morajo eredsfva za preprečitev poplzve ▼ premogo-kopih. Nedalje dobro vedo, da bi izgubili a stavko dober del evejo-ga eedenjega trga. Prav gotovo bi izgubili trg za to zimo. Z odrom na vse to si bodo lastniki prizadevali na vse kripljc, ds pride do poravnave. "Sedaj pa ai oglejmo položaj antracit nih premogarjev. po mojem mnenju bodo premogarji na izgubi, Čeprav bi dobili etavko. Če bi ge delo sopet pričelo čez dva ali tri mesecs, bi bil trg sa karivo Is preneien kam drugam, In prs-mogokopi bi obrsfovali potom lo v svojih Ustnih vretofc, če bi b U trg sa sntrseit izgubljen. Zsto mislim, da si bodo dobro prenesli U, preden prevsemo odgovornost sa stavko." Atlantic Cttjr, V. J. — Zastop-nijzi antrseitaih premogarjev ao v petek etorili poeledaji korak, kl je potreben, da bodo eatrecit-ai premogokopi prenehsli obratovati dne 1. septembra. Soglasno ao ekleaili izdati o-klic ss stovko, brške poteč« sedenja mesdaa pogodbo. Vendar po so ss izrazili, da so ss pripravijo-ni odarati povabilu od strsni go-vernerja Pinehota ^c M jih U pozval na kako konferenco. Prsv takšno raspololenj« vlade tadi med zastopniki prcsaogovnih lastnikov. Oklic bo posvsl prvič v zgodovini na stavko tudi vae tiete o-nijske delavce, ki eo karjaši, as-dalje tiste, ki so zopoelenl pri vodaih sr talkah ia drurih potrebnih siroti h. Doelej so bili U d«Uv-al Isvasti Okllal sa stavko bode r^posteoi v tarek; tako bodo dae SI. svgasts Is v rekeh vsHi zadetih unij. aa nas, bodo smatrali našo dobo sa zelo primitivno. Lota 9028. bo vso elekttiino, pravi Stolnmets. Čudoviti ztroji bodo tako izpopolnili produkcijo potrebščin, da ne bo treba deUveem deUtt vol ko štiri ure dnevno in vssko loto bodo lahko imsli pet mesecev počitnic in vsega dovolj. Steinmetz je duševno titan, fizi* šno pa pokveka. V otroških letih ga je zadeU nezrela In ostal bast ter polomljenih udov, toliko bolj m jo pa povapel umsko. Nje-tova poaebno4 je, da le ni nikdar noeil klobuka — saj videl «a ni nihče in vodno ima smotko v ustih. StsUuasts js analizlrsl elektriko matematično ,računa brez evinčulka In papirja ter nosi v gUvl številke, ki so v stanju izgledati tipke aefttevalnega stroja. Včasih kandidira sa župana na socialističnem tiketu in za krstek las redi kektuše v rsstlinjsku, toda njegova gUvna zabavo ja snovanje turbin in produeiranjc umetno strele v laboratoriju. I r posodimo si njegovo prerolke oči in poglejmo, kako ae bo Uvelo v letu 'J023. Neše vnuke vidimo, kaka upu Mojo stanovanja na prijaznih, zračnih hribih vol sto milj vstran od tovarnlftlh središč, skakajo v "fllverska" letale, v par eckun dob ao v tovarni, zef-no z delom ob devetih In nehajo ob eni popoldne Dovolj imajo lasa ga zdravo zabavo. za lelo In raziakovanje. Dimnikov al videti aikjer, niti nsjmsnjšega oblačka dima. Moderni proeeel porshijo vaako in vss jo listo, da bolj ao biti.. Hišni* dekle ao eUktrišae napsr-vo, ki jih operiramo a pritiakom gumba. Plaati premoga te vrelci olja so aredUšs centralne kurjove ia postaje oneriije. Znoaoet jo le aoučilo ljudi, kako je trebo goniti lokomotivo a funtom premoga in kvortom gaoollaa aa miljo, koli kor jih le goni brezl^ns silo. Med Nov Vorkom In Soa Fran-nI vol pošte. Tvrdke v Pltteburgu la Londonu beležijo naročila, doapevša brezžiz-no, in veliki zračni tovorniki, kl lote po tisol milj aa vre, doeuvljajo ne-■list" v Peklnfu pred aoln Inka sahodom Vsakdo lam v lepo radije v velikosti lepa* ure In se nagovarja s ananeem na dn«em konca svete Človeško tete je adaj bres mlete, j rije. KJmrgišne fotogrsflrenjr kl pf dedih) primitivnesaa stroja ss! chs-žarke, odkriva z mofoMnJi hko poste mor sem ozatoMja orrouki nu» fkl saps. VZHODNO OKSOtlSi ' SAPADNO OKROtJKi Aa«M ^ Maa I _ Mih« lagal, lesr-SO Sa. Uvsiili Av, 14011 roaHŠv^, Clav^aoA O. i I^^OsBHi KVasBama Nadaorni odkiStl 2-gjijjprssaun tMM&Kt&M Mfisitveni oaoori Ptoah AM, gll Ci, VRHOVNI ZDRAVNIK* Dr. F. i. Kara, oaai St. OelOevdaeš, O. B a si- »šksraUH, M Maja v glsvaasa | rf I VZ1 J., •IHve S. Fraah raiREsrj.1 aggf\m m .•SpM OS5 f tttMttS. " imM^estf^jo&v - - - - imJ paMljsls je agaeaj. ročen kot zaupni- Njega sam U-poelal po ksr sem hotel ln ka-hotel če bi oni reateree ml je bilo rečeno, da jo od govoren kgpltan. Kapitan me je tedaj vpraial, koliko mol Imam. Odgovoril eemi "Trinajet". Tedaj je rekel: "To-rej glej, da ml jih zvečer tudi trinajst pri vedel nazaj tirih aH pa mrtvega pokažeš, kajti za vsaksga mola, kl bi utekel od tebe, bol mo-rel plačati $10. Za vsakega mola, ki ga bol obstrelil, da mo bol z tem ubrznll beg ali samo ranil, bol pa prejel $15. Ce ga ubljei, dobil $25. Torej vldil, da je bolj dobi-f k znosno kaznjenca ubiti kakor ssmo raniti." Vsaki dan je kapitan napravljsl svoje pohode In oblsksval vsako ekuplno kasnjencev. In vsakokrat, ko je obleka! mojo ekuplno, je mo-rel biti nsjmanj sa kszneneo bi-čen. Nekega dne proti poldnevu me jo pričel klicati eden mojih mož; "Za božjo voljo, gospod, rešite me." Boke jo imel obrnjene proti gozdu, odkoder jo prihajal na konju kapitan. Ko ee je pribil-lel, mo je poklical z veselim gls-som In vprslsl, kako kaj gre, "Dobro, prsv dobro", ssm mu zatrjeval v lel jI,«da bi ga obranil pri dobri volji. Sedel je nekaj čaea aa avojem konju in so oziral po moji ekuplni kezneneev. Slednji! ja atopil s koojf In poklical k eebl številko, keklh 25 let atarega zamorca. Ukazal mu je, naj zleie hlače. B eeboj je vedno noell jer* m enaki bič, privezan k sedlu. Obr* Kot izvrstno zdravilo za prebavo In gronioc -JWlJIU Severa'a Balzol CsaaNteSf nil m je la s peto z v»o allo aunll zamorskega mola, da ie je opote-kel po tleh, tedaj je i etopalom atopil na njegov vrat ln z nogami tiščal zamorčev vrat v blato, po zadnjem delu teleea pa ga je bičal neusmiljeno, kolikor je le mogel. Vec je bilo brez vzroka. Kolikokrat (je zeauhnil po nagih udih zamoroa z silnim jerme-njem, nlaem itel, bil um preveč riztogoten. Slednjič je mnll za-morca z nogami v rebra, ukazal mu, naj vatane in gre dsUt. -fvo* rinekl kapitan ja ravno »pretil bil za eodlo, *o ac je zamoreo liloms postavil na noge. Tedaj pa je m* morco kakor blazen plauil proti kapitana, popadli ga okoli telovnik^ da mu tako prepreči prijem za zanmkrea. ČrnM-i prsti eo le pogreblli orožje. Stal eem kakor oksmenel, e slino Isljo, ds bi se samoreu posrečilo izpuliti orolj« ln »iwltiu v kraljestvo smrti. X tedaj me je vsdramll klie kapitane, kl j« vele!, naj ustrelim aapadalci. To me je pripravilo k saveitl, Ii Hm v no varnosti tudi jaz, kajti čc bi zsmorcc Imel v oblestl orožje, bi ustrelil bres-dvoauio mene ravnotako kot kapitana. Samo radi ssbs sem torej naperil risanko proti nepadalcu la mu velel nzj pusti, sleer eprožlm. Kapitan je potegnil samokres, ko jo zamoreo odstopil ia prepričan sem, da bi bU zamoreo ustreljen, ako nisem tedaj vzkliknil o-pomlnjeje: "Kapitan, kapitani" Zdi ze mi, da ga je to spravilo k sebi 8odel je na konja In velel se-nwrou, nej koraka pred njim i jotnišče dve zU tri miljo dalal. Ni kdar nisem mislil, da bom onega črnce le kdaj videl in ree ludno je, da je vsdrlal. Ko sem prilel svtler domov, io ml povedali« da je kipiten i tremi drugimi možmi bičal zsmorakega kasnenoa toliko Čssa, dokler niso vil Itlrje orna* gall, / J ' _ . , Videl sem brutalnosti poitopa* nja i kamene i jim nI tflmere. Zato eem eklenil e mojo ekuplno kazneucev postopati bolj človelko., Kaznencisomi moje uljudnejla. stopanje vračili s hvilelnoetjo delo, kl so ga opravljali« je bilo mnogo boljle izvrlfuo kot drngfll kesnencev, ki m poetopell i njimi kruto. Pfe tudi mnogo vil ao nari* Onega jutri, ko iem iipuMil1 kanniluiškg etokedo, da el poišlim prijet ne jll poecl, aem videl na o* breiih itarih kizueneev moje sku* pins veliko potrtost in mnogi iz* med njih io Jokali ZA KUHANJE PIVA DOMA rABILO NA VESELICO SltraMt Ensjst tetaice aaitfa doma prtr»dl drait ifIHAR Izob Slov p.. Dunlo ob url xv.i.r EMIL KISS, BANKIR 1S3 5ocond Avn., Now York City EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNUA MESECA IBM 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO Aha nemafevete vela lene. ateoke eS earašnike 9mu tefcejmea ta jas vam viedim vae potreba« aoor v deesovteol Hr»«i» »U| POmiftKI OODSLKRI EMIL KISS, BANKIR 133 |«Md A».., N«w Vork Clly S Ja*jB I ,Jt *• 1 3 i' 4 Josip Jnrtt: , ' .. DOKTOR ZOBER. (MM ., "A sedaj vem moram povedati, takti sem prišle k tis fai čakaj danee tako keeno. Hi drugače mogoč« bilo, ker prej ei nisem »pole, jutri zjutraj po je le maaj motoo, ia odlagati oe ne do. poalušajtol Kaj pa je to doktor Zober kotel prt vSr "Doktor Zobert Pri menit" vpreie čudeč «e '♦Da, popoldne ob potik tem go same videla prihsjati gori v grad. Mialila aem, da pojde zopet 'Dospe, kakor je kodfl prej, kadar ga je naša nesreča v Volčjak prinesla, ali eačudfla som se, ko *'m videle, da je korakal naravnost aem na vaio stran. Matija mi js potem pripovedoval, da je preeej odiei in sicer g otf proti goeda, da vas torej eejbrf ni dobil doma. Kaj not" :: u "popoldne nisem Ml doma, ne," potrdi Li-ase, "prišel aem stoprv pred aankoaL" "Radovednost me jo fte tečeš gnala, vse vprašat priti in vas — poeverit, ali bala aem se, da se ta stori grdin oglaei nazaj grede pri vas, zato si nisem npela. Matijo aem bUa naročila pa-žiti, kdaj pojde nazaj/ali pravi, da tod ni iel, gotovo je torej Ubral drag pot in lekko vae poeverim, da, ko bi jntri prišel, aR kadar, bodi čuvajte se tega človeka, ni dober Človek!" , "Zakaj mi dajete to svat, gospodična!" vpja-fta Lieee.— "Opesil aa« po« še nsketerikrat, ds imate veliko in pooebno antipatijo do tega moša, ki ae zdi tudi meni povse nenavaden. Vi imate vzroke, katerik mi niate le povedali, ali povedati ste jik obljubili." "Vzrokov vam no affrem povedati, ker jik ekoro sama na vem,"- Ač* atore goapodična. "AU vendar moralo posneti njegovo prodat in one raamere, Id m daje jo nekov vpliv to. pri nna na gradu, vpliv. kateremu.ee iflliDI jaa zahvaliti, da sam tokaj. Saj sto bal prej rekli, .da je hodil prošnje čaae čeiše sem na grad, in nekaj smeienegs o tem eem ie od ljudi slileL" "Prav ste stiiali.-Prej, kadar je prišel do-saov, jp bil vaak dan pri naa gost, čeprav neljub faz nepovabljen. Zato sem ae ga tako ustrašila, ko aem slišale, da je zopet prišsL Kar čndno se a*i pa ja ae4nj|S*lo, da gs ni po tiatem prvem potn no-bankrot vol k nam, kakor tndi, da je naša go>pa tako aairna, dasi je on-doma. To ao čndno rešil vas »izvajalk Čemu^dnbonitt. Ogibajte ae ga. gospoa losec, vo j« jra eiovee, prav goio vo i "Taka odsodbs «1 al dovolj, gospo4ttn< no sfunerite mi, le nlamte vsrokov t Dejanje ari po-vejte.! Meni ae adi to doktor Zober, kakbr sem rfkel, tokov kskor ni vaak drugi doktori aU nekoč aem ga videl v dobrem pofoiajn ln več ae« le tndi slišal, kar govori aanj. Pa zakaj ml ne po-veste, kaj od prejšnjega časa veste o njem, gospodične?" vdrfcša Lise«. i "tete, ker ne vem araogo več, nego vi eeaH Mi prsj nismo leto ln dnn tukaj atonovall, nago ano bili po lina v msstn In le poleti največ na Pralankn. Tsčaa jaz nikdsr nisem ničessr slišala (. kake* doktorju Zobnoben človek tu »i o arsr&fcaL' ^Mit^n in me bili v meeto. ua i je bil prvi! prišel v grad. Ali posoblti, kako ja bilo, ko ssai ae vrnila* kar nI aNim* nobeden govoriti, no goepod ne |oipt| vaak aa ee sto btta potem zaprte, gospa je jokala, goepod Langman pa" — tu ae starka pripogne ti tibo govori, "jaa nisem bila araven, ali hišna na je prsvlle, ae je hotel eelo nekoč ustreli*/**" (o potem, ko jo bil namreč ta doktor Sobar pri njih. Kaj ao imeli,* tega nobena Hva duša na vo. to jo gotovo, da jo potlej večkrat lel fcaapod k njemu doli v vas, v loto Ubo, kjer sta bili vi, in 4« je bUmnerom njemu nasproti tako *rotsk ki* kor ovea, daai je prej vae druge ljudi aa avatu ooorno iasel, tudi leno svojo. Kadar je keanaje Zober prihajal v grad, je bilo, kakor M potegnil oblak čoa solnos, ako smo bili msjhno dobra voljo. Vendar od tietega lana, kar aa je prikaaal prav. anprav nismo btti nikds^več vaaaU. Posebno goapod in goepe ne. Prišel js pa skoro vsako leto dvakrat, čeravno navadno le se malo čass. Jaa •a ga vselej bojim. Kar on hoče, to mora pri naa biti, Tako je, odkar aa ja prikaaai.Oosrffi pa tndi tako svojeglavaa, »kakor otrok. Gorja nam vpain le se ne sgodi, kar kdsj hoče. Zato sem vae prosila, da ostanete pri naa, ker Ji^na hotsla." "Ali ničesar na ahitlte, kaj jo tej priksini varokt" "Prav nič gotovega. Kar iaaaje vkupe, mera biti «s la prajlnjoga teee, ko mene ni bilo v faml-liji. Ugibati nečesa daei bi nekoliko mord auge-nile. Govorila nisem o tej reči nikdar I njo s tudi bi ae ne dranila. Poaebno. odkar je umri goepod Langaun In jo goepe prišla v tako duševno bo-lesen, od tedaj ja prihod tega aeerečnega človeka aa a^ene vselej atrelen. Tačai se je gospe veslaj bolesea bolj prijela. Zato pravla^ ss mi adi čudno, da adaj. ko jo tndi tokaj. nič ne prikaja k a ji t da ja tudi ona mirnejša, kekor prej, ia da on sedaj vae išče. Kaj vam pa kočef" "Tega jaa tudi ne vem," odgovori Ueee in nekaj pikro prlatavii "Tedaj a tem jo razlagati, da ja mene povabila sedaj In eelo kler poslale vabit me, a prej me je aajkrft is bejaani sa kler podile Is dvoraf Vse ■I govori, da M jas vendsr tega veblla ne Ml smel sprejeti" 1'Puetite to aaieell Ustregli sU meal in Lini da sle prišli. Naša goepe koče laaeti svojo voljo, ki mldve M mil trpeli, ko N vas ne bile. S|j nI sa Tndi upora, da bode nai strah, ta doktor L da vaa "NU, ▼ tem " "',f HI-*«*.. . Štora teto vsaaaeUč in "Vas U ne »>"de strah V" ia vpraša Ueee. b "I, tako brez gplnoati nili M ae po naših labirintih še izgubiti, in do sem nazaj ne najti; res je mogočo! Lekko noč!" Po tehjfcesedek zapre ona duri sa seboj in Li-see korači proti avoji mizi nazaj. V tem kipu zečuje pred durmi zunaj močen kitar zJVriak: "Jezne Marija!" in žvenk na ka-meniti tUk podlega svečnike. Kaj je tof Njega zadnja beseda, ki jo je govoril prej, nudel ji ovoje spremstvo: "da je ne bode strah," mu je io brenčela po nieaik - in tu je bil strehi Negle prime lnč, popade noš na misi in akoči Ns tlek Jkomaj štiri korake od vret je leiala stara gospodična omedlele in pri steni se je gibe-le čleveikn pitava, od Uiieve eveče napol ob-eevana. • "JoRtj^ ' ■ Na tleh koasej štiri korake od vrat je leiala atara gospodična omedleU in pri steni ee je gibala človeška postara, od Liščove sveče napol obaeva-na. i . - A---*' i ■ + . . - • "Kdo jot" segnui Lisec, krčevito, kakor u boj pripravljen stisne noi v roki in dvigne lnč riše ln riše, da bi videl, kak strah jc tu in kako ae bo treba boriti. "Poevetite rajši sem bliže, da vidiva, ali a* je Mara suha goefca babja od atrahu preselila k Abrahamu. t« ae re, le Izakov oče tndi stare grde d* viee jemlje r avoj naročaj, aU pa bo le dlje ljudi obrekovala. Poevetite sem!" To je bil glaa — doktorja Zobra. Lieee pri-stopi. Starka je bila od atrahu omedlela, ko jo pred seboj aunnj ugledala v temi človeško poetovo na hodniku. - -.v- "Pobila ae nI Imate vode v aobif Prinesite in precej bo dobro," govori doktor. Lieee prinese ia sobe vode, v tem je Ml doktor goepodiČne svečo pobral, vtaknil zopet v svečnik in prišgsl. Moči jo s vodo In ona se kmalu zave. "Spremite jo v posteljo, nate ie to lnč t Kaj boete po teasi nazaj hodili, vraga!" rele doktor ln ae kar ohrae v Liičevo sobo. lisec spremi atsrko, ki niti govoriti ni mogla od strshu, do konca hodnika tam ae vrne. > v-jf« %t Štirinajsto poglavje. V svoji sobi naj^e starega doktorja. Ob tej uri in s takim uveden jem! Zadnji prizor ga je bil ujezil, da bi bil zdajei ponočnega gosto najrajši vrgel okosi duri AU utonil bi ne bU. Komaj ja Ml namreč stopil v sobo, sakrokoče se staree močno. in Lisee opaši, da ima s seboj tndi svojo puško, ki je slonels ob njegovi misi. ' "Čudno ae vam adi ,da teko nanagloma padem k vam, aU zjutraj, nU po noči, kadar je," »4a atoree. ' "pač je nekaj kaano," pravi Ueee nejevoljno. ZOber ae zasmeje zopet na ves glaa in reče j r "I, moj kladi prijatelj, ako niate hoteli, da motim vaft aanimiv renti ___okolo 'so proč vratsT^- diTne bi~ohripal^ kak- arla j 1 una nesreča na dan voUtve! Via _T dni svctovalcc Both jc pa menda A oj poklie izgrešU, zakaj taki Jehea je tukaj V jutru ee jjj.^prcfeljkt", kakor jih on pošilja >ro8ta, mokra megla preko daljne- bofe I)04|l0inim uradnUtom, bi sc ga polja, kjer rcie lcmei trdo iem- priglovali kakemu generalu. Za Ijo za raat in obili w»d zlate pšem- f^^ ^ -tw|| kakor |e vt,fi ae, po goadn otresava mrzli veter knt deJftj ^ ae toUko ljudi v jesen! k^ij^ dehteča, ve. Je umaknili tebi-melsanolMmtm ob^utkouj. ..... polagoma orumenelo Ustje, in kaplja sa kapljo pada raz rosne smrekove veje. — Ptički molče, le viso ko * zraku se čuje včssih hripavi t^PS potujočih šrjnvov, ki hite v velikanski trivogUti vrsti proti jasnemu jugu a po zelenih travnikih, kjer jer "snoči slanca pela", ni videti vei pisanih rošic, — kmetova koss jih jc ie zdevnej položi-la ns mokra tU, ln kar jih je Še ostslo, povešsjo vse svoje vek glsr viee, kakor — naš doktor kleee-plaz Gosta svoje vodenoplave oči, kadar frsn^iškanaki škapuUr iz svojih nemških prsi potegne ip poljublvii ga mo|i tri dolgo zgtc-gnjene očeuaše ln dve veri za bla-goat, srečo in rszvitek ne vem Če dobro aU slabomolznc banke "Slovenija" Di,. jesen jc tukaj 1 Naš ljubi grof Aleksander bo menda kmalu ozdravel in snel svojo lepo dvocevno pokalico s klina, in o » rtdno bolj " Po gorah je ivje po ravnem je mraz, in mojemu «reQ je vedno dolgčas. (Dalje prihodnjič.) Oh ti juba, prijazna jesen! Mrzla si postala, burja tako^divje.pi-ie skozi špranje v oknn, in v; treh tednih nam polije morda še sveti Lukež celo kopo belegs unegs! Ds, beli sneg beli žalostni sneg bo padel na to ravno polje, na ie zelene gozde, ki se še niso otresli svojega poletnega nakita. In v treh tednih 'botlo volitve. Vražjo volitve! do mi spomin na nje moti vssko poetično čustvo! Dcžman si je naročil že debel kožuh in polhovo kapo, da bo potoval v Kočevje. Bog gs varuj, da se no prehladi! Doktor Klcčcplsz pa se je obljubil peš romati v Marijino-Celje, ako bo izvoljen ;bog daj, da mu ne bo treba čevljev trgati po tem božjem potu. Gospod iblajtar "Caramba" si jc izprosU že "urlsub" pri svoji ženi za tleti večer, ko bodo volitve, in Ehrfeid jo nsročil v Gradcu mnogo, mnogo piva in Štajerskega šampanjca — naš oče doktor Janez Bleiewis pa je dal v nedeljo pri. Sv. Jakobu deset krajcarjev za "ofer" — za Hohenwarta pa Notranjskem. .Tekoj* se pripravljajo vsi ljudje, vsi prvaki, vsi ustsvaki in kar je Ša drugih interesentov za te velevažne volitve. Marsikdo bo na večer tistega dne zvedel, po čem je "žmah", marsikdo bo videl, da "kri ni voda^in V NAJEM 8E ODDA I trgovina z groccrijo, „0leg so ^ sobe za Ktsnovauje. V veliki ala. venski naselbini v Mezdo* Un0,704 u. BERENGARIA.......52,022 ».. rrliMM kabin« u tr«tjw runS» • PO.U1JMU. Kra..t rokrito promr»ado n«d k-,>»).. hnit. mm kHtn prom.Mdo udkrovj,. Noto. »ih *kiV. CuMrduvl Mon«y rd.r i .o lipUiUiti » JU^mtiU Botok V|nrm> aruar • pojo.niia immmm ni«M aaoat« »aSjoi 140 N. D»«rbcrn >' O >, • "tedaj pa ml poradMe natančneje, kako sto vi-dva vkup trttla In kako aa je aa raa toka aavaal." Um a nnnoveduje ivom taodoviao od oue-ga jutra iiMeatavljat "Sam ne vom, kaka js tet ae mane lan to etarl mol nekaj mnlmlvega. ne adi as ml kudoben, kakor vam nege eelo na sate vpliv bi mogal Imeti aame." render-vous in moram na vritik poatuiati, kako me atore trnka obirajo In črnega »likajo, kakrien je baja hudič aem, ej, potem M bili i vi mene moral na miru pustiti." "VI ste pred vratmi poslniali!" • "Imal sem čaat. gospodi Sieer pa prosim, da le pratbrabljanega fri zgtorej ^eduhovUega pre-govora o poslušavcu na etem. ki vam je na jesiku, ne vleftet* nA svetlo. Pretrevijalen je le. Poaebim na aaeMane Ide danes. Glejte, jas sem priiel k vam V>t vljuden človek. VI ste lskasali tsko skrbnoat m mojo kožo ln moj denar, Id morda ie oelo laka* njs ni vreden, da sta mi pissU, kar vam je povedal alepl Lovi — ali kako ae sove, lopov. — To je vendar vredno sshvste 4n aato aem tukaj. Torej naprej aa ram sahvaljujem, posebno le na tam, ker ata ml naredili prav vseel volar, kakor aem ga bal sedaj Imel. — AU sedite, spat ae vam vendar na mudi, da vam povem!" Uieeaede. "Veste, kje ee pravi v Bogovilit Sedaj pri Miei na BogoviUf" vpraie potem s velikim ssnk manjem doktor Zober. "Cul aem, da je to koča neke atore babe, ki prodaja Igenje, ln to kraj Mm vam menda Imenoval; ko aem vam aporočil, kar ml je oni človek pripovedoval, ki sto ga ie prej imeli v mislih. Sfm nU i sem bil la tam." "Nef ftkoda, da vae nieem prej popoldne do* ara dobil, ko sem vaa Iskal tod miuio gredoč. Po-vabil M vas bil s seboj. Videli bi MU, kako snem jaa lopove učiti strah spoznavati. lla, ha, ha, no-beden rib pride sa streljaj blizu moje strehe. Znsr ta, mi amo po takih krajih hodUi, kjer je treba, da je človek ssm svoj prvi žaadar. In danea aem jaa Ml avoj." "V Bogovilit!" čudeč h vprala Lieee. "V Bogo vili, kamor sa od nekdaj tatje ho-dlU," odgovori stoti doktor. "Sedaj prav prihajam od tam JkfeUl sem tod mimo iti domov.. Ko vidim ,da pci vas ie gori luč, stopil sem k vam, da M vam povedal, kako ae mora a neumnimi lopovi delali, da le naa ogibajo. Od noeoj bodo ie bolj urerjeni, de s Zobrovim doktorjem m ne aaore poskušati vaak plašar. te od otročjih let pomnim to vedno enako, polodprto gfdo kolibo v Bogovili ln le mlademu človeku ml je vzbujala iudne misli, take, de ponoči bi me taias samega ns bili sprsvUi mimo, ker od nekdaj se blU tam ljudje, ki eo biR na sumu poljska tatvine Itd. Ko eem doMl vele pismo, sem se domislil veege tega* prav veeslilo me je, ker sem danes drugi, nego sem Ml dve-nsjstletni itudentek. Da vidim, kako bat Posvem, da tam sdaj stara baba žganje te« iu kakšni ljudje sahajajo tja. Baba je Mla ravno prižgaU olje, ko esm jas priiel pod okno; (n videl aem okoU I mlss lam aepinav In sauikeraik kmetov pri Iga- I njn. Ta val slepi Lovi ja bil tudi ased njimi. Da- ! nas Imam prav poeekno stota, ne le tu pri vas, ae- I go tndi tam je bila enaka t kamor pridem, govore o me*!. Uvi ja ravne pripovedoval te, kar eta ml vi pisali, n vrag ase vaaaai. le alaem bil tekaj napel pre prileti, da m aa pripravlja na kako tatvina „ In da ja kosca e Milk beračih kraifljeae. Čakaj I { (Dalje prihoda*!.) | PRI NABIRANalU NOVIH NAROČNIKOV ZA PROSVETO, POZOR!! ČITAJTE!! S-, im 1fBIDRUtlTE SE TKKMff! ^mft^ Glavni upravni odbor S. N; P. J. ie sklenil, da se priredi šestmesečna tekma xa pridobivanje naročnikov na Prosveto. Tekma traja iest mesecev« Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra t L Vaak Slan ali Slanica S. N. P. J. in druitva v celoti ae lahko pridružijo ti tekmi. Dolečene ao nnnlndnje nagrade, katere ae točno izplačajo vaem tekmovalcem, ki ao do njih uprav&tni: Zrn S nova oalolotna ali sa 4 polletna anrečei-knjige Kajiievne MnHam' -t f Za 3 novo oalolatne ali aa 6 polletnih naroč-knjigo Knjiš. Matica in polletna na- ln'S norih celoletnih ali aa 10 polletnih na-knjig Kajtt. Matice in celoletna Za 10 nevih celoletnih ali aa 30 polletnih na-knjig Knjiš. Matice in lopa kra- Za IS novih celoletnih ali aa 30 polletnih naročnin—5 knjig Knjii. Matica in kreena poalatana ura in verižice. Za 30 novih celoletnih ali aa 40 polletnih na-hi in In S knjig Knjiš. Matice in krasni '» "Regore Silver" namizni sestav in "Foun- Za SS norih celoletnih aU aa SO polletnUi na-knjig Knjii. Matice in Carona '» pisalni stroj a^ele vrste. Za 30 nerik celoletnih aU aa 60 polletnih na-rodnim—S knjig Knjii. Matice in tem Tjrpewriter, mala vrsta pisalni stroj. t Za 38 norih celoletnih ali aa 70 polletnih es* ročnin—8 knjig Knjiž. Matice in krasai fini gramofon in izbranih slovenskih plošč. X ^ Ža 40 norih celoletnih ali sa SO polletnih as> ročnin—8 knjig Knjiš. Matice m vdik Ua-derurood Typewriter, pisalni troj. Za SO norih celoletnih ali ša 100 polletnih naročnin—S knjig Knjiž. Matice b prava alata ura in verižica. Za 75 norih celoletnih ali sa 150 polletaft naročnin—S knjig Knjiž. Matice ia kremi prstan s diamantom. Za 100 nerik celoletnih ali sa 200 polleta* naro^pin—8 knjig Knjiž. Matice io zlata ura in prstan n diamantom. , *\ Za lSCt novih celoleCn* ali sa 300 polletnih naročnin g knjig Knjii. Matice ki Ferd Touring Automobtl, avtosnobil Fordovega Za 200 norih celoletnih ali sa 400 polletnih naročnin S knjig Knjiž. Matice ia ". mobil Chevroletovoga eiatema. Vsak tekmovalec ima pravico, da lahko spremeni gornje nagrade v zahtevo ia dobitek v gotovem denarja po dogovoru. Za vaak alučaj enakosti v tekmi se bodo dalo enake nagrada dvema ali več tekmoval* cem. ZELO VAŽNO JK. DA SI ZAPOMNUO VSI. KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEKMO, P£« ™ NE PLACA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TKKMOVA- LEC MORA UPOSLATI CELO SVOTO UPRAVNISTVU. To ae je odredilo valed tega, ker ao naerado tako viaoka v kolikor jih dovoljuje zakon te avrho. . teL!**" dl ki ae tole udeleftlU to tekmo naj takoj pllojo po potrebne ne in knjiiice sa nabiranje novih nnročnikov upravi Proevete na nnalov: PBOSVETA, So. Lnumdala Av^., Chicago, IIL, enako jo n naloviti vaa pisma in denarne poMljatve. P™*^ J1fJ1Mtainla Slovenaka narodne podporno jed note. ki jo izdaja v Izobralevslae ^ull JU™ «o^nake narodno podporne jednote ao veliko žrtvovali za razširjenje čtto-It afitotoričnegn dola je bila dozdaj opravUena brez kake pt M m*ihno 365ŽUH0. Izvrševalni odbor a N. P.. J. jo zaradi te* ^SJS f m rV1p"ejo M pridoblvalce naročnikov na Praaveto boU«e nagrade, kot ae Soduja ^ * * M trud nfunwrnih delavcev za rnailrjenjo Proevete raj deloms od- al nrSSil ^^ f1*?1 podporne jednote, Mde j se vam /uidi priUks. H pridobite nagrado in da pomagata razširiti val laatni list (roevetol Torej na delo! PBOSVETA, 2617 So. Lavmdnle Ave., Chlcngo, Ml.