GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE arara try ««£*rpgjg i 4 ca*g(m 17. junij« , im ¡jgTO—TlAE Srnini odaek Jt isvadtl. d« it McKlnUy * Hmlthovt- borim stala milijon dol ar jo v Waahlngton, D. C, — Senatni odsek, ki preiskuje volilno ko-rtipcijo pri letošnjih senuturških primarnih volitvah, je 15. t. m. zaključil preiskavo volilne kampanje v Peansylvanlji ln nameril top na Illinoia. Kakor se glaal evidenca, niso bile primarne volitve v lllinoisu nič manj uma-aane, kajti kandidata stare garde W. R. McKinley in Frsnk L. Smlth — aadnjl je amagsl sta potrošila okrojf milijon dolarjev aa glasove, oairoma je toliko potrošile stara garda. Odsek bo skušal dognati, kdo je dal denar. Pretakava glede Pennsylvanl-je je odkrila, da ao veletovamnr-ji tamkaj dali največ "špeha" sa mešanje pri volitvah. Vaak kandidat je imel kakega "ange-lja'\ ki je aanj trošll stotlsoča-ke. Pepperjev "angelj" je bil Gmndy, predsednik Pennsylvan-«ke svese tovarnarjev. Zahtevali ao pogodbo aa trt leta i rudarsko organizacijo, da ' tlomijo unijo. i med poHti-seetu. — Na-spmvtje v i je na dneva! Chicago, IIL — Vodilni premogovniški podjetniki v pitta-burákem distriktu eo podpisali jacksonvijlsko pogodbo s slabim ' namenom. To «daj odprto pove "Black Diamond", glasilo premogovniške industrije. Članek v tem listu pove, da ao podjetniki hoteli izrabiti triletno pogodbo, ds zlomijo ln uničijo orga-Bizscijo rudarjev U. M. W. Ts list pravi, ako se producirá le sto tisoč ton premoga v pittsburškem distriktu na podlagi lestvice laza leta 1917, te-daj to pomeni, da položaj ni zadovoljiv za podjetnike. Pittsburgh Goal komipenija, pri kateri ima zakladniški tajnik Melion glavno beeedo, spravi na •vitlo polovico tega premoga, ktr pomeni, da producirá komaj dv¿ in dvajset odstotkov od nórmale. Podjetniki ao upali, da rudarji ne bodo organizirali odločnega odpora proti takemu poizkusu. Mislili so, da bodo rudarji kar drii v premogovnike in ee tepli med sabo kdo bo dobil delo. In kaj je poalediea tega podjetniškega "Black Diamond" pravi, da ae premogovniška industrija na polju ■--i i f -i Waahlngton. D. C. - Političnemu gospodarja Varu v Phila-delphijl bodo od^kali v jeseni sedel v senatu, ako bo izvoljen senatorjem. Nominirala ga je senatnim kandidatom republikanska atranfa in pri primarnih volitvah je bilo sanj In proti njemu izdanih več ko milijon dolarjev. Ako so prerokovanja političnih.SVedencev resnična, tedaj pr|de do odpora proti njegjovema sedežu. Poll-tičarji obeh starih,strank študirajo postavke, ki jih je odkril senatni odsek, Id preiskuje kampanjski sklad, In so prepričani, da se senat ne be drznil pokloniti sedel človeku, kf > porasli Andrew W. Motions tf*de pensfl-vanske politične kontrole. Boj, ki ga je vodil pokojni senator La Follette proti političnemu geepoderjnrr Lorimerju' v Chicagu, je poy«*til, da je bil Lorimerju odviet sedeš v senata, češ, de ga je kupil z denarjem. Newberryjp je b U priznan sedel, pa je moral reslgnl-rati, zato ker je fedal v kampanj/ $196,000. Sest In štirideset senatorjev je glasovalo, da ob-drii sedeš* Od teh jih je odšlo ta sedemnajst v.politični pokoj so ImST^Si ffiSokrefli enojo sodbo aad njimi. Dvanajst jih pa prldtfit vrsto v letošnji volilni bitki. Zdaj prihaja pa Vara. Njegova malina je izdala pri prtearnlh volitvah bllso enega mllljena zanj« medtem ko je Pepper-MeHonovS opozicija potrošila le večje vsote proti njemu. * • - " '| Ce bo Vara Izvoljen v jeaeni, kar m prav lahko zgodi, bodo napredni aeaatorji vlošili ugovor proti njegovemu sedešu v senatu. Na te pe pride nepriljubljeno poimensko glaeovanje.^ Izid tega glaaovanja najbrž ne bo u-goden sa Vara, kajti moralno In dulevno je vpMko nitji kot večina senatorjev. '/ Clkalkl aider jt dobUl povUek. Chicago. — Mezda zidarjev, kl tidajo i opeko, bo 1. julija povišana ed $1.60 na 1.68V6 na uro, povlAsk ps velja tudi ss ns-isj do 1. maja. Zidarji so iivo-Jevall po višek s pogajanjem. -a PRINCI FOflTANEJO HITRO DOKTORJI PRAVA. Oaem ubitih In SS ranjenih v Kalkatl, Kalkuta. Indija. 1$. jun. — Včerdj so lsnovs izbruhnili verski izgredi med mohsmedsnoi ln budisti v RanralpindljM. Prvi ao napadli novo klnogledališče, kl Je bile odprto bllsu moleje. V spopadu je bilo osem mohame-dancev ubitih Ht 14 ranjenih, na drugi strani je pe bilo devet ranjenih. Ugrednlkl ee razdejali .Hsris. 16. jun. — Francija ja zopet brat vlade. Obnovljene padanje franka, kije včeraj pe« v ¡k ročUo ostsvko finančnega ml« nistrs Pereta, Je alnodl vrglo s krmila ves Brlanfov kabinet* Doumergue Jt sprejel Brlendo-vo ostsvko a pogojem, da poslu« je le toliko čaaa, dokler mu na 'IA h.. > ». it ^ ' » doM naslednika. ..«■-j- ll —ji vik'4fc oyj.i "'CJ'w'ntin ,M pPMlfSp Hv |v HCrnPl® neau, governor dršsvne beslMH informiral Hrianda, da bepha pod nobenim» pogojem ne more dati vladi svoje slate reserve sa stabiliziranje valute, Drlava Ima as tri ln pel milijarde fren. It o v xlntft, Icm^^Ft^lfS,Pli IM^Nl dotakniti v tem kritičnem čaaa. Frank je sinoči padel na 87 na« pram dolarju. Kdo sestavi novo vlado, Je M špekulacija. Predsednik Dou« mgrgue je sinoči konferlral s Point s rojem, ampak ta Je pove» dal poročevaleem, da sa nobeno ceno ne gre v vlade» Oovorl ee« da bodo povabljeni Tsrdieu, Herriot in Cattlau*, 1 »■ i; Odfovor Mvjttsk« liliji * User Havea, Oemi* ■ 4leed* ski prlne Oustavua Adolphus in [njegovs lens sta poastlla unl* verso v Yalu, da se seznanita i ameriškimi učnimi eavodl. Preden ste (stegs dne zspustlls u-nivsrso, Je bil princu podeljen fte Čssten našlov doktorja jfrava. Princi so res brlktnl ljudje. Kar se morsjo psvsdnl ljudje učiti skorsj sodem let, doflplsjo I princi v enem dnevu. BOGATINKA SR JE OMSILA. Chicago. — Mary Armstrong Vilss, razporočena bogatinks, se Je v torek obesila v svojem sts-novanju na SSO E. Delaware Place. Zanjko je naredila Is svoje svilene nogavice. Bila js ns glasu kot velika dobrodelnics In visoks drutabnlca. , Newark, N. J. — Regtavrs- terjl so le izposlovall deveto sodni Jsko prepoved, de slom I Jo organizacijo grških rtstsvrscij-sklh deltveev. Zakon proti Izdajanju sodnijsklh prepovedi, kl Je bil sprejet pod pritiskam organiziranega delsvstvs, ps po-stsno veljsven do četrtega julija. Sodišče Je izdalo hitro sod-nljsko prepoved proti ptketlrs-nju. Kadar pride nove postavs v veljevo, Je plketlranje dovoljeno. Grški restavracijski delsvci so ae pričeli orgsnislreti prod osmimi meseci. Komaj so se pričeli organizirati, se pidvzoli korske za zdrultajt z Ameriško delsvsko federacijo. Prl Srgtnl-zacljskem delu jim je pomagal« lokalna organizacija kuharjev In natakkrjev štev. 109. Je pa na zahtevo podjetnikov n______ii-i duhu ruaMB^« tAl* Rim. 16. Jun. — Romunije Je včeraj podpisale pogodbe g Italijo za odplačevanje vojnega dolga v dobi 60 let. Rumunlja dolguje Italiji leet milijonov do-Itrjov. letočaeno Jt MuSStlinl-jtvt vlade pooblastila Italijanski petrolejsk! sindikat, da posodi Rumuaijl osem mUjonov dolarjev sa deeet let preti sod-mlm odstotkom obresti Italije dobi v kameno velike pttro-lejske koooeeijo. Weehlngtea, D. C. — Stric Sem Je v tortk prejel blizu pol milijarde dolarjev. dtlrtsto milijonov Je prišlo dohodninsktga davka, $77,768,127 Jt pa dalo deset evropskih drlsv ns račun dolgov v smislu sklenjenih pogodb. Evropski dolin i kl to plačali sledeče vsoto: Anglija $67,960,-000, Italija 66.000,000, Belgija $2,094161, Cehoslovaklja $1,-500,000, Poljska $760,000, Ru-munlia $100,000. Finska $182,-946, Litvanlja $67376, Estonija (60.000 In Ogrska $29,448. — Anglija Ia Italija sta plačali v ameriških svetnih boadih, vse druge pa v gotovini. SLA ZIAGO TNEUHI KLAVCEM minimslna mezda povila na de-vetdeeet centov. Podjetniki pa niso hoteli ničesar sllleU o tej zebttvi, dasiravno ao delavci povdarjsli, kako naporno je delo v tunelih. Ko so delavci spoznali, da lepa besede ne nsjde lepega menta, so zastavkali. Zdaj so pa podjetniki hitro odkrili, da imajo molgane. da mlatijo I njimi In jezik, da govore s nJim. In tako eo prišli do spoznanja, da bodo imeli veliko fayubo. eko at etavke nadaljuje, rekli pa »<> ustoffikoni tunelskih delavcev, da spr-J»nejo "i01 S ie bde končana Minimalna rrwn\n adaj znaša 90c nt UTS, «Ivi. Chicago. —- Dva svttnt pro-hibičnt detektiva sta v torek odrte v kavarno v Chicago Heigh tau In Urn kaj éts našla dva oberoltae človeka, katers sta smatrala za bntlegarja, v resnici tie pe bila istotako pro-hlbična dtltktivs druge brtai«. Zadnja dvn eta ^netrale prišlo-es sa roparja In /ačeia eU stre Ijeti. Prva Iva sta edpnroriU s streli Ia pefcanjr Je trajalo več mtaet, prodao je btta odkHU Chicago, BL — Tunetoko delo Je izredno aapomo. ker morajo delavci delati v stisnjenem era-ku. Le krepki Ia zdravi delavci maagojejo to delo. Kdor Je li-h*>k. naj nikar ne išče dela v tunelih. ki se rastesajo pod rekami Ia Jeseri. rsvnotako ae pri tičnike. TI delavci eo prejemali po §7^ centa aa uro, kar Je go-tovo nizka nmsda. ako se vpolto-ra naporno delo v stisajoaem PROSVE GI.AfilM) lAarmgA MABODHM NABODNR PODI A a » wl OSVSTX Rokopisi M n« vra¿ojo ZodlaJsM 4rfaV« (Isvoo Chicaao) $6.00 na Uto, Hü pol lato Im $\JBt «o tri mmrn$i Ohlcago ki CtcofoWO m loto. fS.26 see* »ta, f! « oo tH^^MBM |MPROSVETAN M57-MSo. I Owvotf hr Subscription: Uaitod 8 poor; Ckkoflo 1«JS. md Chicar o) fo|de» fwtoiw IM* HT E TB IBHiW» r Doto« v iMiHI» a. pr. (Mar EKSPLOZIJA V GABYJU,IND. V podjetju IUinoU Steel horporacije je bUa eksplozij* s strahovitim učinkom. V tej tovarni proizvaja korpora-cija razne produkte, da pdl^ni produkcijo svojega glav nega produkU jekla. Angleški jezik označuj* te pro-dukte z besedo "tiy-produete''. Eksplozija je naatala v departmentu, v katerem se proizvaja koks. Na katerem mestu se je dogodila eksplozija, to je pri katerem f>ro-cesu, ni javnosti jasno, kajti časopisje porcfca, da je pati podobna smola tekla is več kotlov za destiliscijo in je bil tok te smole globok pet čevljev. Ta smola je teklo po časnikarskih poročilih že minuto kaaneje po eksploziji. To nam f£ve, da eo ae kotli za emolo razleteli ob času eksplozijo, ali so pa bili «oko poškodovani, da je smola tako) ob Čaeu eksplozije pričela teči 11 kotlov. Razlog tak tak* domnevanje je ta, da je vzelo najmanj minuto časa, preden fto prihiteli gledat ljudje, ki niao bili v Nižini mesta, na katerem se je dogodila razštnelba, kaj le je zgodilo in če je treba, da rešijo delhvce, ki so postali žrtev eksplozije. Kompanijski uradniki izjavljajo, da se je eksplozija dogodila v napravi, ki služi za izvajanje proeesa pri prfc dobivanju benzola. V tej napravi se je po zatrdilu n* bralo tolfko plina, da je nastala eksplozija. IjUflntVU, asno, leva .17. JUNIJA. 4 \¡S or imajo važi otroci pravico, da «e uče svojega jezika, ravne tako pravico imajo js dovolj! <»r moremo Basts f Napredna revija The Nation' je prinesla poročilo o prizorih italijanskem parlamentu dne S. maja, tedaj ko je minister sa nothuije zadeve v Italiji, signor •T.1**?*0 ko zapoje *e tisto o cerkvi, šoli, nočeš tudi vi spožtovali naže poročsl, ds je notranji * , položaj selo porotJen< jo reUko ploskanj*. Edina opozicijo proti Federzoniju je izkazal komunistični poslanec Mefü, ki je nspndel Mussolini ja tati njegovih govorov običajno je ob tej priliki pAžlo tudi do raboke Pravite, da je ItaliJas-V izbornem pdo-(Medklic: Delavske pojo to. ) Toda ce-potrebftčinam ne* rastejo. I; Tako je tudi v žima-— Da, toda z ruskimi postopajo drugače. - (jezen): PredsediW je prod kratkim te-se mesde ne bodo po« skim radi val Tdje majhen žarek, ki frektfikö osvetljuje, kje je bilo jffiiff! '¿ffS1^¿SSÍ Toda afla ruskega fr»'^-« • »j 1 ini (ga pretrga): 8ilS je ns bajonetih; Tudi ml i svoje bajonete. * (SllneJše ploskanje.) Maffi: Toda vsii bajoneti 00 j za utrditev in obrambo izrabljenega režima. Muaaolini: Ne! Ne! (Vsi podane! državne stranke soglasno ponavljajo za njim: No I No!) V Ruaiji je sedaj 200,000 zapostavljenih otrok. , »i Maffi (nadaljuje): Potreba, da ate povišali proračun za pen lici jo, pokazuje slabost fašizma, kateremu prste unije. Ko je Maffi skušal dokazati in ropotom ae je njSk trpko pritožen ranja Nemcev, minister za ljudsko zsključn njegov go-Ne pozabite na resolucije, ki ste |jo dni v Sterzingu. ploekaaje.) pa je še pristavil: Pri-se kolikor hočete, ljudstva no Tirolskem ne bosSe nltoli popolnoma poita-|>lljan6M. Vaše'italijanske šole nieo v tsm ozira dosegle še no-(Sikto proteati- Miaistsr zs ljudsko šdlstvo: Nsšs ItalijauMke šole bodo zmagovite ta višjo italijansko kulturo. Tiensl je prosil za več tole- Že zopet je bobnenje radi Mehike! Dobto, pa noj bo! Če ae bo vae tako sukalo dalje, bomo dobili novo vojsko s Mehiko, kar pomeni toliko, da boste starš! pravzaprav središče nesreče, ne pove pa vzrokov tk eks- gtarsce in mu izpulil iz rok do- I*11mob j? plosijo. Da je nastala eksplozija, ker ae Jo nabralo pre- kumente s števitksmi. Raztr-več plina, še nI povedan pravi vzrok za eksplozijo, ker to £J^Z^^^^!^ pojasnilo takoj zastavlja že samfcposebi drugo vprašanje* ^¿J mn* V#UIK> vti€l,€ 1)0 takaj se je pa nabralo preveč plina iti sfcsr toliko pliria, Enak prizor se je pripetil ne-da ae je zgodila eksplozija s strašnim učinkom, ki je za- kaj dni kasneje, to je bilo dne htevala človeške kftveT '' ' naje. Pri tej priliki se je Jasno je, da ee nekaj prikriva. Kaj se prikriva? Ali ^VSn^T^ so bile mogoče naprhve v podjetju tako potoahjkljive, da šal razy učenim fašistom v zborni bilo mogoče poznati, da ee nabira plin v taki mnolini u nki dokazati, kako velika krivi-napravah za producfranje benzola, dO nastane nevarna Sk>veiicem, ki so padli eksplozija? Ali Je Wla naprava za produciranje benzola ** Po;očIl° dpmnljena z najmodernejšimi aparati, pa so bili r UM J^iSSr vsmti^Srf oddelku nastavljeni neizučeni in neizvežbani delavci, ki ^k, čeprav niti ml niti našf ltfso znali operirati naprave; ko so aparati naznanjali, da .otroci ne razumem«? vašega jed prihaja velika nevarnost, ker neizučfeh! in nelzve«b*ltf tl ' ; 4 ' „ ddavcjd^Ol»^? se^i^V«^ Takih vprašanj bf se dalo zastaviti še več, ki bi do- <*rocl so zelo talentiran!, da ee Rnalai «9 J« bil vzrefc eksplozije in kdo Je krivec. Ali ee lahko nče jezikov.' eksplozija hi dala odvrniti, aH ee ni moglo delavce po- * B*«*dnJ*k: Na minietra za r šolstvo sem že pedal kalt ducat pritožb — Muosofllni (medklic): To Je vdiko preveč. (Roganje.) Besednjak: V Italiji imajo eai tujd dovoljenje, da lahko go- svaritl, da beže pred eksplozijo? To so tudi zelo valna vprašanja, da se dožerte, ktfb Je pravi kriveč. Število ponesrečenih pri tej nesreči nI ddgnano. En dnevnik poroča, da Je bild smrtno ponesrečenih najmanj deaet delavcev in da Jih poškodbam podleže še najmanj do- ... . eet Drugi dnevnik poroča, de Je smrtno ptotekreCflo le g^J1^}1, ^ ^J eedem delavcev. En dnevnik pravi, da je bilo poškodova- ptečujemo davke — nih najmanj sto delavcev, mod katerimi so zelo težko ro- Greco (medklic): 8e morete njeni, medtem ko drugi poroča le o sedemdesetih polko- italijanščine! dovanih delavcih, tretji pa govori, da J6 poškbdovanift le HUr"»' podgeneralai ujnik ni 47 delavcev, ki so v bolnUrfcah, ranjeni ao pa bili M Id so Mil v bližini razstrelbe. Koliko J(h jo bilo v bližini no- k., ne ne pndovite iz italijeT sreče, pa seveda dnevnik ne pove, ker tega ae vo. Zokaj Besednjak: Zato ker amo JTiffi da je v jeklarskih podjetjih v navadK da ne puste canra- j^n B»sta!) karjev, da ae na lastne oči prepričajo, kaj se Je zgodfio. Besednjak: Naši učitdjl ao Tako so časnikarski poročevalci primorani poročati le to, prlmorani, da, morajo prietoplil kar slišijo ln Jim povedo drugI kot -resnico". Casnlkaraki k faSietovaM etranki in njenim poročevalci ee nejusU« v jeklarska podjetja, da Jlthost tttSfc»^ " ** ne izve tega, kar M »orula vedeti. Minister sa šolatvo: To Ali bo kdo IfOSnovan zaradi toga, ker Jo bilo okrog rast deset dolavceV Ubitih zaradi podjetniške malomarnosti? OemaHi Ali boete še enkrat Najbrže nihče! Država Indiana nima postave, ds mrliški Sll^Sa^n m k'.k »iSuri oglednik dožene vSTok« smrti. Z drugimi besedami to pO- n.^, Ukor ^ wu bivše Av-meni, da zaradi kataetrofe v koksovni Illinois Steel kom- atrija, panije sploh ne boftnrllftko oglednlške porote, ki naj do- »«edajak: Dostojnost ek>-lone vzroke amrU ubitih delavcev. ' | vanaklh nčMjev aa upira proti Tako Je v dpblj^apitalizma, ker ae deUvstvo ne orga- ^ZiZ^Mo nlzira politično in pošlje svojih tovarišev v postavodajno sire učitelje? zbore DelaVti, 0«te se is neareč, pri katerih pootOjsHo Musadlai: Ne bodite tako žrtve podjetniške malomamoeU ln profitaželjnoetl, kajti noben delavoa J* ve ne ure ne dne, kedaj on poeUne Do#e. katere pla- Žrtev linllsiMBoiis aiatema. son, m plača dovan- fašistorska V] Tejo Greco: 8prijazaiti se boete mor si i z srisiijo, ds ste prems- Kako lopo zna fceU t» ptiček! fu gre torej za aešo čast in varnost to za najboljše mehi*k< nterese tudi, ker nasprotujejo imeriškin. tradicijam in iašti-'ucijam. Da bo petje Lrezmadež-no, nI pevec zapd nobene grde besede o pohlepni kompanijl go-ipoda Dohenyja. Niti besedice ni Nas a dne je Tlenzl, Merana (na Tlrdl-; skem) protestiral proti denaci-jonalizaciji Nemcev. Izjavil je, dokler bo nemški ali slovenski [italijanskem držav-tu, toliko čass da te province ne bodo prenehale z zahtevo aa priznanje njih ma-temega jezika. 'Med velikan- Piše Adam Radar. t denar. Morda tudi nekateri dobri naši Wvqpejski prijatelji, ki tud( zanimajo sa olje, ne tto-do držali križem rok in gledali, kako ei ga bomo mi pumpali v Mehiki. Térej bo mogoče sledila tudi komplikacija. Ko ae bo razkuhala naša jeza čez Mehikd* bo oetalo dejetvo, da aa naši dobri mogotci, ki eo spremenili to republiko v nekak evoj narodni park, v katerem samo oni ámejo loviti dobiček, zanimajo z* Mehiko zato, da napravijo iz njé ravno to. Noši ddbH mogotci kajpada ne morejo priti k auverenu in mu reči: Pojdi doli čez Rio Grande in poberi kostanj Iz Žerjavice za nee* Take ekspedlclje morajo» imeti moralne vzroke. "Kanonen futra" in tistih, ki dajejo kanonom žre t, mogotci ne morejo kar takopostaviti na fronto. likati morajo prej nekak vzrok, Mla ss lahko opravičijo. Vzrok mora biti morden in mora kot tak postati iz čustvovanj* - Tako pa blagorodnl gospod John J. Roy lan Iz New Yorka vstane v kongresu ln zshteva: "Združene držsve morajo preklicati priznanje, ki so ga prezgodaj izrekle Mehiki, in te dr-žave ne smejo priznati toliko Časa, dokler bo Mehlks revidirala svojo sedanjo ustavo glorie življenjskih vprašanj in dokler ne bo dobila Vlade zakona In reda ter prenehala e svojimi nasproU nftnl prizadevanji proti Združenim državim." Mister Boylan je demokrat Ce hI bil član kongresa pred desetim! leti, hi njegovo vdiko moralno prepričanje bilo smatrano, da je proti samoodločbi, kajti takrat so šr rahli, da je bog dal pravico vadbam u ljudstvu, vdi-kemv di sdttemu, da el eamo tirad! avoje gakve. Ampak postimo "demokratičnega" Boy lana. da pove MPo mojem mMjenJ« je to e-dins pot za naa. ae samo radi naše časti te varnosti, pač pa je tudi ▼ naiboljiom interesa Mehiko M» M kaj takega storili. bi sedaajs predrzna mehiška vlada prišla k pameti In bi ee pobri gala, da bi bil popravljen dokument, kateri je v naepr dva z ameriškimi tradicijami la inštitucijsml." J rekel o vlakih trdega jekla, ki primitivnih časov — bi IS mehiška vlada dSoži z dolsrji carina, "V^; 4 j^r^e Višek lepote pa pevec doseže, javnih prostorih. Pravi: «Ce Mehičan z vrh* griča ob-Čuduje krvavo rdečo nebo po «olnčnem zapadu invzhičen radí nf*Ä «JJ^ 2 njem. Življenje je po vsem vsemirju v vseh*^mogočih obli- tefičastja narave vzklikne bese-do občudovanja k stvarniku, je le kaznovan, ker je kršil ustavo, katera določa, da mora biti vsako bogočastje izkazano samo pod, vladnim nadzorstvom." Zdaj pa dečki, puške na ramo? fesor endokrinologije (nauk o notranjih izločevfnah) na penn-sylvsnskl univerzi, je dejal te dni na nekem sestanku zdravnikov v Phifadelphijl, da temeljna elementa življenja sta kisik in fosfor. Proces spsjsnja teh dveh elementov nSredi toploto v telesu človeka. Kisik, ki pride _ v telo, še spoji s fosforjem v te- hiko, da tam doli uživate WeekJ lesnih/ stairtOih. Enakomerna cerkev, šola, javni prostori in krvavordeČi oblaki vae kličejo da prelijete svojo kri do posled nje srage. Vi eicer ne boste hb-dili v Šolo, v cerkev in na javne prostore v Mehiki. Mogoče bi pri vseh svojih prihrankih tudi toliko ne prtatradalt, da si kupite vozni listek Sa izlet v krvavordečegA neba ob sotn^ nem zapadu. Niti ene kapljice o-l ogenj, ki ifori v njem 4- je nje-lja v Mehiki niste gospodarji, govo življenje. Kakor hitro Je niti za. pdec cevi, ne oljnega ko- tla in niti mišnke ne. Devet Iz- Življenje individije ugasne, med deaetll nima niti doma več, lastnine kakor mogoče culo s par kravatami. Vae drugo, kar imate, je samo čustvovanje in prod sodki, ki vam jih iz čustvova^ mI| sindikat za njš vzgoje. Tadi napuhnjeni ste z - narodnjakarskim prestižem, katerega neprestano pumpajo v vae.''' "'"'I'" ■........ 1 Ko je prišlo do revolucije na Netnfkem, so kralji in cesarji, branltelj vere In očetnjave, pobrali šfla in kopita in vero irr ljubo očetnjavo pustili v vreli ŽUpi Zdaj lo je zopet red in mir, se kraljevski gumfrci vračajo računi v žepih. Nekateri zahtevajo po 600,000 hektarov zemlja, sto gradov in palač, ki so Vredne najmanj 500^000,000 zlatih mark, drugih »00,000,000 zlatih mark v umetninah, zakladih edo dolfcof ttste letnih dohod- skupaj, znaša dve milijardi šest sto tisoč milijonov zlatih marki Od svojih deforth podanikov so Hohenzollemcl *e ddbili osem pslsč, triinosemdeset hiš, razne pokrajine in poleg tega še par stotisoč' zlatih mark v delnicah in obveznicah. Zdaj zopet zahtevajo par ducatov raznih pen-zij za uboge, toda častne člane cesarske družine, še tri palače v Berlinu, palačo in park v Ham burgu in ček» vrsto manjših po« »estev. Nemškemu Mihlu asm dsl dovoljenje, da zapravi avoj «tra-daveki pfennig kakor eam i hoče. Kolikor se mene tiče lahko obdavči tudi mozeg iz kosti svojih napol sestradanih btrok. Naloži lahko tudi davek na bule svojih vojnih pohabljencev, eamol zato da bodo do«egll "pravico" gsvrani, ki ao skozi stoletja klju-vdl meso In kri iz njegovega telesa. Ampak če to Mihelj dovoli, bo mord ostati brez moje pomoči, kajti jaz aem neutralen pr-voboritelj ščenet in pdčkov. Za vae na avetu bi ne pomagal psi-ci, ki bi dala avoje mlade pohru-stat debelim psom. OBLASTI SVARIJO OBClN 8TVO PRED PASJO STEKLINO^ Zdravstveni ravnatdj države Illinoia je izdd javno »varilo občinstvu pred rastočo nevar nostjo hidrofobije (paaje s tek line) in priporočal okrajnim In mestnim oblaatim, da strogo uveljavijo naredbe glade pes jih nagobčnikov. Hldrofdblja ee je pokasala med pel ia živino v nenavadno velikem obeegu in nevarnost steklih psov je postala razmeroma večja sa ljudi, zlasti aa otroke. Hldrofobija di paaje eteklina, pravi flr. Rawlinga» državni zdravstveni ravnatdj v IHinoi-su. je občutno poraatla širom Združenih držav v zadnjih meeocih. Na nedavnem aeetaaku aaatapnlkov drtavnlh sdravstve-nUt oblasti v Waahingtonu se je obširno raapravljak» o' paejl steklini in ea je priperočdo. da sa nekaj ukrene za meddržavno kontrolo te bolezni. življenja, življenje'"]« kemičen proces kakor ns primer ogenj. Ce bi ne imeli tako strešno nerodnih besednih terminov — tzvirajo- lahko rekli, da ae individij užge, mesto da se rodi, in ugSsne, mesto ds umrje. Pesniki se to že dsvno uganili. Kakor ogenj, tako je tudi proces Življenja univerzalen, kozmičen. Absurdno je misliti, ds je v vsem vsemirju le ksh. Življenje je neskončno kakor je neskončen vsemir in kakor je čas neskončen. Dr. C. E. De M. Sanjous, pro- toplota v Človeku — enakomerni tega ognja premdo alt prevoč, Amerika — novo središče. Listi poročajo, da se v New Yorku snuje mednsrodni trust kontrolo zlata, jekla in olja. Kdor danes kontrolira to troje, kontrolira ves svet. Kaj to pomeni? Prva civilizacija, ki jo pomni .zgodovina, je imela avoje središče v Mdi Aziji. Od tam amo dobili udomačeno živino, kruh, železo, »teklo, denar, fonetično pisavo in rasne tradicije. Ko se je center nekaj čaa* premikal med Malo Azijo in Egiptom, se Je pomaknil na Grško. Nato Je šel v Rim. Več ko tisoč let je bilo težišče naše civilizacije v Rimu. Po odkritju Amerike se je center gravitacije pomikd še bolj proti zapadu in naposled je ob-tičd v Londonu. Prva svetovna ïîfsïîî "vqfrS Je razmajala tud! tO cen- ter — In kontrota bogaštev vse-gS svets je začela sdaj prvič gravitirati na Ameriko. To nam pojasnjuje, zakaj se v New Yorku snujejo medna- SOW"* rodni trueti. Pojaanjuje nani tudi, zakaj preživeli franki re< akcije v starih evropskih te/,, ščih tolažilno gledajo na Amen. ko kot na svoje zavetje, ležiiče mizo in zsdnjo trdnjavo. Evro. pa je bankrotirsls finsnčno, e. konomsko, političdo in moralno Koliko Časa ostane centei gravitacije v Ameriki? starj Evropa je mrtva — kakor j, bila pred njo Azija — toda ia razvdin vstane nova civilizacij ja, ki se »popade v emrtnem bo. ju z Ameriko. Zgodovina prej. šnjih civilizacij nas lahko j>odu. či, kdo bo zmagovalec. ♦ o o Trije zaslužijo. V posmrtni pekel ne verujem, In če bi verjel, bi ga ne privoščil nikomur, razen trem. Sledeč« tri bi poslal na dno pekla: H Tistega, ki jc iznašel kloba. sice "hot dogs", onegs, ki je iz, našel trd ovratnik za moške, in tistega, ki je postsvil dvojino v slovensko slovnico. 000 Senator Norris še ne ve. ■ Senator Norris je dejal te dni, ds" imsjo Američanke danes manj obleke na sebi ns cesti ka; kor so imele njihove stsre mate' re, kadar »o šle *>at. That'* dl right, senator. Vnu< kinje se pošteno oblečejo, bol, kot stare matere, kadar gred« spat. Vded klatečih ae steklih psov je zaznamovati. mnogo zgUb ovac, živine, prašičev in konj. Otroci inr druge osebe eo izpostavljeni nevarnosti zlasti poleti, ker ae več čaaa naHhjajo pod milim nebom. Radi tega je vafcno, da se izvede stroga kampanja proti pasji steklini. Nagobčniki za pse so najbolj praktični za kontrolo pasje stekline. Vsakdo lahko vidi, da-H ima pes nagobčnik ali ne, ali nihče ne more po vidu soditi, da-li ni bil pes že okužen s pasjo steklino. Danska in Angleška eta uspeli popolnoma pri iztrebljenju pasje stekline s tem, da ata strogo uveljavili zakone glede pasjih nagobčnikov v določenih letnih dobah. Nedavno pa »e je bolesen zopet pokazala na Angleškem, ko je neki pe» pobegnil iz oroplana.-FX.IS. a Pertinentna vprašanja. Ako bodo' vsi čikaški policaj in legijonarji zaposleni s čuva. njem - evharističnih romarjev, kot napovedujejo, kdo bo potem čuval javno mordo v teh kritičnih dneh? _______ 000 Stari pašnik je suh. Cenjeni K. T. B.! Gospodje Trunk, Ceme fn njim podobni pohajkovnčt iščejo novih pašnikov, ker stari pašniki so že goli. To je glavni vzrok, zakaj se zadnje čase tako zaganjajo v gl. odbornike & N. P. J. Mi člani pa posfcrbfmo» da vi gospodje 0-stanete pri svojih starih čredah — dokler bo kaj pasti — in na vaših starih pašnikih. - Rdeči nagelj, Mt. Clemens, Mich. » - K. T. B. 1 1 1 m 111 H O REVUI -POD LIPO". , Virginls, Mina* Prejel sem leposlovni mesečnik "Pod lipo", kateri mi zelo dopade, vendar moram reči, da bi mi revija še bolj ugajda, ako bi bila večja in s dlkami. Vprašanje je kajpada rsfVJBaaenih pot<*žkoč. "Pod lipo" je leposlovni mesečnik tiskan za vee, ki eo dobre volje. Vsakdo je rad dobre vdje, toda kakšne dobre volje? So ljudje polni dobre volje na sladkih uetlh, a raci jim: Daj, tukaj vzdignimo, je takoj njih dobra volja na koncu. Naglo ao preaodill, da ni prilike sa vžitek. brez njega pa dobra volje nI. Med temi ljudmi so drugI, kate-rim je potreba vse in dušsjo njen ukaz. H ljudje verjamejo, da dobra voljs more Iziti le is riobrcgs In koristnega storjenega dele. JugoslsviJs jo mlfda država s mnogimi ugodqoqtml zs razvoj. Njeni izsetnfltt se tudi prilagodc ameriškim razmeram Njena zgodovina je poglavje boja za evo-l*Klo in neud\ i«no.«t. Danes ima- jo očividno več svobode, da grade na »vejo roko, a čeetokrst ae pri tem grajenju pretrgajo vezi. Popolne neodvisnosti ni. Vedno novi nedostatki in drug je nave-zan na drugega. . ■ Kdor si zabije v glavo misel da mora graditi samo zase, »smo aebi kopičiti, da »e bo nekega dne odtrgal od sveta in živel paradižu ca steno, ta mora propasti, ker taka graditev je brez-miselna in brezplodna. Naravi sama ne pusti, da bi drevo previsoko zrastlo; če ne rodi, ga u-niči. Zato jejiajsigurnejic. di človek ostane pri idealih, ki O preizkušeni po ljudeh, kateri * dobre volje. Mnogi bi radi v domovino ni obiek. ali drago je vse, druimi velika in stroškov ne zmorejo. Ničesar nimsjo tam, pa bi v»ee-no radi videli in ebiekali zemljo, kjer so ee rodHi. Gledali bi jo * drugimi očmi, pozdravili s cem, ki je zrastlo v drugi re»-Ijl. Ali tega ne zmorejo. UhW pa zmorejo nokaj, da se nerjJJ na slovenski leposlovni list i lipo", ki prinaša lepe povesti. £ sma. pesmi in članke. Goji ideale, ki bodo zmagfll nekegs dn^ Naročnina na ta list j« šestintrideset dinarjev za «*> * to. Naslov je Tod lipo", Ljubljana, Prule, št. II. JugoelsviJe.g Jože KavdSČ. PISMA NA POfrn , ^ v Chicagu imajo: Stlf H^ št. 11«. Marija Ku*elj. ' «J Franc Ptekh, št *». Slovenija*, št. 041, John MJ* št. S4S, Martin Zborovsn. * Pisma dobite na glavni j veži. vhod z Adama ceste, n» » tekoče številke povejte kraj. ^ koder piemo prliekujete. Umri jadne«S.maJe v| d na Dunaju dr. v etaraeti 44 let IvA CKTRTOK, 17. —" Varova zmaga m ume $600,000. Kdor vel plača, ta bo kaadi-dat! — to Je bilo geslo. Washington, D. C. — Senatni preiskovalni odsek marljivo raziskuje zadnje primarne volitve in z vsakim dnem se zviša «kupna vsota, ki so jo ràzni interesi razmetali, da spravijo v senat o-ziroma na governerski stolček svoje ljudi, ki bi jsfa imeli na ipagici. Ko je odsek v pondeljek zvečer zaključil avojo sejo, ao prešteli do tedaj ugotovljene vgote, izdane pri primarnih volitvah, ter so ugotovili, da je kampanja požrla približno $1,-900,000. Največ je pogoltnil Pepper - Fisherjev kampanjski ikiad, namreč $1,100,000. Vun je plačal za svojo senatorsko no-minacijp malenkost $600,000, za Pinchotovo senatorsko kampanjo pa je šlo $200,000. William S. Vare, ki je pri primarnih volitvah prodrl ter je sedaj republikanski kandidat za senator js, je bil, v pondeljek zasli-lan pred preiskovalnim odsekom. Ni tajil, da je njegov kampanjski odbor izdal $600,000, pač pa se je gostobesedno izgovarjal, da ta vsota ni šlo vsa sa njegovo kandidaturo, temveč da ae je večji del te vsote porabil za šte-vilge druge kandidate za manjše urade na Varovi vodilni listini kakor na primer za Beidelmana za governerja itd. . Nadalje — pravi Vare — je moral priti pred ŠirŠo javnost pismenim potom in na druge o-giaševalne načine, kajti penn silvanski časopisi niso hoteli pri-občevati njegovih stvari. -Torej je moral njegov kampanjski od bor razposlati ogromno število kampanjskih pisem. Več v pondeljek zaslišanih prič je izjavilo, da se je šlo pri } zadnjih primarnih volitvah Pennsylvanie za to, če obdržijo Mellonovi interesi še nadalje popolno kontrolo nad pennsilvan-sko republikansko organizacijo. Zato pa ao Mellon in njegovi pri veski skušali s stotisoči dolarjev poriniti senatorja Pepperja, zvestega Mellonovega hlapca, na kandidatno listino. Senator Reed is Missourijs, ki je največ pripomogel, da se je ta preiskava uvedla in ki preiskovalnemu odseku načeljuje, z največjo odločnostjo raziskuje govorice o korupciji pri dragih primarnih volitvah, pri katerih so tri skupine tekmovale — kot na kaki javni dražbi — katera bo z največjo vsoto dobila kandidata. Zakladniški tajnik; desna roka Coolidga in baje najbogatejši človek na a vetu, katerega ima senator Reed posebno ns piki, P» je v pondeljek nedolžno izjavil. da je prepričan, da je bilo pri primarnih volitvah vpe pravilno in v redu ter da sta bils ti-*ta dva milijenčka 'postavno Iž-dana in potrebna/ "•tik protestai sbtd prit IIP*iheau koigrésu Sklicujejo ga češkoslovaške m bodomkpfa« organizacije l pondeljek dne 21: junija. Ev hariatični kongres nazi vaj« provokacijo ia gfcpost. i FR BT* ? -) ? ? ? ? i t~TT KOLIKO VESTE? Zn«n»tvMu rpriianja In odffOTorl. (Izrežite ln shranite, monda vam kdnj pmr pride.) I? T ? J t T T T ? f Chlcago, Illinois.—Po števOhih čeških trgovinah v Chkagu po oknih polno letakov, ki poživljajo atotisoče Cehov in Slovakov v Chicagu, da se udeležijo protestnega shoda, kateri bo prirejen proti evharističnemu kongresu. V letaku zveza čeških svobodomiselnih društev v Chi-cagu naziva evhariatični kongres največjo provokacijo prebivalstva Združenih drŽav. Pravi tudi, da je evharistična proslava preostanek iz dob barbarizma in kanibalstva ter je radi tega na sramoto .človečanstvu v dvajsetem stoletju. Pnjti napredku in vedi zastavlja sedaj katoliška cerkev najhujši boj in hoče preslepiti ljudstvo s pompom, za katerim zakriva svoje zločine, letaku pravijo češkoalovaški svo-bodojnislecl, da je ravno narod Cehov in Slovakov najboljša priča najkrvavejših zločinov rim ske cerkve. Letak poživlja vse svobodomiselne ljudi, napredne može in žene, da glasno protestirajo prot vsiljivemu Rimu, največjemu tlačitelju ljudstev. Delegati so se že zbrali od.vseh svobodomiselnih društev v Chicagu, da s kliče jo proteste proti glupo-stim, ki jih vlači v Chicago katoliška duhovščina. Pri shodu bo med udeležence tudi razde-na brošura z naslovom 'Evhorlst in bogožrstvo", katero je spisal dr. Pele. Protestni shod se bo vršil dne 21. junija ob osmih zvečsr dvorani Sokola Havliček i Tyrš na Lawndale ave. Glavni govornik na shodu bo dr. pele sam ter dr. Radešinsky in gs. Berankova. Nastopili bosta tudi pevski društvi "Lira" in "Kari Marka Govor bo tudi v angleščini. Vrši se velika agitacija med vasmi čikaškimi Cehi, da ss udeležijo tega shoda. Svobodomisleci kličejo Cehe, naj ne posabijo, do so potomci učiteljev, kateri so umrli mučeniške smrti pod krvoločnim Rimom. BOJ V TARIFNI KOMISIJI, 1 Zakaj ae morska vodojaz-likuje od sveže vode? Kdaj otroci najbolj raetejo? . ' Zakaj čebula izvablja solze «z oči? Okušajte aami odgovoriti na *ornja vprašanja in nato prl-n" rjajte avoje odgovore s sledečimi: 1 Morska voda je polna raz-nih raztopin. Olavna testopbur J< navadna aol, poleg te eo pa še druge mineralne soli. * Sf,ga skupaj je S4 kemičnih ele-n<» ntov v moraki vodi. 2 V dobi prvih šest meeeoev. * 'em času je otrok vsak mesec I** 'odstotkov večji tn dvajset <*l»totkov tešji. •1. i^ebola vsebuje oljno kotalijo, ki pri izhlopevooju sa~ f,r«*i nežno očeeno mreno. 0-ko • «oleenjedk izmiva kemikalija. po domače rečeno: brani ae ^ažeHh hlapov, • naročiti bi kkjioo Washington, D. C. — V tarifni komisiji se ne spopadejo samo' z besedami, ampak včasi pride do argumentiranja tudi e pestmi. Komisar Glassle je izpovedal pred senatnim odsekom za tarifno komisijo, da je komisar Culbertson, ki je zdsj poslanik na Rumunskem,, rekel o njegovem predlogu, ds ni drugegs kot dim. Glsssie mu je neto Vekel, da Je lažnivec. Culbertson ga le takoj aato udaril kar čez mizo z mehurjem za tobak. Glaaeie Je odvzel svoja očala, nato Je pa Culbertson prišel 0-krog mize, da premikasti Glaa-sieja. Preden je prišel do njega, eo Jih drugi član! obdržali vsakega na svojem mestú, da se nista mogla tepeti. ŠERIFU NI DOLG C AS V JECl. , Chicago. — V torek je bil dan "sprejemanja" v okrajni ječi v Wheatonu, kjer se nahaja čika-ški šerif Hoffman aa trideaet-dnevnih "počitnicah". Dolga vrsta sorodnikov, prijateljev In znancev je poeetila šerifa v ječi In osaljšala njegovo rolice s kupom rož. Prijatelji sh i ju. delav. proporcija v tujezbm-stvu rojenih pada. Waahlngton, D. C. — Analiza poročila federalnega števnega urada nam pove, da je proporci Ja v tujezemstvu rojenih prebivalcev v Združenih državah v letu 1920 nitja, kakor jo bila pred desetimi leti, ako ae primerja s poročilom prejšnjih let Leta lttO.jo bilo le 18.2 od, stotka v tujezemetvu rojenih prebivalcev v Združenih državah, medtem ko jih je bilo leta 1910 še 16 J odstotka. Odkar je bilo naseljevanje o-mejeno, eo krči število v tujezemstvu rojenih prebivslcev v Združenih državah. Število tu-jez^mskih prebivslcev ae je pomnožilo le v Dslswsru, Virginiji, Floridi. Teksssu, Novi Mehiki In Arizoni. " > ' ■Večji narastek je opaziti s* mo v Delawaru. Ruski kosa, povzročitelj trago-dlje, je mrtev. Dunaj, 16. Jun. — Knez Ciril Orlov, ki Je bil pred nekaj dnevi ranjen v dvoboju z avstrijskim baronom, Je včeraj umrl. Baron h« še bori a smrtjo. Dvoboj se je vršil radi baroty>ve žene, ka-«rs je potem izvršila samomor LJubavna tragedija Je zelo pretresle oetaake avstrijskega plemetva. Rimski,prelet napadel Rim, 14. jun. — Danes js prišel v javnost Incident, kl ss je pripetil'v pondeljek v cerkvi sv. Petra. Neki mlsdl prelet je hipno zblaznel v momentu, ko Jo po-Fn i prišel v baziliko. Duhoven • skočil proti papežu ln glasno zrekel neke bogokletne besede. Dve vatikaaaka žandarja sta hitro prijelo preleta in ga Izročila policiji. Jasa je e*j. pravi HaMjanekl London, U. Jan. — Pietro Ma-ecagni, iUlijanaki skladatelj o-per. je dejal poročevalcu "MIy News," de je M 4gšeml opij fn vee vlade bi role prepovedati "strupeno" godbo kakor ao prepovedale vfti-vanje opija, kokaina ia strupov« ( ollinwood, Ohio. — Cenjeni somišljeniku 'Ne prihajamo pred «vas, da bi vam ualljevall avoje ideje. Želimo le, da ee pogovorimo z vami kot delavec s delavcem. Pri tam pa ftpeHramb na vaš čut solidarnosti, na potrebo smotreaega dela na političnem polju v smislu razrednega boja. Mi vsi priznamo, da so delevske organizacije delavetvu potrebne, pa Mle to politične, strokovne, sadrtune ali druge organizacije. V ospredju pred vsemi sto v boju ss izboljšanje Življenjskega stanja in sa boljšo bodočnost delavcev strokovna in politična. V tem slučaju Želimo predvsem spregovoriti nekaj b^ sed o politični organizaciji. Strokovna organizacija, dasi potrebna delavstvu V prizadevanjih za/izboljlanje njegovega stanja, ne moro imeti za bo j potrebne sile, ako je brez političnega zaledja; aa dosego politične moči so potrebne politične or-ganisaclje. In Radar bo ameriško delavstvo bolelo postati resnič-no močno, bo adrutilo vse svoje organizacije v politični stranki. Socialistična stranka je politična organizacija ameriškega delavstva. Njen cilj je socializem. Njena taktika je, da s vsako-dnevnim bojem izboljša šivijen-Sko stanje delavoev še danee, kolikor največ mogoče, in Jutri ravno tako. Ona izobrazuje delavstvo, ga uajeaablja, da bo saslo enkrat samo voditi obrate, ds bo sposobno zs samovlado. Socialistična stranka zahteva socializacijo vaeh produktivnih in distributivnih aredstev. Vea njena politika ln taktika jo uravnana a tem ciljam na vidiku. 0o pa še drage etvari, ki se tičejo Izrecno naše slovenske javnosti, za katere,Je potreba, da ee zanima vsak panično napreden delavec. Slovenski klerikall-zem v Ameriki, daei oslabljen, kar je zaeluga bojev, ki eo Jih vodili prptl tedaj mogočnemu klerikalasmu vplivu napredni lementf v naši Javnosti, predvsem eooiallstl, J postaja aktiv nejši. Oživeti sa skuta s prirejanjem shodov in manifestacij, pri katerih aodeluje vee njegov aparat. Njegov namen j* pahniti naše ljudstv? sopet v temo, )s katere se ga je jzvleklo z največjim trudom. S sistematično propagando in s pomočjo župnikov so pridobili celo nekatera društva naprednih podpornih organizacij, da jim delajo *ta-fašo; to je pojav, kateri bi bU pred nekaj loti Io nemogoč! Pred nami. je vprašanje, kako preprečiti razmah vsaki sili, ki tišči v reakcijo. Negirati dej stvo, da je speči klerlkallsOm med ameriškimi Slovenci v procesu pošivljenjs, bi bilo nam v^ škodo. Kako mu preprečiti pot v domove slovenskih delavcev ln v njihove orgsnlladje? Marši kaj lahko storimo aa prosvetnem polja, S agitacijo, lahko za-branlmo marsikakšno njihovo nakano. Podporna društva naših Jednot ln svez «o eno polje, na katerem boja proti nazadnja-Štvu ne smemo zanemariti. Ampak v njih ao danes Sani vsakovrstnih prepričanj in verskih nazorov. Radltegs je slstemstič-no delo v znamenju nspredks ovirano. Najusi*»a*jše more-vršiti prosvetno delo« med delavskim ljudstvom le, ako Imamo za seboj organizac ija, kl ss jasno zavedajo svoje naloge. In take organizacije so socialistični klubi J. S. Z. .Oni morajo poetati eentrum va^a izobraževalnega dela v smislu zavednega delavstva med alo-venskim UuJetvotn v Ameriki. NI naš namen, voditi boja preti cerkvi kot taki, pač pa pobijamo ln bomo pobijali hlapčevsko vlogo, kl jo igrajo predstavniki serkve i**! masko cerkve v prid kapitalizma. V naših prisadsvaajih kono-tr.rai ia povečati prosvetae delo, kl ediao je trojnega značaja, rsču-nomo, da se aan. pridružile vsi, kl su resnično napredni In postanete aktivni člani J. S. Z. IsteUko računamo, da vaa resnično napredna društva prleto-pijo k Izobraževalni akriji JSZ Ta pealaalee je pvod vsem namenjena slovenskemu delavetvu 9 držari Ohlo# ia povedali bomo sakaj. V nedeljo dne 20. junija se bo v Clevelandu vršila šeeU redna konference ohljskih klu bov J. S. Z. in društev izobraževalne akcije J. S. Z. Zborovanje ee bo vršilo v proetorih kluba Št 27 J. S. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clalr ave. Konference se prične ob 8. zjutraj. V soboto 19. junija zvečer pred konferenco priredi klub št 27 domačo zabavo in banket v istih proetorih. Prebitek is namenjen konferenčni blagajni. Klubi J. S. Z. ia draštva laobro-Ževalne akcije v Oh i ju. udeležite ae te konference. Na banket so vabljeni vsi udeleženci konference, sodrugl ln somišljeniki v Clevelandu in okolici, da ee ga udeleže. Pogovorili se bomo o našem delu dosedaj In obenem bomo doMli dovolj časa. da ae razvedrimo v prijateljskem krogu. —— Jooeph Preslerl, ugasni sklicatelj konference. in druglMpovedo svojemu Ime- dobi ljudi, ki nu in sArične delovati popolno- žiti ma pod novini Imenom. čun robi Kulturno društvo naj bo res v bressnačajnf! korist la izobrazbo cele naselbine. Politika, ako še more biti, naj bo sase. Svobodno 1»akemu članu, kam spada izven kluba. Kulturno društvo mora biti neodvisno od veake stranke in poli. tike, če hočemo, da bo stalo kor skala, in dosegli bomo do se-1 ko slaba je daj nam nesnane uspehe. Za dramski odsek društva "Lilija" to (jeni slu-na ra- To so ji priprav- Prisadetl ao as oglaaiH. Mllwaukee, Ker ss je dramski odeek društva Lilija ob zadnji svoji prireditvi zahvalil vsem po sasluženju, zato nam je v št. 25 "Vestnika" nekdo blagovolil prisoliti toplo zaušnico, katera pa Je odletela ravno v naspfotno smer. Ml nismo sicer imenovali nikogar, toda kdr se je dotičnl izrazU, ds js dobil 'Naprej' po 'nosa1, morsmo k temu samo reči, da je dobil po sa- s[ služenju. Vsem navzočim je znano, da je bil pevski zl>or Naprej na programu, da poje ave* čer. Ravno tako jim je znano, da petja ni bilo. Bila je toraj blamaža. Kdo je temu bil kriv, nam ni znano, zato tudi ne obsojamo nikogar. O kaki vražji dolžnosti tukaj ni bilo govora, pač pa Js lepo ln nič več kot prav, da vaak stori kar. obljubi. Ce-H mu se potem Še enkrat blamlra-ti v javnosti. Papir je potrpežljiv,' prenese vke, kar kdo zapiše, a vprašanje nastane, če "je res vse tako kakor zapisano. Naš namen nI bil ln ne bo ni •koli, koga izzivati, hočemo le podati Javnosti resnično sliko nar lega delovanja v evrho združi tve. Dotlčalk piše, ds smo dobili lepo lekcijo glede nsše razdvojenost!. Ds, rslosti« s resnično dejstvo je, da smo rsvno v naši naselbini tako rasaepljen In tako majhni. MI ae popolno-ma strinjamo s idejo ensgs kul turnega društva, In tisto dobro In močno, da bi bili v stsnu res neke J pokazati. * « To potrebo smo mi še dsvno spoznali, razpravljali smo na ns Šlh sejah mnogo o tem, ker smo dobro videli, da gre ne obeh straneh prezaspano. KohČno smo zaključili poslati poslv ss združitev "Nepreju" in "Danici", <*a postimo "oživljen je na kultur nem polju v naselbini. Dne 20. januarja, 1926, smo izvolili združevalni odtN#k! naj sestavi poziv gorilmenovanlms drultvoms. Pogoj js bil pred vsem, ds ml kakor tudi druga društva se odpovemo svojemu Imenu ln ee potem skupno zbere novo, pod ksterim naj M potem skupno delovali v korist osle mll-wsuške naselbine, S tem smo storili korak naprej, ln ao nazaj, kakor se nam očita, Hanin. Je dala kmalu nato odgovo^ da ne pač niso poznali Še toda/ vredno st! takega sdruisnja. * Naprej po ae je ogfaeH po dsvsMh me-aecih, daalravno niso bftl pri pravi jeni, se odpovedati dvojemu imenu. Hkllcsli so sojo s nsrne-nom, da se priklopi dramski odsek draštva Ullja k Napreju. Govorili so o namožnosti, zavreči Ima radi premoženja In ustanov nikov Napreja. } |Od noše strani ee je predlagal |fe naj poete Svoje prsttstenje socialističnemu klubu la prič nI mo popslasms s novega, kar kul turno droštvo sploh ae deluje radi dobička, temveč sa izobra« UO in napraoan sme naasioina, ¡w btt predlog popolnoma aa m< »t.* toda vee ss js podrlo, kar al naša krivda. Mislimo, da ao to sodMtol dokazi, da vaak lahko izpridi, da |/<>kttaali dobro voljo lalmsli najboljša namene. Mi ne vidimo tem nlkekege koraka ^aasaj," pravi korak aaprej. K«i t ^ e tiate grmada, ss je pe najbrž« vnela v glavi dotlčoemu ki Je tiatozopieal Ipov dar jamo še sakraš, da mi in bomo še vedoo aa i»t< »tališču, to je pripravljeni se «drašltl psd pogojem, da as pryi • Is aeverne Mlnneaple. * Preganjan in fatiran je bil že od nekdaj še v domovini preprost slovenski narod, zato je trunjp-ma zapuščal svoj rojstni kraj v upu na bolj|o bodočnost. CUj delavstva je bila svoboda, demokracija, kl so sl jo želeli tako željno, da so se selili na daljni kontinent, v Ameriko/ Na tiaoče jih je zvabil mrzli sever,v kraljeatvo zime, severna Minnesota.1 Tam, kjer Je sako. pala narava avoje zaklade, ao si postavili borne domove. Boljše življenjske razmere so jih pri. pravile, da so žrtvovali svoje moči induatrljl, tisti ogromni Industriji, aa kateri sloni moderna civilizacija. Kjerkoli se kopiči-jo gore rude, žive Slovenci, po širnem šelesnem okrožju. Trdo delo jih odvrača od misli, da bi laboljšali svojs rasmere; v pijači iščejo razvedrila, pijača pa Jim ubiia čut mišljenja. Ob proatih urah gledajo nazaj vrsto let, Spršlhsmba čaaa. Stari ln izmučeni legajo počaal drug sa drugim ob ceeti smrti—hlapci šivljenja. kl eo vagajail sinove narodu, kl Jim je dal demokra-cijo. m Že od toekdaj je bil naš narod vajen hlapČevatl. Pod staro Av> strijo so ga ssvajali rasni flll-stri, mu kradli čaat in ga teptali v prah, a narod se Je prebudil, pokazal tistim, kl so gs zaničevali, avojo stran in danes so o-sramoieni. Tužna nam majka, da tudi ml nismo na boljem v novi domovl-Rasne propallee se skllcsje- wmmmm& . jo, da delajo sa narod, v reanlci 1mv1h1« pa jim js nsrod U orodje sa osebno korist, ds ga podajajo w tf^fr fr raznim pol tičsrjem veeh strsak ohU1n ^ (1l,uliln0 ob času volitev, Kdo Ima od te- Kom Kleli bi nas dO gs korist? Slovenci, ako adrašo* ni, aa odletevnlat faktor aa Is. lesnem okrožju, oh «ase volitev S tem računajo operator JI politične maline, ob času volitev na- Rake Izboljšati jate propallee raaeepljo Slovea-ce na toliko strank kolikor kan-dldatov, in to se ponavlja od lefa do leta. Koristi pa nima sape. <4«I t.---* M« » Greensboro, Pa. — Z dolom se ne morem pnhvalttJ, kar delamo . .samo po dva In tri dni na teden, IJano ljudatvo, nlU brezanačaj-^^H Jm tudl nlčt Savske rkz- ~ mofe na splošno ao Slsbs. , Pri Cane«vlile Cokenlgaa družbi no poznajo plačevanja od tons, tem-Vsč računajo od aalošene kare. Kar» pa držijo od sne tone in pol do štirih ton. Plačajo pa po rwk do f 1 od Vagon/. Po tem najboljše vidite, kako je Življenje za rudarje. Posebno težavno je za tiste, kl Imajo dru-llne Težko Je, ko jo pri tako malem zaslužku toaba vee kapltl neži, ki ljudstvo zapeljujejo. To značijo javne službe, koliko js v njih zaposlenih Moveac Ljudstvo sl je ponajveč krivo, kl verjame vsakemu na-t vezo vale u laži, reenlcl pa noše priti do dna, da se aamo učilo rasmer. Kriva je tudi ignorant-nost tistih, kl se štejejo, da so voditelji, a ne študirajo časov nlh razmer. Le svojo starokraj-ako politiko gonijo prsd seboj, kot so gonili volarji vola Iz Ljubljane v Tn t, vedno po eni coetl, po stari šesti, nikakor se pa ne morejo fsivadiU časovnim razmeram. J*oddbol so človsku, kl stoji v megli In mialt, da Ima nekaj bistvenega prsd seboj. Ignoranta je1 tema ln bistvo samo megla, katere se človek ne more oprijeti. Večkrat se pripeti, ds sapa pre^e meglo, zs kstero se skrivsjo oretznačajnežl ter Jih pokaže l/udstvo v pravi luči, i |iid*tvo pa Ima sopet eno nalo. ga več, da eS M is šole žirije« •Ja j- * Ne živimo pod okoltlčinaml demokracije. > Demokracija po-m «ml vlado ljudstva, kjer sl IJud-*tvo samo dala zakone. Živimo ikm1 okoliščinami republike, Iju-dovlade, kjer sl-ljudstvo potom svojih zastopnikov oziroma zastopniki ljudstva delajo postave /a ljudstvo, od kojega so zato izvoljeni. Zgodovine nam pove, da že od nekdaj izza čaaa barbarizma ek> nffltlrata dva razreda, goapodn-j«uidit je naenkrat vetal, objel Lueionno in jo je vea raa- "IsbertSi Zahtevam poljub ali vaše premoženje." SAMO 6 DNI PREKO » IWMtaü «traSU M «j, FSAMZ - M. jafr, 17. julij, PANS • • - . J. io 24. juliji r MOTAM 1Mb švignila lil M. Dearborn St, Okacin. ali lokala! arentje. DA SKUHAS DOBRO P! VO, PISI PO N ASE PRODUKTE. Iauuaoir*aalotl slad, hmslj. .Udfa ta vse «ngo pnhrobšfltes. foakoatt« ia «o vmMnH*. da Js dom. pri * Mrijaas, riadWHarjsm h v pr» šamo prim.ren p» aariglih. Pütts m FRANK OGLAR, Nfasfcr Ave—. Clovslsad. (j SVETNIK Tlaki vabila sa veselice ia shode, vizitnice, «umike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenske», hrvatskem, alovaikem, fcJkerik,«nemškem, wf leškem jeziku in dragih. VSA POJASNILA DAJK VODSTVO TISKARNE TAM SB DOBB NA ŽRUO TUDI VBA USTMKNA POJASNILA