Leto II., štev. 44 P***ntm V Ljubljani, nedelja dr februarja f92t. Posamezna štev. 1 K tsh>]t ob 4 dotraja Stane oeloletno .. 180 S aesetao.......15 a m sased. ozemlje 300 # n taosemstv. • • Oglasi zs vsak mm »fRM stolpca (68 mm) 3 K mali oglasi do 80 nua stolpca (68 mm) . 1 « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UrednlStvor ■ lBklofiSeva cesta it 1«* Telefon *t 72. Uoravntitvoš Sodna nlles it& Telefon it 88. SaStmkr. poŠt eek. uradi stev. 1X842. Prvi 4 členi ustave sprejeti. Beograd, 19 febr. (Izv.) Seja ustav- ' Dulibičev predlog je propadel z 21 sega odbora se je pričela danes ob proti 20 glaseom. Zajedničarji, mu- pol 5. uri. Klerikalec Dulibič je za- slimani in klerikalci so umaknili svoje nteval posebno trgovinsko državno predloge o pokrajinah, zastavo. Komunist dr. Markovič je Zatem se preide na glasovanje 2, razpravljal o ruski sovjetski repub- dela člena 4. Socialni demokrat Di- Eki, polemiziral z meščanskimi repu- vac je predlagal, da se odlikovanja blikanci in konstatiral, da so se zem- ukincji. Laginja se protivi nazivu Ijoradniki po svojem programu spo- gradjanin in zahteva izraz državlja- jili z buržoaznimj strankami. Duli- nin. Minister Trifkovič odklanja vse bič jemlje v zaščito slovenski jezik, '"spnminjevalne predloge, češ to ni dialekt, saj ga bolj težko č!en 4 se sprejme po vladnem razumem nego bolgarski! Citira de predlogu. aiokracijo in pravi, da je iz njenega K členu 5 predlaga DuTibič (kie pisanja razvidno, da nočejo vladne rl':alec), da se zajamči pravica do stranke sporazuma z drugimi stran- dela. Razprava o tem členu se za kami. ključi. Ljuba Jovanovič (radikalec) pravi, Prihodnja seja ustavnega odborr da je naš narod ne samo izbral leta je v ponedeljek dopoldne ob 9. uri. 1903 današnjo dinastijo, ampak je Beograd. 19. februaija. (Izv.) Mi bil tudi 28. novembra plebiscit za nister Trifkovič in ministrski predsed njo. Republikanci so povsem pro- n'k Pašič sta izjavila imenom vlade: padli. Protivi se, da se odloča o ad- Vprašanje naziva države je rešeno v ministrativni razdelitvi zemlje in da se stvar prelomi preko kolena. O tem ^ dr^va je pod {em imeaom ^ 'mčd naj se razpravlja, kadar pride na narodno priznana. Potreba tega nazi- dnevni red. Odgovarja na Duhbicevo va se opravičuje s tem, ker se je ho- trditev, da so vsi dialekti od Triglava telo dokumentirati, da so vsa tri ple- do Črnega morja eden jugoslovanski mena našega naroda enako priljublje- jezik. na ni med seboj enakopravna. Narod- Za prvi odstavek člena 1 so gla- no viieče- k{ 3e organizacijo države dovali vsi proti 9; za drugi odstavek prvega člena co gksovali vsi proti iztgl^t 15 (proti so glasovali socialisti, re- naziv ostane kot ^^ naziv. To pnblikanci, klerikalci, muslimani m pa ne sega v privatne in politične cd- Nerodni klub). Za člen 2 so glasovali cešaje. si proti 9, za člen 3 vsi 7. - Csliski grb kot pred' stavšteSl Sliovensle. tfeni peSoSal« Beograd, 19. februarja. (Izv.) Danes p __, in .. n s vr Ipopold. so bili razgovori'ined ministr- Beograd, 19 febr. (Izv. Na.da-predsednikom Pašičem in Davi-nasnji seji raaikalsko-demokratskega doviče^ ter odposlanci kmetijske komiteja je poslanec dr. Žerjav iz- stranice Pudjeto, Lasičem in Kretičem. javil, da mora znova sprožiti vpra- Do rezultata ni prišlo, ker so zastop-šanje grba zato, ker se radikalna niki kmetijske siranke izjavili, da mo-stranka Prani brisati vsa tri plemena' rajo vprašali še svoj klub z ozirom na v smislu člena 2. Ako ostane v grbu j ker Pašič ni pristal na nekatere samo srbsko in hrvatsko ime, bi mo- .. gle separatistične stranke to zlorabiti proti ideji enakopravnost; vseh treh plemen. Vsled te izjave so izrazili srbski poslanci željo, da se dene v grb, ker ne morejo izbrisati iz njega srbskega in hrvatskega historičnega grba, tudi ščit, ki naj oi prilično spominjal na preteklost slovenskega plemena, ki je sedaj za vselej ujedinjeno v skupnost s Hrvati in Srbi. Nato je dr. Žerjav predlagal, da se sprejme celjski grb s tremi šesteiokotnimi zlatimi zvezdami na modrem ščitu kot grb, ki spominja na preteklost Slovenije. Predlog je bil sprejet z do-stavkom, da se polumcsec ne odstra- Beograd, 19. februarja. (Izv.) Danes dopoldne so dobili poslanci mu-c,u j slimanskega kluba instrukcije od centralnega odbora stranke v Sarajevu. Posl. Hrasnica in Vi lovit sta imela sestanek z ministrskim predsednikom Pašičem o pogojih, pod katerimi bi mogel muslimanski klub podpirati vlado pri ustavnem delu. Jutri se razgovor nadaljuje in bo končan. Jutri bodo zbrani vsi poslanci muslimanskega kluba v Beogradu. Beograd, i9. februarja. (Izv.) Demokrati in radikalci so se sporazumeli, da vsi člani ustavnega odbera ra-dikalske in demokratske stranke drže vsak dan dopoldne konferenco, kateri bo predsedoval en dan Ljuba Davido- Poostritev cenzure v Sloveniji. Ljabljana, !9. febr. Kakor smo iz-, ga pisanja, s katerim se načrtoma vedeli je deželna vlada dala na vsa. ubija avtoriteto oblasti ter s siste-cenzurna mesta v Sloveniji ukaz. da matično gonjo, z lažmi in s psova-naj ss posveča pri cenzuri časopisja njem izpodkopuje ugled države in večja pozornost podivjanosti in si-j njenih uradov, ie posamezne časopi-stematski doslednosti, s katero se je' se v smislu aecemberskega ukaza zlasti zadnji čas začela nedostojna ministrskega sveta začasno ustaviti, gonja proti držaji, oblastvenim od- J Kakor čujemo, so dali neposredni redbam, poedinim plemenom našega ' povod za poostritev cenzure razni naroda ter uradnim osebam. Kjer klerikalni listi, ki sistematično, s član-presega pisava časopisja meie dostoj- ki, noticami, načinom poročevanja ne kritike in je v nasprotju z obsto- širijo med narodom mržnjo proti ječimi zakoni, je vporabiti z vso državi in dosledno spodkopiijejo nje-ltrogostjo cenzurne predpise ter pi- no avtoriteto. Na nje pada tudi glav-sce tudi kazensko zasledovati. V slu- na odgovornost za gotovo ne sim-čaju trdovratnega in nepoboljšljive- patične odredbe deželne vlade. ni, ampak se ga namesti pod tri plemenske ščite, da se s tem spominja tudi rojakov muslimanske vere. Sklenilo 6€ je, da ta predlog predloži v seji ustavnega odbora poslanec Ljuba Jovanovič. IZJAVA DEMOKRATOV O IMENU DR2AVE. Predno se je glasovalo o prvih treh členih ustave, je minister Trifkovič izjavil, da sprfejme izpreminje-valne predloge radikalsko demokratskega bloka in je dodal glede nazi-vanja države, da vlada ne more iz-premeniti svojega stališča v tem pogledu, da pa naravno ni nasprotna temu, da se država v privatnem in političnem življenju imenuje z drugim imenom. Nato je poslanec Tomljenovič imenom demokratov zlasti iz Slovenije in Hrvatske izjavil, da smatra odklonitev imena Jugoslavija tudi v službenem nazivu za velik pogrešek, storjen že na Krfu in pozneje v Zagrebu. Demokrati nočejo zaradi imena države upropastiti ustave, ker verujejo v večno zvezdo države in moč jugoslovanske ideje. Narod bo preko historičnih plemenskih imen pre-fel na dnevni red, t. i v popolno jjedinienie. ! vič, drugi dan pa Ljuba Jovanovič. ' Na teh konferencah se bo razpravljalo o sporazumnem delu v ustavnem odboru. Prva konferenca bo jutri dopoldne. Beograd, 19. februarja (Izv.) V Beograd je prispel dr. R. Walter, Ra-dičev advokat iz Zagreba, član Hrvatske zajednice. Iz njegovega prihoda se sklepa, da bo tudi Radič sam prišel v Beograd. V parlamentarnih krogih se je danes dopoldne trdilo, da bo prišel Radič v Beograd dne 23. februarja in pri tej priliki posetil ministrskega predsednika Pašiča, predsednika skupščine dr. Ribarja in vse šefe strank. Beograd, 19. februarja. Ker je poslanec Nastas Petrovič odstopil kot član ustavnega odseka, pride na njegovo mesto dr. Miroslav Spalajkovič. Beograd, 19. februarja. Dr. Korošec je odporoval nocoj v Ljubljano, da poroča vodstvu svoje stranke o politiki stranke in o delovaniu v ustavnem odseku. MIlan Savcič t Beograd, februarja (Izv.) Danes popoldne ob 16. je umrl Milan Savčič, narodni poslanec ih ravnatelj Epohe ter predsednik srbskega novinarskega udruženja.____ Moskva, 19. febr. Pogajanja v Ri-gi obetajo uspeha. kmetijske drufbe. Beograd, 19. februarja. (Izv.) Pcsto-ianie klerikalne stranke v Kmetijski iružbi vzbuja v političnih krogih ve-iko pozornost Zlasti prodirajo pri vladi v tej zadevi tudi poslanci Samostojne kmetijske siranke, ki zahievajo, da vlada v slučaju nadalinega nezakonitega odpora klerikalcev postopa brezobzirno. V tej zadčvi je opetovana intervenira! poslanec Pucelj pri ministru notranjih zadev. Ministrstvo pričakuje, da bo deželna vlada točno izvršil naročilo, ki ga jc dobila, da ae mora vršiti občni zbor Kmetijske družbe pri popolni garanciji reda in svobodnega glasovanja. Konec kronskih nov- čanis. Beograd, 19. febr. Vprašanje odtegnitve kronskih novčanic po 1, 2 in 10 kron iz prometa, se mora v glavnem smatrati za dovršeno. Spuščajoč v promet količine drobnega kovinskega denarja, je ministrstvo za finance odtegnilo iz prometa znaten del kronskih bankovcev. Defini-tivno se vzamejo ti bankovci iz prometa v najkrajšem času, ko dospe še ena pošiljka bankovcev po 25 par (novec vreden 1 krono). Kovani drobiž se spušča te dni v promet na hrvatskem, v Sloveniji in Vojvodini. Šele ko dospe zadostna količina kovanega drobiža in bo zadoščeno potrebam tudi po ostalih krajih, v katerih cirkulirajo drobni kronski bankovci, se razdeli kovani drobiž po Srbiji in južnih delih države. Mi-nisier za finance je prejel te dni štiri vagone kovanega drobiža (825.000 komadov po 25 par, a ostale po 10 par). Glavni državni blagajni so izdane že vse potrebne odredbe, tako da se že danes začne z izdajanjem kovanega drobiža v Beogradu. Najprej bo razdeljen drobiž po 10 par, a kmalu mu bodo sledili novci po 25 par. Kova uvozna tarifa. Beograd, 19. februarja. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ekonomsko-finančnega ministrskega komiteja. Poleg drugih vprašanj se je pečal tudi z uvozno tarifo. Definitivno je sprejet tarif uvozne carine, ki stopi v veljavo še danes. Pred londonsko konferenco . London, 19. febr. Llovd George je izjavil: Velika razlika je med tem, ali naj plača Nemčija vse stroške svetovne vojne in ali naj plača, kolikor je pač zmožna plačati. Že v Bruslju je dejal, naj plača Nemčija, kolikor more prenesti, in stoji še danes na tem stališču. Vprašanje je Ie, koliko more Nemčija prenesti. Ako hočemo izsiliti nemogoče, ne dobimo prav ničesar. Ta vojna je stala toliko, kolikor ne more plačati nobena država, namreč 50 milijard funtov šterlingov. Odškodnina se more phčati !e v blagu ?Ji z delom. Zaradi tega so zavezniki stavili izvozne carine v re-paracijski načrt. Govimik bo storil po svoji moči vse. da iztisne iz Nemčije zadnji novci č, ki ga more p!a-čati. Končno je Llovd George omenil: Obžalujem, da člani parlamenta, ki ne kažejo nobenih globljih čutov odgovornosti, predlagajo stvari, ki so popolnoma neizvedljive in ki jih pameten človek ne more priporočati. Ako Nemčija načeloma aoče zadostiti svojim obveznostim, bi to rodilo akcijo, s katero bi si zavezniki to izsilili. Preden pa kaka vlada prevzame odgovornost za to, morajo biti vlade, parlamenti in narodi prepričani, da temelji neizvedba obveznosti na načelnem poizkusu Nemčije, Evropo zopet izzvati Rim, 19. febr. Kakor poroča «Tri-buna», je Luzzaiti, ki je' danes predsedoval seji zborničnih odsekov za finance in zunanje posle izjavil: Nemčija more plačati obnovitve, katere zahtevajo cd nje zavezniki, ker ima v to potrebne vire. Nemčija nima skoraj nikakih inozemskih dolgov in se nahaja tedaj v boljšem položaju, kakor druge države. Pariz, 19. februarja. V seji senatne komisije je Briand obrazložil, katere kazenske ukrepe je odobrila enfenta, ako Nemčija ne izvrši pariških sklepov 1. v mir. pogodbi določeni rok okupacije teče šele od tedaj, ko Nemčija dokaže svojo dobro voljo, izvršiti obveznosti. 2.) Razširjenje zasedbe. 3.) Eventualna izprememb3 gospodarskih razmer Porenja s sosednjimi deželami. 4.) Nedopustitev Nemčije k zvezi narodov. Kazenske odredbe se Nemčiji ne bodo naznanile, ker so predvidene v pogodbi in ker Nemčija nima pravice, o tem razpravljati. Pariz, 18. febr. Zastopnik Združenih držav v reparacijski komisiji Bovdan je obvestil komisijo o noti, ki naznanja, da so oficiozni zastopniki Združenih držav odtegnejo komisiji. London, 19 febr. (Izv.) Dolnji dom je danes z 232 proti 84 odklonil predlog poslancev Labour Par-ty, da naj vlada oskrbuje brezposelne delavce. V debati je Lloyd George izjavi!, da je dela povsod in vedno dovolj, a da ga ni, krive so strokovne organizacije, ki nočejo pristati na zvišanje produkcije. ! Beograd. 19. febr. Po poročilih Praga, 19. febr. (Izv.) Zdravstve-1 ^ Sofije namerava ministrski predno stanje predsednika Masaryka se je s«*nik Stambolijski v kratkem pose-znatno zboljšalo. Včeraj predsednik .t,h, Ate?" PoIeS sklenitve grško-ni imel vročice. Tudi noč ie Izvrstno oo garskega sporazuma namerava prebil ter se počuti.dan« svežega, bolgarski mmistrsKi predsednik potom Rum unije priključiti Bolgarijo Beograd, 19. februarja. (Izv.) Tekom juniia se bo vršil v Ljubljani kongres. jugostovanskh žen. Prisostvovali k mali ententi. Pariz, 19. februarja. (Havas) Gene- bod na tem kongresu delegatje vseh | tali Vavcle, Lyautey m Eranchet

Iair», je prišlo do francosko-poljske-ga gospodarskega dogovora. Trgovinske pogodbe so že podpisane, pogodbe, ki se tičejo drugih stvari, se podpišejo v kratkem. Francoska vlada bo s svoje strani delala z vsemi silami na to, da sodeluje pri ustanovitvi zveze splošnega, predvsem pa vojaškega značaja, katera bi obsegala Poljsko, Finsko, Baltske države, Rumunijo in češkoslovaško. Pariz, 19. febr. V komisiji za zs» nanje posle belgijske zbornice je izjavil Paul Eyntans, da misli Nemčija na maščevalno vojno, toda Belgija se ne bo dala breskrbno uspavati. Ta Izjava je zbudila veliko pozornost Zagonetna afera priit« ca SiSfcta- PARIZ, 19. febr. (Izv.) O izgnan* stvu princa Siksta Bourbonskega javlja Matin da je ta ukrep italijanske vlade jako skrivnosten. Prmčeva knjiga ic izšla 2e pred meseci, za njo je vedela vsa Italija, ker je o nji italijansko časopisje obširno razpravljalo, a to ni motilo najodličnei-ših italijanskih krosov, da ne bi sore-jemali princa z vsemi častmi. Matir-trdi. da je vzroke izgnarstva princa Siksta iskati vse kje drugje, a da se je italijanska vlada skrila za Siksto-vo knjigo, ker ji Je bilo neprijetno in predeiikatno objaviti prave razloge izgnanstva. List obeta senzacijoral-na razkritja o tej zadevi. Italijanska vlada je v ostalem vedela, da princ Sikst že več mcsecev ni bil v Italiji. Nov grSk« poraz. Moskva, 19. febr. Iz Tiflisa javljajo važen uspeh kemalistov proti Grkom v Mali Aziji. Irska kriza« London, 19. febr. (Izv.) V noS od petka na soboto je angleška vojska obkolila irsko mesto Dublin in pretrgala vsake zveze mesta z okoli .o. V mestu samem patrulirajo oklepni avtomobili, a policija preiskuje vsako hišo. Na ta način misli angleška vlada dobiti v roke voditelje irskega pokreta, ki so bili poprej vedno pravočasno obveščeni Vstop in odhod iz mesta je vsakomur brez razlike prepovedan. Govor poslanca 6. Žerjava! Politične Befežlrc v ustavnem odboru, dne 14. febrnarja 1921. Klerikalni načrt še ni znan širšim ferogem. Zato treba, da se nekoliko pomudim pri njem. šef pokrajine naj se potom načrta imenuje iz ter-no predloga pokrajinske skupščine. Naravno bo večina skupštine predlagala za kandidate politično jednake kvalitete, n. pr. iz Slovenije 3 osebe, podobne dr. šusteršiču. Uradnike imenuje pokrajinska vlada, samo glede onih preko VI. razreda dovoljuje ministru, da imenovanje prej odobri. Uradniki so odgovorni le pokrajinski vladi. Pokrajinska vlada pod predsedstvom nekakega podkralja ima 12 poverjenikov: za notranje, za trgovino in obrt, za prosveto in vero, za gradjevine, za poljedelstvo, za šume in rude, za agrarno reformo, za zdravstvo, za finance, za socialno politiko, za prehrano, za pravosodje. Rečeno je sicer, da v kolikor ti pokrajinski ministri vrše državne posle, so odgovorni centralni vladi. Ali ko vidimo n. pr. avtonomnega poverjenika za trgovino, za notranje itd., res ne vemo, kaj še ostane ministrstvu. Ako teh državnih funkcij še kaj ostane, se morajo seveda vršiti preko onega poverjenika, ki je poslu najbližji. On ima torej eksekutivo v roki. To nas dovede v nemogoče situacije. Vzemimo, da je centralni vladi neprijetna prisotnost karlističnega agenta v Sloveniji. Ona ga ne more umakniti, ker je to avtonomna stvar. Ako se v šolah vrši pouk v duhu verske in-tolerance ali pa neprijazen ujedinje-nju in kulturnemu zbližanju, minister prosvete ne more nič. Ako se trgovec iz naših krajev hoče v drugi pokrajini naseliti ali pa vsaj trgovati, ga z upravnimi šikanami avtonomna policija in trgovinski urad lahko uničiti. Oficirjem in činovni-kom iz drugih pokrajin se lahko administrativnim potem zabrani nastanjen je, če ni instance, ki bi prenapeto avtonomiste brzdala. Ako je kak davek nesimpatičen, ali če je cela provinčna uprava v roki opozicije, ki hoče nagajati državi, bosta finančni poverjenik in le deželnemu zboru odgovorni uradniški zbor lahko s pasivno resistenco sprečila vse. V slučaju, ko treba ukrepov za varstvo meja, ta resistenca lahko spreči preskrbo armade in celo mobilizacijo. V sedanjih razmerah lahko pomeni smrt države, ako da svojo moč iz rok. G. Sušnik ima že pripravljen odgovor na vse te očitke, češ, da njegov načrt obsega tudi določbo, da gredo spori med pokrajinsko in državno oblastjo pred državno sodnijo. Reči moram, da je ravno takih kompetenčnih sporov naši državi še treba, da zraste pravna negotovost! Ker mora 12 poverjenikov imeti delokrog in ta delokrog vsaj konkurira z ministrstvi, pride v vsaki malenkosti lahko do spora, ki ga bo odločila državna sodnija, kadar bo za stranke prekas-no, pa tudi državna avtoriteta bo že pokopana. Proti nagomiljenju kompetenc na breme dežel moramo imeti pomisleke tudi s stališča financ nekaterih delov naše države, ki jih narava ni obdarila z bogastvi. Slovenija n.pr., zanemarjena od Avstrije, ni mogla razviti industrije. Ona bo brez dvoma, če izkoristi svoje naravne in duševne moči in svoj položaj, enkrat postala zelo aktivna pokrajina v tej državi. Ali da to postane, ji treba pomoči vse države, ne pa prenapetih davčnih bremen, ki bi ji nastala, če bi se sprejel načrt SLS. Ustava Jugoslavije mora poleg praktičnih potreb ustrezati vsaj za 20 do 30 let tudi zahtevi, da je trden oklep okoli nove države. Največ držav je razpadlo v prvih letih svojega obstoja. Ni dvoma, da postoji med nami mnogo centrifugalnih sil. Slovenci smo, odgojeni od prejšnje države, še nedavno proglašali za največji ideal samo zedinjeno Slovenijo, in veliko jih je, ki ne morejo prestopiti na širši in edino možni ideal. Hrvati so tradicionelno odgojeni v historizmu. V zlo je šteti inteligenci, ki mora vendar videti naprej, če ona zadržava neuko maso v preživeli ideologiji. Zato, da se vsaj n cm generacija v tej državi amalgamira, treba, da ustava zajamči popolno svobodo gospodarskega medsebojnega po-mešavanja, da se spreči vsako umetno mejo, ki bi oteževala nastop občutka popolne gospodarske solidarnosti. G.Laginja je rekel, da je dovolj, če damo državi vojsko in diplomatsko zastopstvo in tudi denar za te. To ni dovolj. Dati ji moramo pred vsem našo deco, da jo država v svojih šolah vzgoji v dobre Jugoslovane. Ako šolstvo zapade pokrajinam, morejo vanje zaiti vsi mogoči strupeni vplivi. Zlasti je nevaren klerikaiizem. Apeliram na vse one, ki poznajo nevarnost rimskega kleri-kalizma, da sprečijo vsako možnost, da bi se klerikaiizem polastil naših otrok. Ustava mora tudi zajamčiti, da ne pride kdaj v tej državi do verske nestrpnosti ali do verskih bojev. To e možno le, če se v zakonodaji dosledno provede misel verske svobode. Tu ne moremo nazaj, pa naj udi kriče, da je to «Kulturkampf». Končno še opombo z ožjega slovenskega stališča. Nas Slovane zelo Doli, ker smo deloma po tragični usodi, deloma vsled lastne krivde izgubili velik de! rojakov. Ti rojaki onkraj začasne državne granice bodo najprej svobodni, če se naša država ojači. Jaz moram odločno zavračati, da se od strani g. Sušnika skuša eskomptirati narodno nesrečo v prid nekakemu povzdigovanju av-onomije, češ, če bo avtonomija, bodo prej Slovenci osvobojeni. Ravno zaradi njih moramo osredotočiti državne moči. Ce ne bo ves narod, in pred vsem Beograd ta centrum, na kojega bodo z zaupanjem obračali svoje poglede, ne bo uspeha. Ali se ne zdi gg. od opozicije sum-'jivo, da se je cf Annunzio ogreval za Radičev federalizem in da vse nam sovražno novinstvo izven države, zlasti v Pesti, na Dunaju in v Rimu s simpatijami izraža o avto-nomističnem pokretu? Protivniki jač instinktivno čutijo, da se država s pokrajinskim sistemom ne bo -ronsolidirala. Zato bom jaz ne le kot demokrat in Jugoslovan, ampak uprav z ožjega slovenskega stališča rad glasovi za to, da preidemo v specialno debato na podlagi vladi-nega načrta. (Živahno odobravanje.) (Konec). Prosvefa. Narodno slecSafišie. Drama: Nedelja, 20. febr.: Shakespeare: Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih eenah. Izven. Ponedeljek, 21. febr.: Jerome: Miss Hobbs. Red A. Torek, 22. febr.: Zaprto. Opera: Sfedelja, 20. febr.: Shakespeare: ^eu kresne noči; Dramska predstava. Izven. Ponedeljek. 21. febr.: Zaprto. Torek: 22. febr.: Massecet-. Thais. Red A. I — Občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v soboto dne 12. marca t_ L ob osmih zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. — Vstopnice za koncert »Ljubljane« se bodo prodajale v Unionovi trafiki tudi v nedeljo dopoldne do 11. ure. Dobiva se tudi besedilo. k — Glasbeno življenje v Maribora. Glas bera Matica otvori v nedeljo svoja redua predavanja o teoriji, harmoniji, glasbe t J zgodovini in pevski umetnosti. Vsako prvo nedeljo v mesecu se bo vršila za obiskovalce teh točajev godheno pevska in komorna matineja. — »Lovec«, list za lov in ribarstvo. Izšla je ravnokar 4. številka z zanimivo — Iz gledališke pisarne. Glasom Sena vsebino. M. Hanzlovski nadaljuje svoj 157. finančnega zakona za leto 1920/21 j 'Obris lovskega živaloslovjat, dr. Stanko znaša veselična taksa od aboniranih se-j Bevk pa >Naše podnevne ujede«-. V list-dežev 10 % vplačane svote. Ker se ve-iku »Aza« opisuje S. E. svoje doživljaje seličaa taksa do sedaj od strani abonen lov v Dobrudži leta 1916. Razna poročila še ni plačala, se vsi p. t abonentje1 »Iz lovskega oprtnikac zaključujejo tudi ijo, da jo plačajo v gledališki pi- s petimi ilustracijami opremljeno številko. r__________Vt>1 tu. _ Vetrčlrn irlMl-lt^p v Dnm TTalrnr prosto., _ _ sami (operno gledališče). Vplačila se sprejemajo od 24. februarja do 26. fe-bruarja 1921 vsaki dan od treh do šestih. Plačilo takse sc bode potrdilo na vstopnici. Nemško gledališče v Pragi. Kakor javlja pražki »Večer«, se svojčas zaplenjeno deželno gledališče vrne. Nemcem. Za. češko umetnost se zgradi novo gledališko poslopje na R evolucijskem treu. H- Jugoslavija in Romunija. Nekateri rumunski listi so zadnje dni dosledno pisali, da se vrše med jugoslovansko in rumunsko vlado pogajanja glede gotovih mejnih korektur v Banatu in so izražali nado, da Jugoslavija odstopi Rumuniji Belo Cerkev in Vršac. Naše poslanstvo v Bukarešta je vse te vesti dementiralo kot neresnične, ker je meja med Jugoslavijo in Rumunijo definithmo utrjena. 4- TRST — SVOBODNA LUKA? Tržaška «LTra Nuova* javlja, da bo italijanska vlada na dan proslave aneksije v Trstu, to je dne 6. marca, proglasila Trst za svobodno luko. Teritorij svobodne luke bo obsegal baje tudi občine Nabrežina, Občina in Tržič. Ta vest službeno še ni potrjena. + Afera princa Sfcrta Bourbon-skeg%. Kakor poroča pariška «Liber-te», se nahaja iz Italije izgnani princ Sixt v Parizu ir» so ga včeraj videli v restavraciji v bližini Madelainske cerkve. + Obtožba proti bivšem« ogrskemu ministrskemu predsedniku Friedrichu. Iz Budimpešte poročajo dne 17. februarja: Kakor poročajo listi, je državno pravdništvo dvignilo proti bivšemu ministrskemu predsedniku fn poslancu Štefanu Friedrichu obtožbo zaradi zločina napeljevanje k umoru grofa Tisze. Jako obsežna obtožba veli, da je Frie-drich na sejah bivšega delavskega in narodnega sveta sveta podal izjave, ki so mogle pospeševati morilni naklep proti Tiszi. Obtožba predlaga, da ostane do meritorne razsodbe v glavni razpravi Friedrich prost, ker se ni bati, da bi pobegnil. + Liberalen blok na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo dne 18. februarja: Na konferenci, katere so se udeležili dr. Štefan Barczi in Sandor Kerekes ter izven parlamenta stoječi politiki, kakor grof Teodor Batthyany in Desider Abraham in zastopniki socialno - demokratične stranke, so sklenili, ustanoviti liberalen blok z naslovom «Zveza meščanov in delavcev*. V tej zvezi bo vsaka stranka obdržala dalje svojo or-gaizacijo. Kakor javlja «Nepszava», je odbor socialno - demokratične stranke z vsemi proti enemu glasu sklenil, da se soclalno-demokratična stranka pridruži Zvezi meščanov in delavcev. r Nemčija pod nadzorstvom. Iz Berlina poročajo dne 18. februarja: Javljajo iz Milana, da sta se po poročilih pariškega dopisnika «Corri-ere della Sera» tudi londonski in bruseljski kabinet odločila za predlog francoske vlade, naj bi se Nemčija tako dolgo stavila pod nadzorstvo zaveznikov, dokler ne plača svojih vojnih dolgov. Nadzorstvo se prične dne 1.julija ti. -F Trgovska pogajanja med Anglijo in Rusijo. Iz Londona pročajo dne 18. februarja: LIoyd George je izjavil v spodnji zbornici, da se pro-tipredlogi Rusije k trgovinskemu dogovoru že dospeli v London in da jih sedaj proučujejo strokovnjaki. Povratek Krasina se pričakuje v kratkem. Razna poroCila. Beograd, 18. februarja. (Izv.) Do-sedai Baranja ni pripadala nobeni trgovski in obrtniški komori. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo odlok, da se Baranja priklopi trgovski komori v Novem Sadu. Rim, l/. febr. (Izv.) V italijanskih parlamentarnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo proti nepristopnosti ministrskega predsednika Giolittija in zunanjega ministra Sforze v vprašanju luke Baroš. Parlamentarna skupina Obnove je izjavila, da bo na svojo odgovornost vložila interpelacijo z zahtevo, da da vlada odločno in jasno izjavo o vprašanju luke Baroš. V parlamentarnih krogih je ta izjava skupine Obnove vzbudila splošen interes. Dve možnosti sta, ali bo vlada dala svojo izjavo, ali bo pa Giolitti odklonil vsako izjavo ter s tem izzval zopet glasovanje zaupanja svoji vladi. Dunaj, 18. febr. (Izv.) Finančni minister dr. Grimm je danes sprejel predstavnike vseh organizacij državnih uradnikov, ki so mu izjavili, da ne odstopijo niti za las od svojih zahtev. Minister Grimm je izjavil, da bo uradniške zahteve predložil ministrskemu svetu. * GENERAL MAISTER PRED-SEDNIK RAZMEJITVENE KOMISIJE. Iz Maribora nam javljajo: General Maister je dobil iz Beograda obvestilo, da je imenovan za predsednika naše delegacije v razmejitveni komisiji z Reko. * NEVERJETNA PREDRZNOST, Meščansko-šolska učiteljica Klementina Proft v Celja je prišla zaradi tega ker njene učenke o priliki zadnjega narodnega praznika niso znale narodne himne, v disciplinarno preiskavo. Pri zaslišanja je hladnokrvno izjavila, da «nemške učenke ne morejo peti naše državne himne, ker jc nacijonalna, dočim so avstrijsko rade pele, ker je bila internacijonalna. Res neverjetno! Celjsko prebivalstvo zahteva, da se Proftova takoj odstrani * Nova nasflstva na Koroškem. Iz Tržiča nam poročajo dne 18. februarja: Ravnokar so dospele sem nove vesti o naravnost zverinskih napadih Nemcev na Slovence na Koroškem. V soboto dne 12. t m. sta dva celovška Nemca v bližini Celovca napadla iz zasede slovenskega kmeta lica iz Kotmare vasi, ga s kiji in kladivom pobila na tla in ga iz-ropala. — V sredo dne 16. L m. pa se je v Kapli v Rožu pripetil poizkus zavratnega umora slovenskega dekana Limpelna v Kapli. Ob polnoči so nemčurji poklicali dekana in ga prosili, naj gre takoj spovedat in obhajat v Resnik kmeta Možica, ki leži na smrtni posteljL Dekan, nič slabega sluteč, je verjel, se hitro napravil in v družbi svojega cerkovnika takoj odšel v Resnik skozi Ko-žentauro. Blizu Resnika v gozdu so naenkrat na dekana, ki je nosil s seboj najsvetejše, štirje možje iz zasede začeli streljati in dekan se je takoj smrtnonevarno zadet zgrudil. Sedaj leži v bolnišnici v Celovcu in se bori s smrtjo. * »Neodločeno * K tej notici smo prejeli sledeče pismo: Velecenjeni gospod urednik! K članku pod gornjim naslovom v včerajšnjem «Ju-tru» si usojam pripomniti, da smo tudi državni uradniki, rojeni in prej pristojni v neodrešeni domovini, pri ljudskem štetju podčrtali besedo «neodločeno». To pa ne po lastni krivdi, marveč zato, ker se nam je na magistratu izrecno naročilo, da moramo i mi, vkljub temu, da smo definitivni uradniki Jugoslavije in kot taki v Ljubljano pristojni, formalno zaprosili za opcijo, ker baje predpisuje uredba, priob-čena v «Uradnem listu* št. 147. Ko so na podlagi te informacije nekateri res zaprosili za naše državljanstvo, se je izkazalo, da tega ni potreba, ker je definitivno sprejetje v državno službo, obenem tudi podelitev državljanstva, kajti tuji državljan vendar ne more biti uradnik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toliko v pojasnilo in eventualno obvestilo prizadetim. * Prometni zavod za premog in državni premogokopi. Tik pred svojim odstopom je poverjenik inž. Dušan S e r n e c na lastno pest dovolil, da prepuste državni premogokopi v Velenju in v Zabukovcu v oddajo vso svojo produkcijo za razpečevanje akcijski družbi ^Prometni zavod za premog* v Ljubljani. Sedanja vlada je smatrala za nedopustno, da bi v tako važni zadevi mogel odločati poedini poverjenik, vsled česar je sklenila, da ne odobri udeležbe državnih rudnikov pri « Prometnem zavodu za premog*. Po mnenju strokovnjakov je «Prometni zavod za premog* eminetno pridobitveno podjetje, čigar akcijski kapital znaša sicer Je 1 milijon kron, njegov letni dobiček pa bi utegnil znašati na leto 10 do 15 milijonov kron. Državni premogovniki bi bili, ako bi prepustili svoj premog «Prometnemu zavodu* z razprodajo oškodovani na leto več kot za 2 milijona kron. Ljubljana, 19. februarski bivajo tamkaj v večjem številu že dolgo let. Preganjanje se vrši pod pretvezo izganjanja «komunistov», pri čemer tamošnja premogokopna družba dovoljuje najraznovrstnejše nezakonitosti nečlovečnosti. Navadno zagrabijo delavce z rodbinami t večernih urah, jih naložijo na živinske vozove ter odpeljejo proti Sloveniji. Delavec ne dobi v roke niti delavske knjižice, niti zaostankov na plači. Med dolgotrajno in mrzlo vožnjo je obsojen on in njegova rodbina na naibednejše življenje. Do sedaj je prišlo že par takih transportov v Ljubljano, kjer je moralo intervenirati poverjeništvo za socialno skrb, da so mogli pregnani ko* munisti priti do svoje pristojne občine. Preganjanje slovenskih rudarjev iz Vrdnika pa do sedaj ni rodila drugega sadu, kot še večjo nezadovoljstvo in brezmejno gorje v prizadetih delavskih rodbinah- Nekatere delavce odklanjajo celo domače občine, tukajšnja podjetja se jih tudi vsa branijo. Živi ti ljudje ne morejo pod zemljo. Poverjeništvo za socialno skrb je že v dveh vlogah opozorilo ministrstvo za socialno politiko na krutosti v rudniškem revirju ter zaprosilo, da jih posebna ministeri-jalna komisija nemudoma preišče to po možnosti ustavi. Z zadevo se je pečala tudi deželna vlada in je r današnji seji sklenila pozvati državna rudokopa v Velenju in v Bukovi-ci, da naj brezposelne vrdniške rudarje vzameta v delo vsaj tako dolgo, da se bo njihova usoda ter zar deva rudnika v Vrdniku pojasnila. ZASTOPNIKI UČITELJSTVA' V VIŠJEM ŠOLSKEM SVETU. Pod tem naslovom je objavil včerajšnji «Slovenski Narod* kandidate, ki jih je postavilo »Ljubljansko učiteljsko društvo* za višji šolski svet Podpisano poverjeništvo Udruženja jugoslovanskega učiteljstva izjavlja, da navedeni kandidati niso kandidati učiteljstva, ker bo kandidate v sporazumu z vsemi okrajnimi učiteljskimi društvi v Sloveniji postavilo U-druženje jugoslovanskega učiteljstva in jih pravočasno objavilo. Toliko t znanje slovenskemu učiteljstvu. — Udruženje jugoslovanskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana. — Poverjenik Lnka Jelene. * POVRAČILO VOJNIH ŠKOD. Ministrstvo pravde objavlja, da je ministrski svet odločil, da se rok za prijavo povračila vojne škode po čl. 1 uredbe podaljša do 28. februarja 1921. Ooe osebe, ki imajo po uredbi pravico do povračila škode in dosedaj prijave še niso izvršile, naj to store v podaljšanem roku in sicer pri političnih oblastvih I. stopinje ali pa neposredno (tudi po pošti na povratni recepis) pri ministrstvu pravde, ako je ministrstvo pristojno za prejem prijave. Pripominja se, da imajo pravico do vojne škode po zgoraj navedeni uredbi samo državljani prejšnje Srbije in Črne gore v mejah do meseca junija 1914 in dobro-voljci, ki so se udeležili vojne na strani Srbije in Črne gore. * Evakuacija Dalmacije. Iz Knina v Dalmaciji javljajo, da bodo Italijani do dne 24. februarja popolnoma izpraznili dalmatinsko Zagorje, kamor pride jugoslovansko orožništvo. Obenem bodo Italijani izročili naši upravi železnico Split-Knin, med tem ko obdržijo do izvršene evakuacije priključno progo na šibenik. * SKUPŠČINA DOBROVOLJCEV V SPLITU. V Splitu se vrši jutri skupščina jugoslovanskih dobrovoljcev, katere se udeleže zastopniki iz vseh krajev naSe države in deputacija češkoslov. dobrovoljcev. Skupščina bo razpravljala o vseh vitalnih vprašanjih dobrovoljcev ter obenem manifestirala za edinstvo naroda in države. REVIZIJA LJUDSKEGA ŠTETJA V SPLITU. Ker je popis prebi- «Prometni zavod za premog* vodi-1valstva v Splitu ocividno napačen, ta ravnatelja Trboveljske premogo! ker izkazuje toliko prebivaktva kot kopne družbe Bela Maks in Skubec.! Pred voJ"°> .Pamrec ^ADO, docim Ne glede na materijelno škodo, ki jo | f Pf»vo število gotovo višje, so obje hotel prizadejati državnim rudni- lasti odredila revizip ljudskega štetja. kom poverjenik Sernec, bi bili državni premogokščiti pra vcie< Italijanov, ki pridejo pod Jugoslavijo. * PREPOVEDANI LISTI. Minister ža notranje stvari je prepovedal raz- širjanie listov «Naša sloga*, ki izhaja na Dunaju, in «Prosveta», ki se tiska v Chicagi. Oba lista sta ustanovljena zato, da delujeta proti naši državi. — * MlSlCEV DAN priredi celjski Sokol 27. t m. Ob 9. dopoldne bo parastos, nato v Narodnem domu svgčanost s predavanjem polkovnika BorisIttVa Tošiča in z alegoričnimi slikami. Sodeluje celjsko pevsko društvo. — 4 CELJSKI MESTNI SOSVET je fla seji 17. t. m. skleni! protest proti aneksiji zasedenega ozemlja s strani Italije in proti zasnžnjenju naših bratov v Primoriu. Oba socialistična zastopnika sta se vzdržala glasovanja z motivacijo, da je socijali-srična stranka enak protest že tako odposlala socijalistični stranki v Italiji in da nima nadaljnjih navodil. * POPRAVA KAPUCINSKEGA MOSTA V CELJU je dovršena in vzbuja most zopet nekoliko več .zaupanja Upati je, da bo vzdržal vsaj toliko časa. da bo zgrajen nov most čez Savinjo, glede katerega pa še ni odločeno, ali bo predstavlja! direktno zveze ceste, ki peije od kolodvora mimo železnice proti Savinji, z okrajno cesto na Laško, ali pa bo veza! Glavni trg z desnim bregom Savinje. * JAVNO PREDAVANJE na univerza roL dr. K. Osvald: Milje, njega m o č i n meje. * NE POTUJTE V AMERIKO. Minister za socialno politiko opozarja one, ki se nameravajo naseliti v Ameriki, da so v severni in južni Ameriki izgledi za delo zelo slabi * UMRLA JE včeraj v Ljubljani Sospa Marija Rekar. roi. Bizjak, v starosti 67 let. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob štirih iz Kapiteljske ulice št. 11. — Danes je umria gospa Majica Bešter. roj. Sušnik, soproga fotografa. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob štirih iz Križev-niške ulice št. 4. — N. v m. p.! * POROTNE RAZPRAVE se pridno pri deželnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek dne 21. februarja. Na prve dneve so razpisane sledeče razprave in sicer: na ponedeljek dne 21. februarja: zoper Terezijo Čap-ijovo zaradi tatvine iz navade, zoper Antona Veglja in Antona Vranišiča zaradi tatvine, zoper Matevža Bene-dicica zaradi tatvine, goljufije in vla-cuganja in zoper Karla Zupana zaradi tatvine; na torek dne 22. februarja: zoper Nikola Lukariča zaradi tatvine in napačne zglasitve, zoper Ivana Wagnerja zaradi poneverbe in zoper Marijo Rakoševo zaradi delež-nosti na poneverbi, zoper Antona Benegalijo zaradi uboja in zoper Vincenca Horvata in Franceta Luz-narja zaradi tatvine; ua sredo dne 23. februarja: zoper Franceta Kožuha in Franceta Komeka zaradi tat- vine in pa zoper Ignacija Mačka zaradi tatvine; na četrtek dne 24. februarja: zoper Josipa Šepica zaradi goljufije, zoper Ferdinanda Kučero in Franceta Zakotnika zaradi ropa in zoper Matijo Dotnanjkota zaradi tatvine; na petek dne 25. februarja: zoper Avrama Pappa in Izidora Al-kalaja zaradi goljufije pol milijona kron, izvršene na Jadranski banki in zoper Henrika Čudna zaradi goljufije. — * POROTNE RAZPRAVE V MARIBORU. Za spomladansko porotno zasedanje so razpisane dosedaj sledeče razprave: 7. marca Alojzija Roje zaradi detomora, 8. marca Viljem Denk zaradi goljufije, 9. marca Matija Štimac zaradi ropa, 10. marca Jakob Lepej zaradi uboja. Sledila pa bo še cela vrsta zanimivih razprav, tako da bo trajalo zasedanje naibrže cel mesec. * PASJI KONTUMAC IN KON.TAC. N.~ magistratu se druga za drugo zglašaji stranke, ki so dobile kazenski mandat radi kršitve pasjega kontumac®.. Najbol; jih prestraši obvestilo, da ima konjaČ u-radni nalog, dotične pse pobrati in usmr-titL Lastniki tarnajo, da je ku^lt le /a pet minut brez njihove vednosti rt cesto ušel, da je zdrav, da otroci bridko jokajo v strahu, da bo njihovega ubogega Pufita pobral strašni, neusmiljeni morilec itd. Mestni magistrat opozarja vsakogar, da so pri obstojači ogromni nevarnosti ne more ozirati na nobene sentimentulrosti in na še tako lepe razloge: Vsak pe*, katerega se ovadba tiče in jo stvar ugotov Ijena, bo od konjača pobit. Le na ta način je mogoče naše malomarno občinstvo toliko disciplinirati, da bo naredbe koTiTi maca res izpolnjeavlo. Kogar torej zadene neljuba stvar kazenske ovadbe radi kršitve kontumaca, naj se nikar no trndi okrog magistrata, da bi svojemu kosmat« mu ljubljencu — in naj bo tudi denarno še tako dragocen — rešil življenje- Našel bo na magistratu tarna šena ušesa, četudi zagrozi, da bo pri občinskih volitvah volil z anarhisti. * KAZNOVANI MENJACI. Finančno ministrstvo je kaznovalo v Beogradu štiri menjače, ki so prodajale srebrne in zlate dinarje dražje kakor je dovoljeno, vsakega na 20.000 dinarjev. Z enako globo so bile kaznovane tudi nekatere menjalnice, ker so prodajale čeke, za kar niso imele dovoljenja. * TIHOTAPCI Iz Maribora nam poročajo: Židovski tihotapec, ki so mu naše oblasti na severni meii odvzele kovček z nežigosanimi bankovci in sukno, je doma iz Poljske in se piše Habler. V kovčku je bilo 110.000 nežigosanih kron. Možakarju se torej topot vožnja ni izplačala. Enako smolo je imela tudi graška branjevka Alojzija Krainz, ki je hotela po stranskih potih vtihotapiti v našo državo večjo množino vžigalic, a je prišla že na meji v roke pravice. * Smrtna nesreča na postaji v Zatični. Danes okoli šeste ure zjutraj so zapazili železniški uslužbenci postaje Zatična dolenjske železnice na tiru pri skladišču okoli 70 let starega moža ležati nezavestnega. Iz ušes in ust mu je lila kri, imel je tudi poškodbe na rokah in desnem očesu. Uslužbenci so težkoranjene-ga moža takoj spravili v dolenjski dopoldanski vlak, ki ga je odpeljal v Ljubljano, kjer so oddali v javno bolnico. Tu je takoj po prejemu podlegel težkim poškodbam. Pretresli so se mu bili možgani in počila mu je črepinja. Okoli poldneva se je zglasila v bolnici stara ženica Antonija Globokar in je povpraševala, če niso mogoče pripeljali kakega moža iz Zaticne. V mrtvecu je spoznala svojega moža, 701etnega vžit-karja Josipa Globokarja iz Čreteža, občina Krka. Zenica je povedala, da ji je mož pomagal nositi košare jajc v prvi jutranji dolenjski vlak. Bil je v vozu, ko se je začel vlak pomikati s postaje Zatična proti Ljubljani. Boječ se, da ga ne odpelje, je hitro skočil z vlaka, pri čemer je padel zelo nesrečno na tir. Pred odhodom ji je govoril: «Tona! Glej, da te v Ljubljani tramvaj ali voz ne povo- ga urad* dal nabiti sa vrata urada «9»-deče svarilo: N« znanje! Stranke se opozarjajo, da v stanovanj skih zadevah ne odločujejo uslužbenci tega urada, ampak stanovanjski sosvet (2 zastopnika hišnih lastnikov in 2 za stopnika najemnikov — glej §§ & io 6 pribite naredbe St 747/1919), v drugi instanci pa poverjenik za socijalno Skrbstvo Podkupovanje uslužbencev ne bi imelo zatorej nobenega pomena za stranke. Odloki o stanovanjskih zadevah (odpovedi, zasege, nakazila stanovanj itd.) morajo biti podpisani od podpisanega, sicer niso veljavni. Pritožbe radi nerodnosti uslužbencev naj se predložijo podpisanemu ali g. poverjeniku za socijalno skrbstvo. Hovanski m. p Bu^no predavanje. KLERIKALNA DEMONSTRACIJA UDUŠENA Z VODO. Ljabljana, 19. februarj?. Za danes zvečer je bilo v Mestnem dom« napovedano predavanje svečenika Miloševiča o Narodni cerkvi. Za to predavanje je vladal v širokih krogih živ interes in publika iz vseh narndiih krogov je napolnila dvorano. Klerikalci, ki so bili svoj čas v Zagrebu imelo korajžo nastopiti proti g. Miloševiču v javni disku-ziji, pri čemer so žalostno pogoreli. — Ljubljanski trg. Tržno življenje je bilo pre teče nI teden živahno. Pomanjka nje govejega mesa je provzročilo mnogo razburjenja. Kvaliteta govejega mesa po sebno na trgu je bila čez teden zelo slaba vsled česar se je prodaja ukinila, sobotni trg je bil pa dobro založen z blagom za ceno L vrst« 30 kron in IL vrste 28 kron za kilogram. Telečjega mesa se dovaža na trg toliko, da krijemo potrebe po 26 kron prve in po 24 kron druge vrste. Slanina je bila pretefienih Sest tednov, ker je ostajala mesarjem vsled zelo re-duciranega kupovanja, mnogo cenejša. Zadnji teden, posebno na sobotnem trgu, se je pokupila vsa slanina že v jutranjih urah. Nove carinske naredbe za izvoz kUvne živine bodo brez dvoma skrajno slabo učinkovale na domači trg. osobite izvoz težkih prašičev je tako olajšan, da plača izvozničar sedaj po novi carinski tarifi za težke prašiče od 2 do <"000 kron za vsakega prašiča manj carine kot preje. IstOtako je izvoz goveje Sivine ivzvan red-io olajšan, ker sc bo transportirala živa in je pri tem še carina znižana. Ob danih razmerah bo domači trg težk-> sha-jaL Vsled znižane carir.e 6e bodo brez-dvomno zvišale oene živi teži. Sadni trg jen zelo dobro založen. Na kmetskem trgu je bilo pretočeni teden posebno veliko jabolk po 8 do 10 kron za kilogram. Kvaliteta je bolj šibka- Ponudb za večje množine jabolk slabejše vrste je mnogo, pa primanjkuje odjemalcev. Jajc je na trgu izredno veliko po 1.50 za kos. Glede ukih žensk, ki naj bi prepričale go- Zl!» Državni stanovanjski urad v LlubSfani. V javnosti je razširjeno pogrešeno mnenje, da imajo uslužbenci državnega stanovanjskega urada odločilni vpliv na rešitev stanovanjskih zadev in da je mogoče. doseči ugodno rešitev, ako se usluž benca podkupi. Plačila v ta namen so zgubljen denar. To velja seveda tudi za plačila, katera je suspendirani kancliat Besov več stran kam izvabil. Radi teh zločinov teče proti Besovu kazenska preiskava radi goljufije iu nc radi podkupovanja. Da se stranke obvarujejo prod takimi goljufijami, je predsednik stanovanjske- spoda Miloševiča, da nima prav. Tudi ljubljanska strategija pa se je izkazala za pogrešno. Originalna «ec-clesia miiitans* je doživela poraz, ki spada v najveselejše kotičke ljubljanske kronike in kaže, da je dostikrat mrzla voda silnejša nego vroča kri... Cim je stopil predavatelj na tribuno, se je že pokazalo, da bo buren večer. Ogromna večina poslušalcev, med katerimi se je razvedelo, da hočejo klerikalci z žensko gardo sestanek razbiti, ga je sprejela z živim odobravanjem. Reakcija je sledila takoj. Iz vrst navzočih tercijalk se je vsula ploha psovk in pobožni ženski jeziki so producirali v najvišjem dis-kantu tako oglušujočo muziko, da je dvorana v prvem, hipu kar ostrmela. Kmalu pa so se oglasili energični protesti. Sedaj so se vmešali klerikalni kavalirji in med nepopisnim truščem so pričeli dvigati stolice... Nekoliko mlajših poslušalcev je skušalo izriniti razgrajajoče elemente iz dvorane. To se jim je deloma posrečilo. Ženske pa so se zbrale v koridorjih in so od tam znova pritiskale v dvorano. Policija je intervenirala zaman. SfanatiziraDe tercijalke so besnele in grozile stražnikom izkopati oči. Vriščale so in psovale, da se je kar bliskalo. Naenkrat sc začuje klic «Z brizgalno sem! Z vodo jih nože-niteb Nekaj minut pozneje so se pojavili gasilci s cevmi. Ker je bilo zaman vsako pozivanje naj se razgrajači odstranijo. so gasilci najprej izbrizgali najhujše demonstrantke iz dvorane, kjer so se bile zabarikadirale za oder marijonetnega gledališča. Ker se ženske tudi iz koridorja niso hotel umakniti, so gasilci nastavili curek «jedro» Voda jc zabrizgcila. Učinek je bil strahovit Med ženskami je nastala panika in čim bolj je brizgala voda, tem silnejše so kričale, zmerjale in pritiskale proti Izhodu. Videti ie bilo tragikomične pri zore. Močan curek je dvigal frizure, odnašal klobuke, oblival obraze Mnoge demonstrantke so dvigale gornje suknje ter si zavijale glave nje. Voda pa jih je neusmiljeno gna-a po stopnicah ven na trg. Od tam so innoge jadrno hitele domov, druge pa so sc zopet sbirale, ponovno začele vriščati, mnoge so kazale jezite in stresale pesti in slišati je bilo v dvorano, kako vpijejo: »Doli ž njim, (rižajte ga!» Medtem se jc občinstvo v dvorani pomirilo in predavatelj je mogel pričeti. Komaj pa je spregovoril prve besede, so zažvenketala okna in v dvorano je padlo debelo kamenje. Izgledalo je na prvi hip, da bo nastala panika, toda ko so se začuli vzkliki: Pustite naj razbijajo! To je kultura ljubljanskega papeža! je nastal smeh in pomirjenje. Predavatelj je mogel mirno nadaljevati. Zunaj je medtem straža prijela pet najbesnejših žensk ter jih zaradi javnega nasilstva odvedla v zapore. Proti ostalim pa je morala zopet nastopiti vodna artiljerija. Močni vodni curki so v nekaj trenutkih očistili trg pred Mestnim domom ter zapečatili mokri poraz klerikalnih strategov. Predavanje, ki je bilo zelo zanimivo in na katero se še povrnemo, se je . izvršilo v popolnem miru in nad 600 oseb broječa množica jc opeto-vano burno odobravala izvajanja gospoda Miloševiča so si v Ljubljani pripravili druge ar- \ moke ni pomanjkanja po osnovni ceni 18 gumente. Pod vodstvom klerikalnih j ton M moko o, primanjkuje pa slej študentov in hlapcev iz katoliške ti- ko prej dobre Cra<3 krušne moke. Z mle skarne so mobilizirali do 200 ne-j ^ ^ Ljnbljana, pre8krbljena v zadost- ni meri. Preiskave mleka v mestnem trž nem laboratoriju izkazujejo dan za dnevom pogoste škandalozne rezultate, priliva se voda od 30 do 60 odstotkov. Vzorce v preiskavo sprejema mestno trž no nadzorstvo z natančno navedbo naslova prodajalca. Mleko naj se, predno se prelije v manjšo steklenico za vzorec, zelo dobro premeša. — Op. ur.: Kolikor smo mi informirani, se izvozna carina na izvoz govejega mesa ni znižala. Izvozna carina na prašičje meso se bo sicer znižala nikakor pa ne v taki meri, kakor je v poročilu navedeno — Prijava nemških, avstrijskih Io mad žarskih državnih papirjev. Uradno se jav Ija: Po členu 295. versalleške pogodbe in po drugih tozadevnih določbah v mirov nih pogodbah ne bo generalno ravnatel,' stvo državnih dolgov izplačevalo kupo nov onih državnih obveznic, ki so bile pred vojno lastnina sovražnih podanikov, Finančno ministrstvo je odredilo, da se okrilju generalnega ravnateljstva držav-nih dolgov ustanovi začasni takozvani sporni odsek, ki bo na podlagi dokazil, da izvirajo obveznice še iz predvojnega časa, odločal o posameznih spornih sin čajih. — Posvetovalni odbor finančnega mini' strstva. Te dni je bil imenovan pri finančnem ministrstvu t. zv. Posvetovalni odbor, v katerega so imenovani zastop niki trgovine, industrije, denarnih zavo dov ln gospodarskih organizacij — Beograda. Iz ostalih krajev v odbor ni ime novan nihče, kar gotovo ni v korist stvari, katero naj izvršuje ta odbor kot ministrov posvetovalni organ v vseh važnejših finančnih vprašanjih. Odbor je že razpravljal o izpremembi naredbe o valu tah in devizah, kateri sklepi bodo pred loženi ministrskemu svetu v odobrenje — Višji zadružni tečaj. V Beogradu se je otvoril višji zadružni tečaj, katerega obiskujejo revizorji in revizijski asistenti. Poleg vseučiliščnih profesorjev predavajo v tečaju vodja srbskega zadružništva M. Abramovič, tajnik glavnega saveza dr. Prohaska, inšpektor M. Stibler in po Slanec V. Pušenjak. Tečaj bo trajal šest tednov. o Eno- bi dvekronski bankovci Fi nančno ministrstvo je izdalo naredbo. da državne blagajne ne smejo sprejemati eno- in dvekronskih bankovcih v zneskih nad 50 K. »Jugoslovenski Lloj-d protestira proti temu in zahteva, naj se že venda renkrat vzamejo ti bankovci iz prometa. Anketa zagrebške borze, ki se je vršila v nedeljo, se je iz tehtnih razi o gov izrekla proti t. zv tei nunskim kup čijam in te se ne bodo — vsaj prvi čas — sklepale. Živahno se je razpravljalo tu d! o vprašanju, če so borzni senzali dolžni na zahtevo interesirane stranke povedati, za koga kupujejo posamezne devize. Nekateri člani so namreč izrazili sum, da borzni posredniki trgujejo na lasten račun, kar je pa po borznih pravilih prepovedano. Mišljenje, ki ga je iz rekla anketa, pride pred borzni svet, ki bo sklepal o teb vprašanjih. Reorganizacijo borze pripravljajo v Zagrebu. Posamezni bančni zavodi so predložni borznemu sveta posebno spo menice ss predlogi, kako naj bi se borzno poslavanje olajšalo, zlasti pri obračunavanju. Zahtevajo tndi znižanje posredovalnice. Tovarna za pletareko blago se ustanavlja v Zagreba. Zamišljena je v velikem obsega. črni premog v Dalmaciji. Rudniška družba »Jadran« s sedeSom v Zagrebu, ki ae bavi z rariskavarjem prirodneg* bogasfr-a Dalmacije, je naSIa r Imotskrat črni preti; og. Padec cene pšenici Radi padca do» Iarja v Berlinu jugoslovanska moka w more konkurirati z amerikansko. Rafi tega so cene žitu v Banatu padle na 910 do 960 K za mete reki stot . — Sladkorna Industrija v Jugoslaviji »Češke slovo« v daljšem članku piie o jugoslovanski sladkorni industriji in pravi, da ima Jugoslavija osem velikih sladkornih tovarn, ki bi z malo bolj modernimi napravami mogle preskrbovati eelo Jugoslavijo z dobrim sladkorjem. Kvaliteta pese je po trditvi člankarjs izborna, ker izkazuje do 22 % sladkorja. Baranja, Bačka, Banat in Slavonija imajo sa sladkorno peso silo rodovitno zemljo. Dani so vsi naravni predpogoji da more Jugoslavija letno producirati 12 milijonov kg sladkorja, kar bi krilo cel konsum. Tovarne so b3e preje v rokah madžarskih Zidov in Nemcev, ki 15 do 20 let niso v njih uporabljali novih tehničnih iznajdb in js bO ves proces skrajno neracionalen. V letu 1919. je znašala pri nas sladkorna produkcija samo 800 vagonov sladkorja in 300 vagonov me lase. vojska in povojne težkoče, veliko krivdo pa ima židovsko spekulacijsko gospodarstvo, ki jasno kaže na sabotažo. Stanovanjski zakon v Češkoslovaški. Praška vlada razpravlja o važnem soci-alno-politačnem vprašanju o stanovanjski krizi in o zakonu, ki naj to krizo omili. Zakonski osnutek obsega 72 paragrafov in Ima devet delov. Zakon hoče dvigniti stavbeno podjetnost. Prvi del govori o razlastitvi stavbišč, drogi o razsodiSSh za mezdne spore ▼ stavbenih podjetjih, trejtji določa cene stavbenemu materialu, četrti razpravlja o milijardovem posojila potom srečk, iz katerega se odkaže 250 milijonov kron za stavbe uredniških hui in 80 milijonov kron za stavbe malih stanovanj. Zakon dalje obsega določila glede davčne oprostitve in drugih plačil in določila o podporah, ki jih dobi stavitelj in sicer znaša ta podpora 40 odstotkov stavbenih stroškov. — Zakon pomeni velikopotezno, energično akcijo, ki je edina zmožna odstraniti stanovanjsko bedo. Promet bratislavske Inke. Promet bratislavske donavske luke znaša letno okrog 200.000 ton in presega že dsaee daleč predvojno tonažo. češkoslovaška vlada bo razširila luko in dvignil* s teo njeno kapiciteto na letnih 5 milijonov ton. Dela pri instalacij modernega elevs-torja, ki bo stal okrog 40 milijonov bon-bodo v kratkem v polnem tiru- Poleg bratislavske luke bo češkoslovaška vlada zgradila komarovsko luko za eden milijon ton (danes 800.000 letne tonaže) nadalje še Parkanjsko in Tebensko luko. = Gospodarski povzdig Bratislave* Češki gospodarski svet je začel hud konkurenčni boj za nadvlado Bratislave na Donavi na škodo Dunaja in Budimpešte. Kljub naporu Angležov. ki so pokupili več'no akcij madžarskih paroplovnih družb, da obdrS Budimpešta svojo dosedanjo gospodarsko in trgovinsko važnost, se Bratislava razvija v eno najvažnejših izvoznih pristanišč ob Donavi. Trgovske in gospodarske investicije v Bratislavi napredujejo hitro. Pripravlja se o-tvoritev raznih borz. zidajo te stavbe w velebanke, za trgovske hiše, špedicije itd-Prihajajo zastopstva tojib bank in fiim-tuja konzularna zastopstva delujejo ▼ polnem obsegu. Ustanavlja se orientalska akademija in vrše se priprave za orientalski veletrg po vzorcu veletrgov v Londonu, Lvonu in Parizu. Izdeluje se ^ načrt lače. za zgradbo velike razstavne oa Borza 19. februarja Praga. Devize: Berlin 182.25 do 133.75, Curih 1321 do 1324, Milan 289 do 291, Pariz 484.50 do 487.50. Londo® 313 do 315, Newyork 79.50 do 80.—, Beograd 211 do 213, Dunaj 10.775 do 11.775. Zagreb 51-75 do 52,75, Budimpešta 14S7. od 15.87. Valute: dolar 78.50 do 79JS0. dinarji 202 do 204, franc. franki 581.50 do 584.50, lire 286 do 288, šrir. frank? 1316 do 1319. Curih. Devize: Berlin 9-95, Newyort 6.07, London 23.45. Pariz 4335, Mila® 21.90 Praga 7.60, Budimpešta 1-16, Za-,,fi greb -1-25. Bukarešta 8.—, Varšava 0.775. -, Dunaj 1.325, avstrijske krone 1.—. Berlin. Devize: Italija 225.75 de 226 25 London 243.25 do 243.75, Newyork 63.305 do 63.445, Pariz 447.55 do 448.45, Švic? 102^95 do 1031.05. Dunaj 13.105 do 13.145, Praga 76—76, Budimpešta 11.48 do 11.32. Vremensko oeročllo. LnMiana m n»4 «n<"i«'n D a o A i si UŠ-S £ ifi 2" » 1 a Vata* B J' 1». febr 7. ar 7S7 7 1 7! bm rebrn 19 febr M. nri J 6 0, M .%. febr tL ah 741 0 H IMfla -nt obL SreOr. • TferajsBia toirt»»i«i» t * notia«m» -O t Vrtmentka oapovai »ee. kpo ntr. »premao Solne« nbaa tb (H awt ob 17 31 \ ZVorog nnn- S« takoj dotiSnemv, tf je v stanu do- 'V'l »v.UUv ka^aii, da so dražja in imporiirana mila boljše kakovosti k<*kor „2laiorog-milo" "" Glavno zastopstvo sa Jfrarusko: J{. fiunc m drug, Ljubljana, Gosposvetsk? cesta T. Zi« orog FRANK HELLER: 64 Prigode gospoda Coliina. (Prevod iz švedščine F. J.) ♦Izvrstno*, je mrzlo odgovoril Vivic. « Glavno bo za vašo ekscelenco, Čdaj bo veliki knez Hamburg zapustil.* «Samo da vem, da je še tukaj, potem ga že kmalu najdem*, nadaljuje Vivic še hladneje, ko prej. ♦Hamburg je velik, ekscelenca*. ♦Hamburg je majhen, gospod profesor, ali vsaj oni del, kjer imam iskati svojega kneza.* . Filip se je Jalmo nnsmehljal. Da, oni del Hamburga, kjer se sedaj nahaja veliki knez, je zares prav majhen. Luknja pri policiji Strežaj je ta čas prinesel zajutrek fe se na Vivicov migljaj odstranil. Vljudno se smehljaje je nato povabil Filipa, naj izvoli. Kagu iz knretine, omlete, pečena jetrca, šunka z jajcem in razne druge poslastice. «Ali smem vprašati, če vzamete tudi vodko, gospod profesor? Pred jedjo, na ruski način?* ♦Hvala, prav rad*, odgovori l"i-Ep «na ruski način ali pa na švedski*. Mpk1n}b popolnoma izv ž!>an, prva »od, JliUitulilO, iu nekaj pomožnih, enega monterja ia dva učenca sa sprejme. Kupijo se različne tiausm.sije. — F. BAT JEL, Ljubljana, Stari trg it. 28. (Kolesa, motorji, šivalni stroji itd. iOi 2-1 ♦Tako švedsko poznate?* ♦Da, preccj dolgo sem stanoval tam.* Napila sta si in Filip je nadaljeval: ♦Vaša vodka je izvrstna, ekscelenca. Upajmo, da jo boste kmalu okušali tudi v Rusiji.* ♦Po mojem računu pojutrajš-njem> ♦Tu najbrže ne bo nikakršnih tež-koč. Odvisno je samo od vas.* ♦Zdi se, da menite,.da od Vas? Zakaj ne od policije? ♦Ne, policija vara v tem slučaju ne more koristiti.* «Veliki knez je torej mrtev?* « Nasprotno, veliki knez živi.* ♦Potem pa ne razumem, zakaj bi mi policija ne mogla koristiti.* ♦In vendar je tako. Pojdem še dalje in vam povem, da vam bo policija še celo najbrže nasprotovala.* ♦šalite se.* ♦Nikdar se ne šalim v resnih zadevah.* ♦Zadeva je torej resna, profesor?* ♦Zame je... in za vas tudi ekscelenca.* ♦Business, gospod profesor?* ♦Business, ekscelenca.* ♦Ali smem vprašati, pii kateri številki postane stvar za vas busi- ness?* ♦Pri peti, ekscelenca.* Komornik se je namršil, da so mu obrvi skoraj pokrile oči, in vprašal: ♦Ali računate nemško?* ♦Jaz sem naturaliziran Anglež, ekscelenca*, je odgovoril Filip tako hladno, da se je pozneje sam čudil svoji predrznosi, ♦in računam po angleškem sistemu.* Glas komornika je bil leden, ko je odgovoril: ♦Angleški novčni sistem je silno zastarel.* ♦Vendar sem se ga privadil*, je odgovoril Filip, ♦mi Angleži računamo na funte * ♦Vem*, pravi Vivic, natoči čašo kave in nadaljuje čez minuto zopet: ♦Gospod profesor, vaša družba mi je bila zares prav prijetna, vendar vas menam za hip zapustiti.* ♦Prosim lepo*, odgovori Filip ljubeznivo, «to se razume, vaš čas je seveda zelo kratek.* (Dalje prihodnjič) tih aH 2 špeciialni steklenici Elsa fluida 42-- K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18— kron Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjeva obrazna porrada močnn"e vrsV 1 K. Fellerjevo pra vo medirinalno lilijno mlečno z znamko „Elsa'4 10—. Fellerjeva Tan nokina pomada za rast las. veliki lonček 15— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eagen v.Fellrr Donji Stabici, Elsa trg Št. 35' na Hrvatskem so vseskozi zancsliivi in priporočljivi 436 Uiejn zanesljivega, nenženjenegs, pridnega 399 voznika. M Tovarna J. BOS&6, Čopova oesta 16. Lastnik in izdatateli Konzorcij .Jutra44. Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. DOBER DAN! in nikakih bolečin ne boJv-te imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa fluid in Elsa krogliice. 6 dvojna- Vsem sorodnikom, prijateljem ht znancem naznanjam tnžno vest, da je moja pn ljubljena soproga Marica Bešter, roj. Sušnik danes po kratki mnČni boleli, previdena s sv. zakramenti, ob pol 4- uri popoMn« premim 11. Pogreb se vrši t ponedeljek ob 4- uri popoldne iz hige žalosti Križevniška ulica 2 na pokopališče k St. Križa. V Ljubljani, dne 19. februarja 1831. ValiSan Bešter, soprog. — Martin SnSnik, oče. — Angela, Tončka in Panla, sestra — Lenart in Ivan Bešter, sraka. — Božali j a Bešter, svakinja. — Marica Kaluža, prijateljica. šisalniiistrojeu^^ dvokole a 7. dobro pnevmatiko in tri motorje prod& F. BAT J £L, Liubljaua, Karluvska . esta 4. bi)3 .i—1 Ure, zlatnino in srelsrnino 161 kupite najcejene pri tvrdfei 52- 23 IB2B FaH!!, L uisliana, Sfjri trg ZO. najstarejša slovenska pleslsorsho in llčar- sfaa d-.lavn.ca Dont-jska cesta 16, se priporoča. Izvršitev toeua. cene zmerne. Ppflf'4 SP na Perifer'h ^ u>) i:ine< ''h™ IliillU uw električne železnice, stavbna parcela, okrog i!(Xi m dolja in cea 20 m žiroka. Cez parcelo je dvakrat položen vodo-v. d, tudi električen razsvetljava, je na razpolago. P. i/.vč se pri A. Bušniku. Zi-loška cesta 21. .68 3-3 Kosa duolioissff, rrst-i de i po ceni nri Batjelu, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvo koiesa, otročki vozički, šiv lni stroji itd. v popravo. Mehanična eiavnica KarlovSka oesta St. 4. 2-3 li—4 aglaš6Y5iec slascTiriEv v Ljub![ani IVoltova ulica i2. i2rrt«oi«in u^.asct ..i a tci popravila ela^oviriev in fcar-morii ct so ela in popravila po nainižjib cenah Gotovi čevlji v zalogi. TurlstovskJ čevlji domačega izdelka. 622 31 An:, in Jož. Brajer-Kapele L'ub!jana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Ivan Magdič krojač Ljubljana, Gledal ška ulica 7 se priporoča za Izdelovanje oblek 35S k predstoječi sezoni. 6-3 Sklicujte se pri svojih ffleblirano sobo naročilih na oglase v „ Jutru T » tsce takoj in za di:e časa 1 Naslov v npravi «Jutra». 399 Hišlna in dekla pridni in polteni, *> m dom ■'s dela. tt. sprejmeta . n dr. B. Karbi v Kamniku. Švicarske are, zlatnine ll sl5ek (s t sede u rijana nlioa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garanci ,0. Staro zlato in srebro se vratne v zameno. 227 62—22 kupim, voziček (»a ležati) prodam Po-omlhe na opravo «Jutra» pod „Ocroika posteljioa'*. 316 2 2 TTTTTr TTtIIIItli!!iriIYj[riTITITIIiriIIlIIlllI rYTYHX ■H km O fi Trgovina s Nemčijo! E T^lOLAV, G. m. b. H. O^ESOšN-At ZinzendorfersfiraBo 24. Br:a>vni naslov; Trgla/, Dresden. Telefon it 10.510. 379 Največje ugodnosti t 6-1 •jlt jlujjui Miiiinnnm priporoča 3J6 6-2 G. klobučarjem In trgovcem pošiljam na zah.evo vzorec. Čadež - Ljubljana Mestni trg. ( rajr^n.! ii—.iti * i n i * it,' ra žhst. Enpanstvo obSiue Domžale naznanja, da se bo dne 26. februarja dopoldne ob desetih prodalo na javni dražbi ižno 480 m3 tramov merkantilno senaga smrekovega in jelovega lesa od 4 do 12 m dolžine ter 8/8 cm do 30/30 cm debeline. Les se bo oddal najvišjim ponudnikom proti takojšnjemu plačila. Županstvo občine Domžala dne 17. februaija 1921. 374 l Drago Beseijak ANONCNI ZAVOD LJUBLJANA Cankarjev« nabretj* 4tev Oglasni oddelek spr«Je-na oglase vseh vrst v vssh listih v tu- (n inozemstvu. Proričunl. nasveti, pres'av« sa,ton|. r-'udi vset ransko ob.eine ugodnosti. Oskrbi kllSeje. Dopisuje v vseh jezikih. 8/47 Ugodna prilika! ? , Lepo posestvo aa Pleša se s «se o potrebnim gosp>i na Aninem z.vod l»R GO BESEIJAK, Lj bljana, Cankar-K/.jO jevo nab cžje 6. 3'Ji 2-1 Prodaja fn nakup poseste/, posojila, trgovske izravnave, amer.ške zadeve. Gospodarska pisarna dr. IV. ČERNE. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, 47 telefon 37. ssi is- Enodružinska hiša v najbližji "kolici Ljub jane, z vrtom in vsemi pritiklinami se po ugodni ceni proda. ''nuudbe na Anon ni zavod DRAGO R 49 BESEUAK, Ljubljana. s