J S K* K' TRST, četrtek 1. marca 1956 Leto XII. . Št. 52 (3290) pLUL' MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. Tišine v širini ,rU. '. GORICA: U1- s- Pellico MI- Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Z* vsak mm v 9‘rlni l stolpca: trgovski MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceiOletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L. tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 . Izdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trsl ^gIgggO_PB1ČAKOVAMI GROKCHIJEV GOVOR PRED AMERIŠKIM KONGRESOM DISKUSIJA NA KONGRESU CGIL V ZNAMENJU BORBE MIŠLJENJ nove oblike sodelovhhjh morujo zajeti MBtlžno. gospodarsko in socialno področje Nato je treba prilagoditi novim razmeram, ker zgolj vojaška zavezništva ne več potrebam časa - K reorganizaciji Zahoda morajo prispevati države evropskega sveta - Martinov poizkus oženja Gronchijevih izjav 29- - Pred-Giovanni rians£e rePublike Ura Ce re ne bo kon- llnl, , ‘ c ue OO KOn- “kazala njena pred- ——.vi , "iu z voljo bia ozri - -i lahko pravo-fe,j0 zapostavljanj vah ; ee v posameznih A»?t®- ° v odnosih med Val ls»ntslr! Vjli 9r°tichi Pi?kt’ Je nadalje- *DriJn izvaiar' so ga P°Jnl°-fc k,eren ?n £iUk"eP“ ' da Je ‘reba - na . v sili In U- - v e °snov,? peJsj in bolj °r0ži. *SU Predvsem pa Ho i* doseom. ie nuklearno *>a — njo ® takšno strahot-fetul,r'ji,koVau2Voja in Je tre-Cef ohte' Cotrph Se s,rašnejše •ilj kfani ,.l-ebn°. da se podjetja ne vlade, katere u-pravijanje bi bilo brez napak. Gronchi je navajal podatke o porastu proizvodnje, proizvodnih kapacitet in narodnega dohodka v Italiji, nato pa poudaril, da je treba še o-gromno storiti za odpravljanje brezposelnosti in krivičnega nesorazmerja med Severom in Jugom. Dejal je, da tega ne govori, ker bi prosil za pomoč, temveč ker je Italija «Kot podjetje, ki se dobro razvija, ki pa ima premalo kapitala za razširitev svojih naprava in torej «ne zahteva pomoči, temveč se predstavlja tako, kot se solventen klient z dobrim glasom predstavlja v banki in hoče posojilo z ugodnimi pogoji«, ali neki finančni skupini in predlaga dobičkonosno in varno delniško udeležbo«. Gospodarsko sodelovanje, je dejal Gronchi, danes ni več ne breme ali plemenito dejanje, temveč politika, ki odgovarja interesom vseh. «Noben narod, pa še tako bogat na virih in ustvarjalni moči, ne more živeti v stalni blaginji, če Je še mnogo narodov, ki so nemirni zaradi revščine in gladu, zaradi krivic in zaradi negotovosti za prihodnost«. Končno je Gronchi še zagotovil, da »kljub negotovostim, ki so značilne za latinski narodni temperament«, demokratična stabilnost v Italiji ni v nevarnosti« in se zavzel za gospodarsko sodelovanje za uresničenje Vanonijevega načrta. Zaključil je, da se «svo-boda reducira in povsem formalno pravico in samo za močne, če predvsem ne pomeni možnost za Vsakogar, da mu ni treba trpeti revščine in gladu«. Jutri se bo Gronchi ponovno sestal z Eisenhowerjem. Vest o tem sestanku je zbudila precejšnje zanimanje, ker je bil prvotno predviden samo en razgovor med obema predsednikoma. Zunanji minister Martino, k;i se bo jutri sestal z Dullesom, je izjavil novinarjem, da bosta Gronchi in Ei-5>eHhower jutri poglobila nekatere teme, o katerih sta lahko včeraj zaradi pičlo odmerjenega časa govorila samo na splošno, zlasti v zvezi z evropska integracijo in z italijansko - ameriškim političnim in gospodarskim sodelovanjem. Pač pa je Martino v svojih izjavah do neke mere zožil okvir, ki ga je v govoru kongresu začrtal Gronchi za evropsko gospodarsko sodelovanje. Martino je navezal svojo izjavo na neko včerajšnjo Dul-lesovo izjavo in dejal, da mora biti čl. 2 atlantskega pak- ta, ne pa OEEC osnova za evropsko gospodarsko sodelovanje. Poudaril je razliko med OEEC in NATO; prva ima za namen razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja, drugi pa je to sodelovanje samo sredstvo za učinkovitejšo vojaško obrambo. Poleg tega so v OEEC včlanjene mnoge države, Ki niso članice NATO. 15. t. m. v Opatiji ria med FLRJ in Italije o avtomebilskem nela BEOGRAD, 29. — V Opatiji se bodo 15. marca začela pogajanja med jugoslovanskimi in italijanskimi predstavniki o izvajanju sporazuma o avtomobilskem prometu med obema državama. Sporazum je bil podpisan 7. marca lani. Italija se po vesteh iz jugoslovanskih virov posebno zanima za uvedbo kamionskega tovornega prometa, zlasti za prevoz lahko pokvarljivega blaga, mesa in zelenjave, iz Jugoslavije v Trst. Selwyn Lloyd o svojem potovanju RIM, 29. — Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je danes popoldne prišel z letalom v Karači, kjer se bo udeležil konference SEATO, ki bo od 6. do 9. marca. V Rimu se je Seiwyn Lloyd privatno sestal tudi s predsednikom italijanske vlade Segnijem. Jutri zjutraj bo nadaljeval pot v Karači. Pred svojim odhodom iz Londona je Selwyn Lloyd v zvezi s svojim obiskom v Turčiji med drugim izjavil: “Presenečen bi Bil, če se ob tej priložnosti ne bi omenilo ciprsko vprašanje. Toda to ni glavni namen mojega obiska. Vračal se bom po isti poti in želim razpravljati z voditelji prizadetih držav o razvoju v okviru bagdadskega pakta«. V zvezi s svojim obiskom pri Nehruju pa je izjavil; «Zelim se razgovarjati z njim o In-dokini, kjer je Indija imela tako važen delež za ohranitev miru. Imeti moramo popolno gotovost, da se bo v Indokim ohranil - mir« BIRMINGHAM, 29, — Zvezno sodišče je noooj ukazalo O oblikah borbe proti o agrarnih monopolom in tekstilcih Kritična obravnava lanskih izgub na volitvah TO - Ostra kritika Tereze Noče - Saillantovo priznanje krivičnosti sklepa o izključitvi sindikatov FLRJ iz SSZ (Od našega poseb. dopisnika) RIM, 29. — Včeraj je kongres CGIL pozdravil tudi glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze Louis Saillant, ki je med drugim dejal: «Mi ne bomo zapustili naše poti, navezovali bomo nove stike in obnovili stare odnose, ki so bili žal pretrgani. Danes sem zelo4 zadovoljen, ker vidim skupaj z delegati organizacij, ki so vključene v Svetovno sindikalno organizacijo, tudi bratsko delegacijo jugoslovanskih sindikatov. Izvršni odbor Svetovne sindikalne organizacije je sklenil preklicati svoj odlok iz leta 1950, ki je bil v nasprotju s pravilno politiko mednarodne sindikalne univerzi v Alabami, naj po- enotnosti in ki je predstavljal novno sprejme k predava-1 krivico nasproti jugoslovan- njem črnsko študentko Aut- skirn sindikatom.« herine Lucy, in to še pred Saillant je pri tem mislil 5. marcem. 1 na sklep o izključitvi jugo- Eisenhower bo zopel kandidiral pri predsedniških volitvah v ZDA To je sporočil na včerajšnji tiskovni konferenci, zvečer pa je po radiu pojasnil činitelje, ki so ga pripravili do tega sklepa - Reakcija v republikanskih in demokratičnih vrstah WASHINGTON, 29- — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci sporočil, da bo znova kandidiral za predsedniške volitve, ki bodo letos novembra. Izjavil je, da bo dal “Pozitiven, to je pritrdilen odgovor na poziv republikanske stranke, če mu bo ta potrdila investitu-ro za predsedniške volitve-Dodal je, da bo točno obrazložil številne činitelje, ki so ga pripravili do tega sklepa. V ta namen bo govoril po radiu in televiziji nocoj ob 22- uri (ob 4. zjutraj po i-talijansktm času). Pripomnil je, da obstajajo številni činitelji, ki so vplivali na njegovo odločitev, in da zaradi tega želi te činitelje obrazložiti ameriškemu ljudstvu. Zatem je poudaril, da ne more biti gotov, da ga bo konvencija republikanske stranke v San Franciscu, ki bo avgusta. imenovala za predsedniškega kandidata, in s tem v zvezi je dejal, da hoče, naj bi poleg ameriškega ljudstva tudi udeleženci bodoče konvencije v San Franciscu poznali in v celoti oce- nili činitelje, ki so podlaga njegovemu stališču. Glede možnosti, da tudi Richard Nixon ponovno kandidira za podpredsednika, je Eisenhower izjavil, da ;e za sedaj o tem ne more izreči, čeprav mora izreči svoje občudovanje za Nixona. Počakati hoče namreč, da vidi, na koga bo padla izbira republikanske konvencije za predsedniško mesto, ker bo šele tedaj umestno razpravljati o kandidaturi za podpredsednika. Predsednik je dalje izjavil, da je svoj sklep sprejel praktično zadnji trenutek; še včeraj zjutraj je razmišljal, kaj naj napravi. Na. vprašanje, kako je z njegovim zdravjem, je predsednik odgovoril, da bo o tem govoril nocoj po radiu. Na vprašanje, kaj misli njegova .žena glede njegove odločitve, je predsednik dejal, da so njegova žena in odtali . člani njegove družine od vsega začetka poudarjali, da se mora odločiti sam in da se bodo oni prilagodili njego- Spremembo v francoski vojski pnsludica nesoglasij zaradi Afrike? sHa « *ni urini. °’ da se sl' Nn?? Pa se l °Ylta vojaška ajn nevarn 7 vse' da se Here - ost vojne in "teva,'lere n ‘ ^ V°J Htitn-® uPorah do več za" kol be.. sile” Tudi »ešit']'» ne n!. tlVna obramb-sibii * »tem?. tn' dokončne v„4 km mvec Sto Pomoč 'ahk0 “ Pri farnih Pri >jrcmaa‘j- 1'} HlOi oye 0shovob ?Plike ?,rskJn je7i,"‘n„, sodelovanja J Hdo—'n snP?bt,čno' *0SP°- HovT^abo 04*nih bili Ok-, do t-^ssumov od sli): d NAToPskega svela' i 1 na D.1 iA (rph-i vc !. 0 Področje seh doslej usta-,orsanizmov od Sli *Vl l' na U“>D pa je treba i»Je tej ',n.',(evanie čl- 2. nar g|obmVb'aski pogodbi J.dJrii. °dov), „inačaj skupno-> L*Proh£roncl,i J« P<>-Nja>da i e!n reorganiza-^titi ?nje de danes osrednje K V Odi, 6 ga J« treba Svariti asa”Ja»- Tega ne tiralo Amerika ,*t». 5e drž,.Prispevati SV°J k, . ave Evropskega Slede la zanc iVr°Pe: . £vrr-.yt(;Kni: T°vania ede evropske- H Evrnnnemaril ozki G-S !* r;vt dr- na vse je b ' e^a sveta, ‘4>e!>^lhna °,,rav"ava- l'ith?cai 2 že vprašanj in včeraj v p. - -cmj v 'bt°Zbe dhr’i,rJ?m’ i." v,i . Pt-Htr-.*’ da Italija ‘'et ^iašk^Pev, k skupne- „ - ZDa naP°r.u NATO, dt- ‘l V VninSV, — .... v °dst 'av.°JaHki pro- kr/š A A;_,drzavmh do- .v *uvnin «0-t, >iji g ne‘i)i io odst., k’4?0 5 -0dst' v Italiji t- "a i- 5 v Italij kre*oivaie narodn j Opozoril b81 v,>7a v 7, 1 dohodek na kot vA,Pot d« * ti ?o J,°. ‘taliioJ.u'1)1 in. da e druzme k0r.A.pet d« šest. ital Ual Č r!rt ke J® družina o°b!.tl8aG od ust ambo kot po- 5b ^a i'aPz°vUodaril Potreb d)a Proi,f.v°Ja Italii- nn. ,n 17b0, 0?' r,avn. piebi Italije, po. tal 80^0"^ to! 2LJugu, m de. bilo do- "^8l^o‘“dPodrpčju';,nno. tjp, R h-," Ofl , 1U, IIIIIU. !e Jbfciii lsPovkB Vč* VOJa' ^»tilttžggni^k,.»kupni - !v po. in na08'. za ame- Jo bila *-a razne kri- V‘V5 Oporah!1’0'"0'4 p,)‘ da n».!!],ena' pri- General Guiilaume odstopil in za novega načelnika glavnega štaba je bil imenovan Paul Ely - Tisk neugodno komentira Molletov govor - Začetek pogajanj o Tuniziji PARIZ, 29. — Danes je imela francoska vlada ponovno sejo, da reši številna pereča vprašanja, zlasti pa vprašanje imenovanja novega načelnika glavnega štaba, ker je general Guiliaume odstopil. Po seji je podtajnik v predsedstvu vlade Jacquet prebral poročilo, ki pravi, da je na predlog obrambnega ministra bil za novega načelnika glavnega štaba imenovan armadni general Paul Ely. Razen tega bo Ely vršil tudi funkcije generalnega inšpektorja oboro-žeh sil. Armadni general Louis Bianc je bil imenovan za generalnega inšpektorja za vojsko, aimadni general Piat-te pa je bil imenovan za načelnika glavnega štaba vojske. Zadnji dve mesti je do sedaj imel general Pierre Zeller. Zatem je na seji zunanji minister Pineau poročal o mednarodnem položaju zlasti pa o francosko-maroških pogajanjih in o Posarju. Na predlog ministra rezidenta v Alžiru Lacosta je ministrski svet odobril načrt zakona, ki daje vladi posebna pooblastila v zvezi z Alžirom. Ta načrt bo vlada predložila skupščini z zahtevo, naj se nujno izglasuje. Jacquet je novinarjem izjavil, da se načrt tiče predvsem gospodarskih, socialnih in upravnih vprašanj ter vseh vprašanj, ki nastajajo v zvezi z vzpostavitvijo reda. Morda se bo razprava o tem načrtu zakona začela v skupščini, že prve dni prihodnjega tedna. Kakor je znano, je obrambni odbor sinoči odobril sklep, da se pošlje v Alžir drugih 50.000 vojakov. Po izjavah državnega tajnika v ministrstvu za vojsko je v Alžiru sedaj 330.000 vojakov in njih število se bo v kratkem zvišalo na 350.000. Po mnenju opazovalcev namerava baje Mollet določiti kot skrajni rok alžirskim nacionalistom, da prenehajo oboroženo borbo, 31. marca. Po tem dnevu bi v Franciji izvedli mobilizacijo za odločno borbo proti njim. V tem primeru bi v Afriko poslali drugih 200.000 mož. Minister rezident Lacoste c e svetu ni ne danes vrača v Alžir. Govori se. da je preteklo noč med diskusijo o njegovih predlogih odstopil, da pa se je pozneje premislil. Vojaški položaj v Alžiru se ni prav nič izboljšal in povsod se ponavljajo napadi nacionalistov na francoske položaje. Voditelj alžirskih upornikov Mohamed Ben Bella, ki živi v Kajru, je nekemu ameriškemu novinarju izjavil, da so uporniki pripravljeni sprejeti orožje «oil sovjetskega bloka ali pa od samega hudiča«, da izvojuje-jo svojo pravično stvar. Ce ne bo francoska vlada dosegla mirne rešitve spora, je dejal Ben Bella, bo morala osvobodilna vojska pripraviti vojaški pravilnik in s tem v zvezi nakupiti več orožja. Dodal je da je med felahi na vsakih pet eden oborožen, kar je velika pomanjkljivost nasproti 250.000 oboroženim vojakom, s katerimi razpolaga Francija. Govor, ki ga je po radiu imel sinoči Mollet v zVezi z Alžirom, jc razočaral tisk desnice in desnega centra, ki trdi. da Mollet ni napovedal novih ukrepov glede Alžira. “Parisien Libere« pravi, da je bilo pričakovati večjo odločnost v zvezi z resnostjo do godkov. Tudi «Figaro» in «Au-rore« nista zadovoljna. «Au-rore« odločno zagovarja politiko zatiranja in trde roke v Alžiru. Edini socialistični «Po-pulaire« se strinja z Molleto-vimi izjavami in pravu da so njegove besede “tolmačile čustva Francozov in hkrati globoko upanje alžirskih muslimanov«. cExpress» pa ugotavlja, da Molletova izjava «ne vsebuje nobene jasne izjave o miru, politično pa je brez vsake Vsebine prav v trenutku. ko bi morala poudariti določena dejanja, ki bi dokazala voljo vlade, da se postavi po robu finančnim in u-pravnim fevdalcem, ki v Alžiru predstavljajo zakon 'n prevrat«. “Humanitč« pa pravi, da je Mollet prav gotovo zgrešil naslov, ko se je obrnil na alžirsko ljudstvo. “To ljudstvo, piše list, ne zahteva drugega, nego da bi moglo živeti v miru in da se njegova zakonita težnja po svobodi ne zatira z vojno. Mollet ne nu- di nobenega Jamstva za svobodo volitev, ne govori o zakonitem delovanju strank in narodnih gibanj in tudi ne o osvoboditvi političnih pripornikov, kakor tudi ne o alžirskem tisku, ki bi bil rešen cenzure, in končno ne govori o nujni čistki v kolonialistični upravi.« Medtem ko je položaj v Alžiru glavna skrb vlade, predstavljajo izredno važen političen dogodek tudi pogajanja z maroškimi in s tunizijskimi predstavniki. Sinoči so se nadaljevala pogajanja s francoskimi predstavniki. Na seji so analizirali načrt dokumenta, na podlagi katerega naj bi se določili bodoči francosko-maroški endosi v razdobju, Ki bi potekalo med uradno izjavo o maroški neodvisnosti, ki bi jo podala Francija, in zaključitvijo pogajanj, ki naj določajo obliko “medsebojne odvisnosti«. Danes pa so se v zunanjem ministrstvu ob navzočnosti Molleta začela pogajanja s tunizijskimi predstavniki. Od danes bo francoska vlada vodila istočasno in vzporedno pogajanja s Tunizijo in Marokom. Pri tem pa so nekatere važne razlike: Tunizija že uživa določeno notranjo avtonomijo, ki je Maroko nima. Pri pogajanjih gre samo za razširitev te avtonomije ,n njeno spremembo v neodvisnost. Kar se tiče Maroka, pa je treba začeti od začetka. V Tunizu bi želeli, da bi se pogajanja zaključila pred volitvami za tunizijsko ustavodajno skupščino, ki so določene za 25. marca. Narodna skupščina pa je danes sklenila s 344 glasovi proti 241, da bo nujno razpravljala o načrtu zakona radikalnega poslanca Gaillarda za povratek k večinskemu volilnemu sistemu po okrožjih s ponovitvijo glasovanja. Med debato, ki se je takoj začela, je ljudski republikanec Coste-Floret zahteval prekinitev debate, kar pa je skupščina zavrnila s 333 glasovi proti 241. Seja je bila nato prekinjena in debata se bo nadaljevala jutri zjutraj. naj bo kakršna vi odločitvi, koli. Glede glavnih argumentov na bodoči volilni kampanji med republikanci in demokrati je Eisenhovver izjavil, da kar se njega tiče, se bo volilna kampanja vrtela okoli rezultatov njegove uprave, toda tudi o tem bo podrobno govoril nocoj. Ko so ga novinarji vprašali, ali ima upanje na ponovno izvolitev, je Eisenhotver odgo. voril, da «bo stvar v rokah republikanskega ljudstva«. Na vprašanje, kako je gledal na možnost nove kandidature, preden je doživel srčni napad, je Eisenhovver dejal, da gre za tajnost, ki bo morda znana šele 25 let po njegovi smrti v okviru morebitne publikacije. Zatem je ponovil svojo tezo, da je za državo bolje, če bi predsedstvo in nadzorstvo nad kongresom o-stala v istih rokah, ker po njegovem mnenju predstavlja to najpristnejši izraz dvostrankarskega sistema. Dvvight David Eisenhovver se je rodil v Denisonu v Texa-su 4. oktobra 1890 kot tretji od sedmih bratov. Za predsednika je bil izvoljen leta 1952, ko je junija istega leta izstopil iz vojske, da je lahko kandidiral za republikansko stranko. Bil je načelnik glavnega štaba oboroženih sil do leta 1948, ko je to mesto pustil in postal rektor univerze v Columbiji. Predsedniške volitve bodo 6. novembra, toda novi predsednik bo ustoličen 20. januarja prihodnjega leta. Konvenciji obeh strank, na katerih bosta izbrali vsaka svojega kandidata, bosta v avgustu; republikanska v San Franciscu, demokratska pa v Chicagu. Do sedaj sta bila v ZDA dva generala ponovno izvoljena za predsednika, in sicer prvi a-meriški predsednik George Washington (ki je bil izvoljen leta 1789 in 1792) ter An-drevv Jackson (1828 in 1832). V republikanskih krogih kažejo veliko zadovoljstvo nad odločitvijo Eisenhovverja., Podpredsednik Nixon je izjavil, da je prepričan, da bo Eisenhovver ponovno izvoljen, in je dodal, da »samo človek, ki je v celoti vdan službi svoje države je lahko sprejel sklep, ki ga je danes napovedal Eisenhovver«, Tudi senator Knovvland je mnenja, da bo Eisenhovver soglasno izvoljen za republikanskega kandidata. Bivši guverner Dewey, ki je dvakrat brezuspešno kandidiral za predsednika, je dejal, da je “to izredno vesela vest za ameriško ljudstvo«. Predsednik republikanskega nacio. nalnega odbora v Washingto-nu Leonard Hall je Eisenho-vverjev sklep označil kot “najboljša mogoča vest za vse Američane«. V demokratičnem taboru je predsednik demokratične stranke Paul Butler izjavil, da »ameriško ljudstvo ne bo nikoli izvolilo predsednika, ki je pri 65 letih doživel resen srčen napad in ki ni v stanju biti načelnik izvršilne oblasti nepretrgoma«. Bivši predsednik Truman je izjavil, da Fi-senhovvefjev sklep ne bo povzročil nobene spremembe v načrtih demokratične stranke. »Mi lahko porazimo vsakogar«, je dodal. Senator Ke-fauer je izjavil, da je Eisenhovver, “najbolj kvalificiran«, da brani politiko republikanske stranke. “Volilna kampanja, je dodal senator, se sedaj lahko vodi o bistvenih vprašanjih brez zahrbtnih udarcev, toda tudi brez štednje z udarci,« Newyorški guverner Averell Harriman je izrekel zaupanje v zmago demokratične stranke kljub Eisen-hovverjeVi odločitvi. “Normalno je, da je Eisenhovver republikanski kandidat« Taki je komentiral predsednikov sklep Adlai Stevenson, ki ga je Eisenhovver porazil na pred- Dodal je, da bosta glavni argument volilne kampanje politika in delo Eisenhovverjeve uprave. “Kot glavni arhitekt in predstavnik uprave, je zaključil Stevenson, bo moral Eisenhovver nositi breme zelo ostre volilne kampanje.» Eisenhovverjeva odločitev, da bo ponovno kandidiral za predsednika, je povzročila tudi na borzi znatno živahnost. Se preden je bila odločitev znana, so zabeležili pri akcijah do enega dolarja dobička. Prostori borze so bili polni borznih agentov, ki so čakali na vesti iz Bele hiše. Ko so te prišle, so se začele cene naglo dvigati in kmalu se je zabeležil dvig do 2 dolarja za vsako akcijo. Nova grška vlada ATENE, 29. — Člani nove grške vlade, ki ji predseduje Karamanlis, so danes prisegli kralju Pavlu. Glavni člani nove vlade so: ministrski predsednik Karamanlis, podpredsednik; Apostolidis, zunanji minister: Theotokis, notranji minister: Makris, pravosodje: Papakonstantinu, finančni minister; Thivaios, gospodarska koordinacija; Halmis. V kratki izjavi je Karamanlis poudaril, da namerava nova vlada takoj nastopiti, da reši nujna zunanjepolitična in gospodarska vprašanja. Bombs na Cipru NIKOZIJA. 29. —- Nocoj je na raznih krajih mesta eksplodiralo skupno 16 bomb. E-dina žrtev eksplozij pa je bila neka ženska, ki je bila hudo ranjena, ko je eksplodirala bomba v bližini neke cerkve. Do sedaj so aretirali 4 osebe. Te eksplozije so odgovor na smrtne obsodbe, ki 50 jih britanska sodišča izrekla proti dvema ciprskima , Grkoma, slovanskih sindikatov iz Svetovne sindikalne zveze v skladu s takratno splošno komin-formistično politiko. * * * Vse današnje zasedanje četrtega kongresa CGIL je potekalo v diskusiji. Poznavalci kongresov CGIL ugotavljajo, da je razpravljanje na tem kongresu v primerjavi s prejšnjimi mnogo bolj živahno in stvarno in da so delegati pustili ob strani lesene in votle govorniške izlive. Nedvomno so obravnavali vsa pereča gospodarska in sindikalna vprašanja, ki najbolj tarejo delavski razred. Spregovorili so zastopniki raznih strok iz vseh koncev države. .Čeprav so se danes priglasili k besedi skoraj izključno sindikalni voditelji, kar je ugotovila tudi delegacija iz Rieti, ki je zahtevala, naj se oglasijo v diskusiji tudi delavci iz baze, so številni govorniki kritično obravnavaj delovanje CGIL in raznih njenih sindikatov, o številnih vprašanjih pa je prišlo tudi do tega, čemur pravimo borba ali kresanje mišljenj. Diskusija se je koncentrirala predvsem okrog monopolov, napadov delodajalcev na sindikalne svoboščine in notranje komisije, pogajanj v j okviru samih podjetij, doklade za menze, vprašanja delavk. Zlasti pa se je opazilo, da pripisuje CGIL posebno pažnjo agrarnim vprašanjem. Glede monopolov so bili vsi diskutanti mnenja, da je treba borbo proti njim okrepiti ne le v interesu delavskega razreda, marveč vsega italijanskega ljudstva. Vprašanje monopolov pa je tudi tesno povezano s sindikalnimi svoboščinami v tovarnah in s pogajanji in borbami v sklopu podjetij. Mnenja glede oblike borb proti monopolom pa so bila različna. Nekateri so menili, da se je treba boriti proti monopolom v okviru njihovih tovarn, predvsem s postavljanjem raznih mezdnih zahtev, drugi pa, kot na primer sindikalni voditelj Montagnana, so menili. da bo mogoče doseči uspeh predvsem z borbami v širšem okviru, kar pa ne izključuje tudi borb v samih monopolističnih podjetjih. Montagnana se je tudi pritoževal, da je bila doslej borba proti monopolom le medla m da zato ni bilo uspehov. Glede tega.je bila tudi predkongresna diskusija nezadovoljiva. Tajnik Delavske zbornice iz Milana Allini ‘pa je menil, da so potrebna pogajanja v okviru podjetij glede vseh nestalnih plačnih in pogodbenih postavk, kot so akordni dodatki, proizvodna doklada, norme itd. Predstavnik rudarjev Sassi. star sindikalni voditelj, je ostro kritiziral vodstvo in aejal, da se je šele po osmih letih spomnilo monopolov. Kritiziral je tudi tiste levičarske parlamentarce, ki so bolj nagnjeni k parlamentarnim akcijam kot k resnični razredni borbi. Tajnik Zveze kemičnih delavcev Lama je glede raznih cblik sindikalne borbe dejal, da je treba postavljati v vsaki borbi stvarne, otipljive zahteve, ter se z delavci o vsaki zahtevi posvetovati in jih hkrati prepričevati. Le v tem primeru so delavci pripravljeni iti do kraja. Doslej pa se je često dogajalo, da sami delavci niso verovali v oblike bogbe, ki so jih sindikati začenjali. Tudi Lama je mnenja, da se je treba boriti proti monopolom v sklopu njihovih tovarn. Tajnik kovinarjev FOA je priznal, da so bili porazi ob lanskih volitvah tovarniških odborov v nekaterih monopolističnih podjetjih posledica pomanjkljivosti in napak ter ločenosti od širokih delovnih množic, kar so pač delodajalci izkoristili in šli v napad. Sedaj so se te napake marsikje popravile. Zelo izčrpna je bila diskusija o agrarnih vprašanjih. Diskutanti so poudarili, da je treba omejiti zemljiško posest r,a 50 ha, da se morajo v agrarnih pogodbah pri odpovedi upoštevati upravičeni razlogi, da je treba zemljiške lastnike prisiliti, da o-pravijo na svojih zemljiščih izboljševalna dela in s tem tudi določiti število delavcev, ki jih morajo na svojih posestvih zaposliti- Glede poljskih delavcev se mora zagotoviti zaposlitev brez vsake diskriminacije, brezposelnim pa je treba priznati redno in izredno brezposelnost-no podporo. Vee to pomeni, da gre pot v agrarno reformo z uresničevanjem konkretnih zahtev, kar je pogoj za mobilizacijo in uspešno borbo kmečkih delavcev. Tudi glede akcije za rešitev agrarnih vprašanj in vprašanja Juga sploh, je bilo izrečenih nekaj kritik. O vprašanju delavk in žena sploh je najobširneje razpravljala Teresa Noce, stara borka za pravice tekstilnih delavcev, ki je dobesedno dejala; »Na tem področju nismo storili skoraj ničesar.« Tudi danes so spregovorili na kongresu delegati iz raznih držav, ki go prinesli v imenu svojih sindikalnih organizacij pozdrave kongresi-Stom. C. s. Volitve v Avstriji eno leto pred rokom Zaradi nesoglasij o številnih vprašanjih sta obe koalicijski stranki sklenili predlagati, naj bodo volitve 2e 13. maja letos - Oanes glasovanje v posianski zbornici DUNAJ, 29. — Obe stranki koalicijske vlade, ljudska in socialistična sta danes popoldne izročili v predsedstvu poslanske zbornice skupno resolucijo, s katero se v skladu z včerajšnjimi sklepi obeh strank predlaga, naj se nove politične volitve določijo na 13. maja, in sicer eno leto pred potekom mandata sedanje poslanske zbornice. O resoluciji bodo glasovali jutri in bo prav gotovo dobila ogromno večino, ker imata obe koalicijski stranki 147 poslancev od 'kupnih 165. Na podlagi predloga bi oblast sedanje zbornice potekla 12. junija. DUNAJ, 29. — “Socialisti- sche Korrespondenz« poroča, da se je včeraj sestalo predsedstvo socialistične stranke. Na seji šo poročali predstavniki, ki so se udeležili zadnjih razgovorov z ljudsko stranko. Predsedstvo je soglasno odobrilo stališče svu-jih predstavnikov in sprejelo na znanje, da se je za rešitev težav, ki ovirajo plodno sodelovanje dveh vladnih strank, “našla demokratična rešitev bližnjih volitev, na katerih bo ljudstvo samo odločalo o važnih spornih vprašanjih«. Hkrati je predsedstvo sprejelo na znanje, da je bil za volitve predlagan 13. maj. List dodaja, da ta dan odgovarja želji socialistične stranke tudi zaradi tega, ker m mogoče za več mesecev odložiti ureditve spornih vprašanj. Medtem pa je zveza neodvisnih (desničarska in skrajno desničarska opozicija) poslala kanclerju Raabu kot voditelju ljudske stranke in podkanclerju Schaerfu kot voditelju socialistične stranke pismo, v katerem zatrjuje, da je sklep, ki sta ga sprejeli obe stranki sami, nezakonit. V pismu zahteva tudi, naj se še pred razpustitvijo parlamenta skušajo v parlamentu rešiti sporna vprašanja. Toda število opozicijskih poslancev je tako neznatno (13), da njih stališče ne more vplivati na sklep dveh koalicijskih strank, k' imata skupaj 147 poslancev (ljudska stranka 74, socialisti 73). Vorošilov sprejel Auriola MOSKVA, 29. — Agencija TASS javlja, da je predsednik prezidiji vrhovnega sovjeta Vorošilov danes zjutraj sprejel v Kremlju bivšega predsednika francoske republike Auriola. Navzoč je bil tudi francoski poslanik v Moskvi Dejean. Auriol, ki je prišel včeraj v Moskvo, bo ostal v prestolnici 3 dni in bo nato obiskal še druga sovjetska mesta. „Borlia“ o pozitivnosti Duliesovih izjav Confindustria prevzema patronat nad italijanskim pužadizmom SKupna fronta gospodarsKe desnice pred upravnimi volitvami - DemoKristjani pristali na istočasno raz. pravljanje o obeh volilnih zallonih - PSDI in volitve (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Danes je bil tudi formalno sklenjen pakt med italijansko ekonomsko desnico. Predsedniki Confindustrie, Confcommercio in Confagfi-Coltura, torej predstavniki ve-leindustriicev, veletrgovcev in veleposestnikov, so podpisali dokument, ki pomeni pravi politični program slojev, ki jih tri organizacije predstavljajo. Dokument pravi, da je mogoče pereča' vprašanja notranjega življenja rešiti samo «z gospodarsko svobodo in zasebno pobudo, ki se zaveda svojih državljanskih odgovornosti«. V skladu s temi sklepi bodo v vseh pokrajinskih glavnih mestih ustanovljeni “centri za obrambo gospodarske svobode in za socialni napredek«, ki bodo skrbeli za koordinacijo političnega delovanja mdustrijcev, trgovcev in veleposestnikov. “Socialni napredek« je seveda samo lepa fraza za kritje “gospodarske svobode«, ki med drugim protestira proti strogim kaznim, ki jih predvideva Tre-mellonijev zakon za davčne utaje. Skratka,' gospodarska desnica prehaja v ofenzivo in se združuje, Zanimivo je, da je bila dovolj politika dokaj skromnih reform, ki jo je do-sedniških volitvah leta 1952. slej izvajala Segnijeva vlada, I da je spodbudila takšno soli-' darnost krogov gospodarske desnice, ki se oklepa svojih privilegijev, ki, vsaj kar se tiče veleposestnikov, v mno-gočem še segajo v srednji vek. Vse to kaže, kolikšne ovire bo morala premagati vsaka politika socialnih reform, pa naj bo še tako plaha in previdna. Obenem pomeni to uradni patronat velike industrije in finance ter veleposestnikov nad italijanskimi pojavi pužadizma. Zanimivo je. da je popolnoma v istem tonu govoril na nedavnem zasedanju demokristjanskega glavnegu odbora svetovalec Togni, predstavnik demokrist-janske gospodarske desnice. Ker se je to združevanje velikih gospodarskih skupin pojavilo ravno pred občinskimi volitvami, je treba pričakovati njihov aktivni poseg v pripravljanje volitev in v Volilno kampanjo. Gotovo ni pretirana sodba, da se bodo ti krogi skušali uveljaviti predvsem s posredovanjem demokristjanskih »državljanskih odborov« in “državljanskih list«. Na drugi strani se zdi gotovo, da demokristjani ne bodo zavračali takšne mogočne podpore, zlasti s finančnega stališča. Medtem se kažejo nova nasprotja v štiristranski koali- ciji. Uporniki so tokrat demo-kristjanski parlamentarci, zlasti poslanci, ki jim ni všeč, da sta na sobotni seji predstavnikov koalicijskih strank Fanfani in Piccioni pristala na istočasno razpravljanje o občinskem in parlamentarnem volilnem zakonu (v Rimu govorijo o »siamskih zakonih«), ne da bi se poprej posvetovala s parlamentarci lastne stranke. Predsednik poslanske zbornice Leone pa je zavrnil zahtevo MSI, naj se ne razpravlja o tako važnih zakonih, dokler visi nad vlado grožnja novega glasovanja o zaupnici. Kljub vsemu pa bodo jutri redno začeli v poslanski zbornici razpravljati o “siamskih zakonih«. Na seji predsednikov poslanskih skupin so sklenili, da bodo predpoldne razpravljali o občinskem volilnem zakonu, popoldne pa o parlamentarnem. Demokrisi-janska parlamentarna skupina je nocoj na večerni seji pristala na to proceduro m obenem odobrila oba vladna načrla. Na seji vodstva PSDI so sklenili, da bo stranka postavila lastne liste v skoraj vseh občinah. Levica pa se je borila za skupne liste ponekod z radikali, drugod s PSI m z USI In «Unita popolare«. A. P. BEOGRAD, 29. — Nocojšnja “Borba« ugotavlja, da so včerajšnje Dullesove izjave pokazale, da se postopoma nadaljuje pozitivno preusmerjanje mednarodnega položaja. List poudarja, da je Dulles v svoji analizi mednarodnih od. nosov prišel do zaključka, da se mora politika ZDA prilagoditi novemu položaju, Dul-lesova izjava kritizira tiste, ki bi hoteli nadaljevanje stare politike ne glede na spremembe v svetu. Pozitivno je, pravi “Borba«, da se upošteva realno stanje in na tem stanju utemelji svoje delovanje. V Dullesovi izjavi je predvsem pozitivno poudarjanje potrebe vskladitve ameriške politike z novim svetovnim položajem, posebno če se pripisuje važnost gospodarskemu razvoju nerazvitih držav. Nedvomno je. da stališče do tega ključnega problema dolo. ča v veliki meri značaj določene politike in njenega uspeha, ugotavlja list. Pozitivno ie nadalje, da je Dulles ugotovil, da ni razlogov proti prijateljstvu z Indijo, čeprav ima Indija drugačne poglede na mednarodna vprašanja. «R tem je Dulles, zaključuje “Borba«, kritiziral prav tista pojmovanja, ki dejansko izključujejo mednarodno sodelovanje in ki so v preteklosti povzročila mnogo škode«. Jugoslovanski ribiči v egiptovskih vodah BUCK-RAD. 29, — Prve dni marca bo odpotovala iz Šibenika v Egipt skupina jugoslovanskih ribičev, ki bodo na račun egiptovskih podjetij v vodah severovzhodne Afrike lovili morske gobe. Jugoslovanski ribiči bodo razdeljeni r,a deset skupin, v katerih bode. vključeni tudi egiptovski r-biči. Na ta način bodo jugoslovanski ribiči prenesli svoje znanje in izkušnje na egiptovske ribiče. V FLRJ 146 žrtev hude zime BEOGRAD, 29. — Po podatkih državnega tajništva za notranje zadeve je v letošnji hudi zimi v Jugoslaviji našlo smrt 146 oseb, medtem k( jih je 25 teže poškodovanih. L 1. marca 19» VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,2, na.j-nižja 2,7, ob 17. uri 9,8, zračni tlak 1023,3 raste veter vzhodnik 2 km na uro, vlaga 29 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 5,8. % W8k § ■1 Upi mm( mA ■ iiip 1 V-.;/ £ ' tf mm m 1 Danes, ČETRTEK 1. mar« Albin, Sk., Mojmir Sonce vzide ob 6.45 in zato« 17.51. Dolžina dneva 11-06. vzide ob 23.22 in zatone od •■*•' Jutri, PETEK 2. marca Simpl.icij, PP-, Belih ODLOČEN ODGOVOR HA HEPOPLSTLJIVOST VODSTVA GRDA!Konferenca na Dunaju o avtomobilskih zvezah Danes štiriurna stavka deBavcev podjetij CRDA Za uspeh borbe delavstva je potreben njihov enoten nastop ne glede na to, Kateremu sindiKatu pripadajo Danes ob 12. uri bodo delavci podjetij CRDA zapustili delo- Delavci, ki delajo v izmenah, bodo zapustili delo štiri ure pred koncem dela. Današnjo stavko je napovedal sindikat metalurških delavcev Delavske zbornice-CGIL, ker je ravnateljstvo CRDA zavrnilo skoraj vse zahteve delavcev za izboljšanje delovnih pogojev in plače. 2e v januarju je omenjena sindikalna organizacija predložila ravnateljstvu CRDA naslednje delavske zahteve: 1. Predujem na zaostanke doklade za menzo; 2. izplačevanje nagrade za proizvodnjo za vse delavce in uradnike v podjetjih CRDA; 3. spoštovanje sporazuma o delovanju tovarniških odborov; 4. obnovitev sporazuma o menzi in revalutacija neizplačane doklade za menzo. Hkrati je sindikalna organizacija zahtevala skupni sestanek obeh sindikalnih organizacij. Kot smo poročali že včeraj, je ravnateljstvo CRDA zavrnilo skoraj vse zahteve delavcev ter sprejelo le nekaj zahtev glede u-radnikov. V tej potezi ravnateljstva CRDA je razviden namen ločiti uradnike od delavcev, ločiti njihove skupne interese s tem, da se pokaže nekoliko popustljivo pri vprašanjih uradnikov, Jasno je, da delavci niso mogli iti mimo teh dejstev in je zato sindikat metalurških delavcev Delavske zbor-nice-CGIL napovedal za danes stavko delavcev in uradnikov v vseh treh podjetjih CRDA. Da bi delavcem obrazložili položaj, je bilo tudi včeraj zborovanje za delavce Tovarne strojev v Ulici Romolo Gessi- Na zborovanju sta govorila sindikalista Mario De Santi in Paolo Sema. Prvi je ppudaril zahteve, ki jih jo sindikat postavil ravnateljstvu CRDA in dejal, da so bile skoraj vre zavrnjene. Kot smo pisali že včeraj, je ravnateljstvo sporočilo, da se o večini postavljenih zahtev ne bo razgovar-jalo, češ da so v teku razgovori v vsedržavnem merilu za rešitev teh vprašanj. Drugi govornik pa je govo- ril o borbi metalurških delav-| nih in nacionalnih skupit. Za- cev na »ploh ter dejal, da morajo delavci enotno nastopiti, č* hočejo, da bodo kaj dosegli. Zato je pozval vse delavce CRDA. ne glede na to, kateri sindikalni organizaciji pripadajo, naj se udeležijo današnje rtavke in naj dokažejo, da so njihovi interesi skupni, kot je skupna njihova borba. PROSLAVE S. MARCA Hnndn praznika lena Bližamo se 8. marcu, mednarodnemu prazniku vseh naprednih žena. Pobudo za letošnjo proslavo teoa praznika je dala ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze, ki je imela v preteklih dneh še ursto sestankov, na katerih so Žene podrobno razpravljale o pripravah na razne prosinec. Poleg proslav po vaseh in predmestjih, pripravlja ženska sekcija N SZ tudi osrednjo proslavo v dvorani na stadionu »Prvi maj», pri kateri bodo sodelovali poleg otrok, tudi gojenci baletne 'o[e pri živo, ki bodo takrat prvič nastopili v javnosti in raz.ti pevski zbori, med katerimi tudi ženski zbor prosvetnega aruštva elvan Cankar». Podrobnejši spored proslav ovmo pravočasno objavili. Resolucija .Unila Popolare’ o političnih volitvah Tržaška sekcija gibanja «U-nita Popolare, je v zvezi z vprašanjem političnih volitev na našem področju sprejela daljšo resolucijo, v kateri izjavlja, da predstavlja izključitev Tržačanov, da bi s svobodnimi volitvami izrazili svojo voljo in svoje zahteve, ponoven poskus, ki naj razširi vse večjo nevoljo med prebivalstvom. Resolucija ugotavlja, da je prebivalstvu o-r.emogočeno odločati o vseh zanj življenjskih proolemih (deželna avtonomija, prosta cona, rotacijski sklad, vprašanje pomorstva itd.), za katere grozi, da bodo rešeni v njegovo škodo in v izključno korist nekaterih ozkih lokal- to gibanje »Unita Po^-mare« zahteva, naj se zakon o političnih volitvah takoj raztegne in uveljavi tudi na našem področju, katerega prebivalstvo hoče živeti v okviru republike kot enakopravni državljani in ne več podložni, kot kolonialni narodi, nekontrolirani samovolji centralne oblasti. V resoluciji je tudi rečeno, da je »Unita Popolare« že pred dalj časa predlagala u-stanovitev najdemokratičnejše-ga organa, v katerem bi bile zastopane tudi struje opozicije in slovenska manjšina, nekak mestni svet, ki bi stal ob strani in vodil delo gen. vladnega komisarja. Od 6. do 9. aprila bo na Dunaju avstrijsko-italijanska konferenca, posvečena vprašanjem avtomobilskega prometa med obema deželama. Na konferenci bodo predvsem govorili o olajšavah za razvoj turističnega prometa, kar zanima v veliki meri tudi na. še področje, saj prihaja k nam vsako leto vedno več avstrijskih turistov. Za tržaško pristanišče pa je zlasti pomembno vprašanje avtomobilskega prevoza blaga, ki je sedaj zaradi visokih pristojbin skoro nemogoč. Znano je namreč, da so železniške zveze za veliko večino pristanišč postale nezadostne in da se za najrazličnejše blago v vedno večji meri poslužuje tudi za daljše prage tovornih avtomrbilov. Na konferenci bodo zaradi tega razpravljali tudi o tem vprašanju in bodo verjetno predlagali znižanje pristojbin. Pred konferenco na Dunaju bo v aprilu v Geno-i pripravljalna konferenca stiokov-njakov, kjer bodo rertavili dnevni red dunajske konference. PO DELNI ZAVRNITVI ZAHTEV VOZAČEV IN SPREVODNIKOVI O sporu v podjetju ACEGAT bodo razpravljali na uradu za delo Če ne bo prišlo do poravnave spora, pride lahko do stavke prevoznega osebja in popolne paralizacije mestnega prometa Sprevodniki in vozači Ace-gat so imeli včeraj dve zelo uspeli skupščini- Sestali so se ob 10. uri dopoldne in ob 17. uri. Na skupščinah so razpravljali o važnih zahtevah, ki so jih že januarja predložili ravnateljstvu podjetja in ki jih ravnateljstvo do sedaj ni še sprejelo. 21. januarja je ravnateljstvo Acegat sporočilo enotnemu sindikalnemu tovarniškemu odboru, da je voljno sprejeti nekatere zahteve uslužbencev. Hkrati pa je poudarilo, da je sprejem teh zahtev odvisen od nadzornih oblastvenih organov, ki morajo sprejem predloženih zahtev odobriti. Sprevodniki in vozači Acegat so zahtevali: IZ LETNEGA PORUClLA OBC. UDDELKA ZA HIGIENO IN ZDRAVSTVO Šolska zdravstvena služba zajela lani nad Trst mnogo pred drugimi mesti v Italiji glede šolske zdravstvene službe - Lani se je število nalezljivih obolenj povečalo 214.000 TON BLAGA SKOZI m aprilom redno petnajstdnevno pomorsko zvezo Carigrad - Pirej - Trst in nazaj. Na tej progi bosta vozili tovorni ladji «Hopa» in «Ardahan», ki imata 2.500 Dovoljenja za uvoz vina iz Istre Tržaška trgovinska zbornica cbvešča, da je direkcija za zunanjo trgovino pri vladnem generalnem komisariatu skle-rija izdajati od marca dalje vsaka dva meseca uvozna dovoljenja za uvoz vina iz Istre, medtem ko so do sedaj izdaja, li dovoljenja za vsak mesec. Pod jetja-u vozniki vina morajo torej od 1. do 7. marca predložiti predpisane prošnje za uvoz vina, pri čemer morajo upoštevati dvomesečne potrebe. Nove ovire pri gradnji suhega doka v Arzenalu Sedaj, ko je bilo rešeno vprašanje finansiranja nadaljnjih del novega doka v arzenalu, je birokracija ponovno povzročila nadaljnjo suspenzu jo del in s tem tudi nadaljevanje suspenzije z dela 70 delavcev in uradnikov. Dela v doku se ne morejo nadaljevati, ker je v bližini zasidrana ladja «Noravind». Ladjo pa ni mogoče premakniti brez predhodnega dovoljenja pristaniškega poveljstva, ki pa se zdi, da zadevo zavlačuje. Zato je sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice - CGIL pismeno posredoval pri prista niškem poveljstvu in zahteval, da se omenjena ladja čimprej odstrani, da se bodo dela v doku lahko nadalje 1 vala. 1. Zmanjšanje povprečnega delovnega urnika v vozilu od sedanjih 7. ur in 20 minut na 7 ur in 10 minut; 2. vključitev v delovne izmene še 10 uslužbencev (sprevodnikov in vozačev); 3. ukinitev treh dnevnih izmen. Ravnateljstvo je bilo tedaj tudi pripravljeno, da se načelno določijo podrobnosti o umikih izmen. Nato so sindikalne organizacije imele več zborovanj z delavci, da so pripravile svoj načrt. Hkrati pa so imeli sindikalni predstavniki več sestankov z ravnateljstvom, kateremu so predložili izdelan načrt s 16 točkami. Toda ravnateljstvo ni hotelo eprejeti štirih važnih točk in so se zato razgovori razbili. Na včerajšnjih skupščinah pa so predstavniki obeh sindikatov, ki sta nastopila skupno, obrazložili sprevodnikom in vozačem Acegat potek pogajanj in jim sporočili, zakaj so bila pogajanja prekinjena. Gre predvsem za zahtevo ravnateljstva, naj bi v «izrednih» primerih ti uslužbenci delali več kot 8 ur dnevno. To zahtevo sindikalne organizacije odločno zavračajo, ker bi bili potem uslužbenci prepuščeni na milost in nemilost podjetju, ki bi jih lahko v vsakem trenutku prisililo na nadurno delo; dalje Acegat zahteva, naj bi uslužbenci izmene «C» pristali v »izrednih pri meriti« na službo po 20. uri; glede rezervnega osebja pa sindikalne organizacije zahtevajo, da se to osebje po končanem delovnem urniku ne sme zadržati v službi več kot 1- uro. Na skupščinah so delavci odobrili stališče sindikatov. Da bi bil spor mirno zaključen. ne da bi morali uslužbenci poseči po ostrejših u-krepih, so sklenili, naj se celotrio vprašanje predloži u-radu za delo, kjer naj bi se rešili nastali nesporazumi. Ce E a tudi na uradu za delo ne odo dosegli zadovoljivih u-spehov, so sprevodniki in vozači Acegat pooblastili sindikalne organizacije, naj posežejo po najbolj primernih sredstvih, da prisilijo ravnateljstvo na sporazum. Iz tega sledi, da zna priti v bodočih dneh tudi do stavke teh uslužbencev, kar bi popolnoma paraliziralo celotno mestno prometno omrežje. U-pamo, da do tega ne bo pri- mimo in v zadovoljstvo u-službencev in prebivalstva sporazumeli. tZločin in kažem v Teatro Nuovo V gledališču «Teatro Nuovo» je bita sinoči premiera dramatiziranega romana Dostojevskega «Zločin in kazen«. Mladi ansambel tržaškega stalnega dramskega gledališča si je zadal težko nalogo, ko je vključil v svoj repertoar to zahtevno delo in že samo dejstvo, da se je lotil tako monumentalnega in vsestransko zahtevnega dela. je vredno pohvale. O uprizoritvi sami bomo objavili oceno našega kritika, vendar je treba že sedaj povedati, da je uprizoritev, uspeta in da je bilo občinstvo, ki je napolnilo gledališče, z njo zadovoljno. V vlogi Razkolnikova je mladi Pie-tro Privitera ustvaril eno svojih najmočnejših kreacij, pa tudi drugi igralci so bolj ali manj zadovoljivo rešili svoje vloge. vil G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 3. marca 1956 ob 20.30 v BORŠTU J. B. Priestley Sreča, Me si? V nedeljo 4. marca 1956 ob 16. uri na KONTOVELU J. B. Priestley Sreča, kie si? Aurora. 16.00: «Lov na tatu«. Kellv. C. Grant. Garibaldi. 15.30: «PraP^“„, ljubica«, L. barnell B. B11 Mladoletnim prepov. Ideale. 16.00: «Groza na avt«^ bliski cesti«, M. Booney^ Impero. 16.00: ((Rimske V De Sica. S. Pampamoi. yf Italia. 16.00: «Dekle iz Unče ^ neto«. A M. Moneta cajn* Giustini. ,u. S. Marco. 16.00: «Dvor kra tura«, B. Crosbv. R. « Kino ob morju. 16.00: , L,«, šče 111», L. Genn, L. M Lane, P. Stoppa predstava ob 21.00. m Moderno. 16.00: «Go9PO®®|" r* ozirajte se za mdrn®5v0jji?i-20.30: »Odnehaš ali P°°VUJ televizijski prenos , »rf. Savona. 15.30: ((Gusarji l JU r, ga morja«. Y. De Cah • Arlen. rtjt* Viale. 16.00: «Med vama», J Rema, V. 1 Viftorio Veneto. 15.30^ jr. PLANINSKI PLES bo v SOBOTO 10. marca v dvorani stadiona « P r v i maj« ooSSS Igral bo »VESELI TRŽISKI KVINTET« iz Tržiča na Gorenjskem. Prodaja vstopnic in pre-notiranje miz v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 37338 od ponedeljka 5.3. dalje. Pomladanska dramska sezona v q>edališču Verdi Pa zaključeni operni sezoni se bo v ponedeljek začela v gledališču «Verdi» pomladanska dramska sezona z otvoritvenim nastopom De Filippo-vega gledališča z Dolores Pa-lumbo. Uprizorili bodo tride-jansko komedijo Eduarda De Filippa »Ne plačam ti«. Na repertoarju skupine so razen Namesto cvetja na grob pote, komedije še naslednja dela kojne Frančiške SMnec darujejo Eduarda De Filippa: »Moj za- sojencimosebjepijaškegačo-klad m moje srce« (Bene mio lma 4'20° ltr za D,iaško MallC0' e core mio), «Glasovi vesti« (Le voci di dentro), ((Prikazni« | (Questi fantasmi), »Recite mu vedno: da« (Ditegli sempre: ] RosSetti. 21.00: Revija Viarisio- si). Rarzizza V soboto se pri blagajni Excelsior. 15.00: »Same žene«, a., gledališča začne prodaja I - Rossi Drago. Manni. Darovi in prispevki krat ko sem bil v Parizu«, vstopnic za otvoritveno predstavo. * * * Jutri ob 20,30 za red C v vseh prostorih tretja pred-] stava Giotdanove opere »Fe-j dora« z Mario Caniglio v naslovni vlogi ter Giacintom Prandellijem, Loretto Di Le-| lio in Rodolfom Azzolinijem v Penice. 15.00: »Zmage na morjih«. Nazionale. 15.00: ((Dvorišče«, E. in P De Filippo, K. Poujoudy. Filodrammatico. 16.00: «Brez umika«. R. Taylor, J. Leigh. Mladoletnim prepov Suiierciuema. zaprto zaradi ob nove. Arcobaleno. 16.00: “Globoko kakor morje«, V. Leigh, K. More. Mladoletnim prepov. ostailh vlogah. Dirigent Anto- Astra Rojan. 16.00: «En dan... nio Narducci. Danes se začne celo življenje«. M. Oberon. R. prodaja vstopnic. Todd. 1 Capiiol 15.00: «Nihče ni čisto O Pokrajinska deputacija je na| Si; De HavUland. JL 'sinočnji seji. ki ie bila pod pred- Cris,a|:o ,R no- «V nekel in na-sedstvom cdv. Tanasca. sklenila Cr’’“U<>X Mur^y £ KotJZv Grattacieta. 16 0? »Bigamist« L šlo in da se bosta stranki | metežih. komisariatu milijon lir za pomoč prebivalstvu v krajih, ki so bili, prizadeti ob nedavnih snežnih a la bar da Valeri. V. De Sica. M. Ma- AVTOMOBILI, MOTORJI, KOLESA IN PEŠCI Mnogo prometnih nezgod na srečo brez hujših posledic Pri trčenju dveh Fiat 500 sunek vrgel potnico iz vozila • Hud padec motorista v Grljanu Manjkalo je nekaj minut do 11-30, ko je 27-letni Ser-gio Tomat iz Ul Gatteri vozil Fiat 500 po Rojanski ulici v smeri Ul. Appiari. Na križišču z Ul. S- Davis-, pa je iz do sedaj še neznanih razlogov trčil v drugi Fiat 500, s katerim sta se peljala 55-lefm Josip Reklič iz Ulice Ovidio in njegova 56-letna žena Olga Zupanc. Zaradi u-darc i so se vrata drugega vozila odprla in sunek je vrgel žensko iz vozila- Z avtom policije so Zupančevo odpeljali v bolnišnico, a ker so ji ugotovili le udarce in praske, so jo odslovili. Priporočili pa so ji okoli 20 dni počitka in zdravljenja v domači oskrbi, ker je možno, da t-i je pri padcu zlomila gleženj desne r.oge. Malo prej pa se je pripetila na Korzu druga prometna nesreča, katere žrtev je P°' stala 48-letna Josipina Rodi-slovič por. Urbac iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Ko je namreč prekoračila cesto, se je namreč zaletel vanjo s svojim motornim kolesom 62-letni Ugo Pe- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA 16.00: «Gospod Ro- berts«, H. Fonda, W. Powell Ariston. 16.00: «Korporal Sam«, D. Martin, J. Lewis. Armonia 15.30: «Kajnova hči«, J. Ferrer. J. Allyso-n. Zaradi pretepa v gostilni štirje na zatožni klopi Toda sodišče je bilo mnenja, da je bila obtožba neutemeljena in je vse oprostilo lizzari iz Traversale del Bo- kolesarjem. je zatekel v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku Okreval bo v treh dneh. Ob isti uri, ko se je pripetila nezgoda ZippUu, )e bilo tudi na križišču Ul- del Vel-tro z Istrsko ulico trčenje med Fiatom 1100 24-letnega Reisolija Pastadorja iz Milj in motornim kolesom, na katerem se je vozil 23-letni Na-taliano Borsi s Šalite Zugna-no. Seveda je tudi Borsi padel na tla. a se je le malo opraskal, zaradi Česar ga ni-so niti pridržali v bolnišnici. Proti večeru pa je 30-letni operni pevec Ermano Lorenci iz Ul- Petronio pripeljal v bolnišnico 39-letnega Guida Burigana iz Ul. Scussa, katerega so morali zaradi raznih ran na obrazu in zloma zapestja pridrža‘i s prognozo okrevanja v 20 ali 25 dneh na ortopedskem oddelku. Bu-riga.ia se ni spominjal ničesar. Namesto njega je Lorenci povedal, da je Burigana med vožnjo z vespo v bližini Grljana padel ker je izgubil ravnotežje, ko jc hotel preprečiti trčenje z nekim sco. V bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom, so ji nudili vr-o pomoč m jo nato odslovili. Zgodaj popoldne 'pa se )e 17-letni Flavio Zippi iz l,l-s. Nicolo zaletel s svojim motornim kolesom v avto 29-letnega Vincenzn Riccija in ker se je pri padcu ranil, se Qb 18-30 so morali zaradi rane na glavi in prask na nogah s prognozo okrevanja v 5 ali 15 dneh sprejeti na I-kirurškem oddelku tudi 18-letnega Silvia Benca iz Ul. D’Alviano. ki je malo prej na vogalu Ul. della Guardia in Ul- del Bosco treščil s trikolesom v zid neke stavbe. Med delom v gostilni «ex Štolfa« na Stari istrski cesti je 46-letnega sostanovalca lastnice lokala Danteja Ber-tolija iz Ul. Domus Civica 6. februarja lani presenetil čuden ropot: mož se je ozrl in ker je videl nekega mladeniča, kasneje identificiranega za 31-letnega Itala Vivodo iz Ul. Costalunga, kako se je valil po stopnicah, ki vežejo spodnjo z gornjo sobo gostilne* je priskočil h gostu, da bi mu pomagal na noge. Mi-elil je pač. da se mu je pripetila nezgoda, a Vivoda mu je povedal, da ga je pahnil eden izmed gostov, ki so bili v gornji sobi. Vivoda, ki je bil precej pijan, pa se je hotel maščevati nad mladeničem, a mu Bertoli ni pustil, da bi šel v gornje nadstropje. Vse bi se morda končalo brez posledic, da ni Vivoda grobo žalil mrtvo mater mladeniča, ki ga je pahnil po stopnicah. Ta, kasneje identificiran za 23-letnega Sergia Frat-teja iz Ul. Domus Civica, je ves besen pritekel v spremstvu brata k Vivodi in ga ponovno vrgel ob tla. Bertoli je eicer hotel preprečiti pretep, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je brat napadalca, 24-letni Luciano, trdo prijel. Sergio ga je tedaj celo hotel udariti s stolom, a to mu je preprečil neki gost. Konec pretepu je napravila policija, ki' je prišla na mesto, in tako so morali vsi skupaj na poveljstvo, kjer sta brata Fratte izjavila, da ju je Vivoda motil, zaradi čfesar sta ga pozvala, naj jima izgine izpod nog. Ker ni hotel oditi, ga je Sergio pahnil stran in s tem povzročil njegov padec. Na poveljstvo je moral tudi Bertoli, ker ga je Luciano Fratte obtožil, da ga je med prerivanjem ranil na ušesu-Bertoli je sicer to priznal, vendar je dodal, da ga je nehote udaril, ko se je hotel rešiti njegovega objema. Včeraj so se vsi štirje znašli na zatožni klopi, kjer so se morali zagovarjati zaradi obtožbe pretepa, Imeli pa so srečo, kajti sodišče je ugotovilo, da je obtožba neutemeljena in je vse skupaj oprostilo s formulo, da niso izvršili dejanja. • • • Pred istim eodiščem sta se morala zagovarjati tudi 17-letni Sergio F. in 20-letni Frimo Molek od Banov, ki so OD UCER9J DO DDIIES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29 februarja 1956 se .ie v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo 19 oseb. poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: uradnik Dante Basola in študentka Edda Schvvarz, težak M? r io Ferrante in gosoodinja Maria Tuli. UMRLI SO: 56-letni Egon« Ni-coli, 77-letna Francesca Lazar. 73-letni Emilio Marussi, 48-letni Ce-sare Sauro, 77-letn.a Pia Wost,ron. ju obtožili poskusa tatvine I sky vd. Manussi, 79-'*etoa Anto- hlaea iz tovornika Giusta nia Del Tedesco vd. Derschitz, 63-letna Rosatia Mrakich vd. Bol-n, ninnp aretacije je pri- ter- 77-letni Pietro Lipout, 79- Do njune litnpea In- ietna Giovanna Birsa. 34-1 etna slo p0i zasiug 40-letnega in i ^ Tayfar 53_letni Paolo Daša Colla iz Ul. i aduina, ju | 35,1 etna Maria Rossi vd. j ' Azzurro.' 16 00: «Da bi te B. Crosby, C. Dauphin. krJ. Belvedere. 15.30: «D^ziSJca r. ljica«, J. Simmons, S ur ^ Marconi. 16.00: “Dolga J1*" sta«, T. Power, M. • 0'H^v - ^ Massimo. 16.00: «V pekel zai«. Audie Murphy. S. jv u Novo cine. 16.00: «Delrfi„ i Sanfrediana«, A. Cifariel«1' Podesta. , G g Odeon. 16.00: «SpartaikuS», “• Canale. M. Girotti. „ Radio. 16.00: »Pravičnik*- K-^ gam. D. Malone Mlad®1* ^ prepov, J. Venezia. 15.30: ((Pohlevne*"' Wayne. . —j. Skedenj. 18.00: «Ko mesto sr €PES3EHElV ČETRTEK, 1. marca *** THST POSIAJA Apf, 11.30 Lahka glasba; '2Č0. je davanje; 12.10 Za vsakog**^ kaj; 12.45 V svetu kultur'' Melodije iz revij: l3-30,.*,, gl**' nega sveta; 14.00 Ritm‘,anO ba; 17,30 Plesna glasb®: “rjJJl rina: Seviljska simfonij*- (pl Duet iz Wag-nerjeve oBexri««l< stan in Izolda«; 18.39 - Mantovam; 19.15 Sola 8), 19.30 Priljubljene melod' Šport: 20.05 Leharjevi 20.30 Moški kvartet * jjjl!' 20.50 Offenbach: Stavki ** p*, m »novih pripovedk; peš? matizirana zgodba; 22.““.. K«*’ vanje; . 22.15 VieuxtemP“-cert št. 5 za violino in j* 22.32 Slavni pevci; 23.00 valčki. T K S 'I' •• 14.30 Tržaška kultur«® ka: 17.00 Glasba v Amen« Jazz; 18.15 Poje Flo V£ 21.05 Jules Renard: ((Ge^Tiaš1' p.et». igra v 2 dej., izva/^ Bi' ska dramska skupina, rt* lio Rolli. li O 1' 1! It Slovenska poročila: 1^5’lž5*' Italijanska poročila: op • 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored iz 6.00 Jutranja glasba; '• ytT Spored iz Ljubljane; 7.*“ * na glasba: 11.00-12.00 »pe )• Ljubljane; 13.30 Glasba ru* ljah; 15.00-16.00 Spored ». |P' ija-ne; 16.00 Lahka Četrtkov koncert: 17.19 jK glasba; 17.55 Intermezzu-.il' 19.25 Spored iz Ljublif”K Skozi operete Lea FaWa gpodj berta Stolza; 20.00-22.15 jjirf, iz Ljubljane; 22.15 Igr*vjelor Benny Goodman: 22.45 ob mesečini: 23.15 Plesn «.!,«» V I-. * '* '* p| 327,1 m. 202,1 ni, *l*t V Poročila ob 5.00. , 'l-rOll - 13.00. 15.00. 17.00. 19.00, * ,jJP 11.00 Radijski koiedar-jj jk Gospodinjski nasveti; . ,j.45 lodije v duru i-n molu;; žj Or’ silij Mirk — mladim: *fi0je $ danski koncert: 12.40 * \K Ljubki ski zbor «Svoboda» Spored popularnih 0 -- pku skladb; 14.35 Želeli ste^ šajtel; 15.15 Igra c^?ižeV^i 15.30 Iz mladinske ™ 0iš:*ip - Boris Pilnjak: Vihar01/ £0 15 minut z orkestrom 'j nji lanetz; 16.00 Gospodinj; P. bus; 16.10 Glasbene u?oi0 DJd —----------------------------- . tvevii, oj-icum ivicvi ta nuooi v v. je 12- februarja lajn opazil ocnati, 73-letna Giovanna Fabia pri nekem tovorniku nedaleč njt 76-letni Gia-como Fillinl, 49 od njegovega doma tri sum- letn-i Dante Weissmann, 69-letca ljive mladeniče. Mož je sto- Teresa Taft, 73-letni Oscarre Tul-pi-I v bližnjo vežo in začel lio. 63-let,ni Giuseppe Martini oprezovati. Ni mu bilo treba Claudi« Meo._star 2 dni. dolgo čakati: čim je edep od nočna služba lekarn treh mladeničev odšel, je dru- v MESECU MARCU gi ukazal mlajšemu naj sto- codermatz. Ul. Tor San Piero pi v tovornik in ukrade, kai 2: De Colle. Ul. P. Revoltella -12; se da ukrasti. Mladenič je u- Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alla bogal, drugi pa je stal na Madon-na del Mare. Larvo Piave straži' pri tovorniku. Tedaj 2: Zaoetti, Testa d’oco. Ul. Maz-je Colla stopil na plan in zini 43; Harabaglia v Barkovljah začel na mladeniče kričati, s in Nicoli v Skednju Čimer je privabil na metto ... „ policijsko patruljo, ki je mia- Nezgoda delavca na parniku deniča aretirala. , Medtem ko se je za Sergia S prognozo okrevanja F. razprava dobro .končala, P dnh- a( verjetnimi notranjimi oo zn Molka za- poškodbami na I. kirurškem ključda z obsodbo nf/ ml oddelku 43-letnega Francesca secev zapora in na 5000 lir pRiea iz Banja ki je med globe. Kazni pa mladenič za delom na parniku «Otis», ki fedaj še ne bo presedel, ker le zasidrat-1 v ladjedelnici Sv. mu je sodišče privolilo po- R°,ka v Mll>ah' nerodno Pa' gojnost brez vpisa obsodbe | del v kazenski list. Predse Gnezda, tož. Maltese zapisn. Magliacca- Po stopnicah je padla v slovenski gimnaziji Med hojo po stopnišču slovenske srednje šole v Ulici Scuole Nuove je 48-letna A-lice Pirjavec por. Gon iz Ul. Bonomo, ki opravlja službo šolskega sluge, včeraj zgodaj popoldne tako nerodno padla, da se je močno udarila v desno koleno. Ker so ji v bolnišnici, kamor se je odpeljala z rešilnim avtom, ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe, so jo pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. Na istem oddelku so zvečer sprejeli tudi 61-letnega inž-Giuseppa Cesara Cordello e Trga sv. Katarine, ki je med hojo po Ul- Soncini padel in si zlomil levo nogo. Okreval bo v 60 ali 70 dneh. 15 minut z orkestrom o-, lanetz; 16.00 GospodihJ^e; bus; 16.10 Glasbene u2a,Q Domače aktualnosti: JJ" gjisv samospevov; 18.30 Abtoji ^ Nekdanji vulkani na &1 .grli.Slt 18.45 Igra LjubU»nsKiJfLjj/U stet; 20.00 Mladinska Oetrtkov večer dontf*£jCn U in napevov; 21.00 H«°V ne — pesnik sočutja oddaja); 21.30 Wolfgan« . Mozart: Godalni k var« duru K 465 (disonaiiu11' rišM«Vi»*jA lij 17.30 Spored za ' V« Kulturni razgledi; _-,arj*’ii7 20.45 Prof. Cutolo odg°%; 3 Odnehaš ali nadaUUJ Evropski prenos. r k s 1 Ul. sv Kran-člška 20/111 tel. 37-338 sprejema la-serate. tnal« oglase, osmrtnic« od 8. do 12.30 1° 0 18. ur«. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL*0 A. Fabiani THST — UL COHI I 2 — TEU J*1'4* , reifl® specializirana za izdelavo motorjev Diesel, ZVo** podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo avtogeno in električno varjenj« #tr Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnin in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri Pu* strojih in napravah na krovu. ZAHVALA Slovenska osnovna šola pri Sv. Ivanu se iskreno zahvaljuje vsem, posebno Vincencijev! konferenci in materam, ki so tako velikodušno prispevali in poskrbeli za dostojen pogreb pokojnega' Karla Paljage. učenca IV razreda. ZAHVALA Vsem, ki so v tako velikem številu spf*1*1^*1* zadnjemu počitku našega moža, očeta, stare* MATEVŽA KRALJA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala , . . - d^c- cem cvetja in vencev ter vsem, ki so 2 čustvovali. Žalujoča: žena Katarina, ^{er^o In vnuki ter ostalo sot°a Trst-Trebče, Buenos Aires. 1.3.1956. ,1^ ^MORSKI DNEVNIK — 3 — 1. marca IM« *vojo oasemd^ba,r, slavi danes *'"izd tržni-lf * etn‘co- Morda *. nak'mtJl0Venci čl°- M ne bi “ ® bl Poznal, da h 1 »larča ?s°7« “L Rodil se t11, *o j» 1*1?, ? Barkovljah. pečici ° tudl ' 7-wic« storši iu . njegovi ' *>il » d Ndegov ded '■ 1 Rep enta' ■enine' y^0!eVl,b!le še majhna 4e«7“- U^“ !po oYoVLMfj“ rodil? ««. Wali Jtar; sto prebivalcev. ?»• Jernci a* ? t,asi Prau:li osiin«U 3e Matija ob-*?J0, j ,J10 solo Gimna- ^ Je obisi* r<^ ‘e nem-f0,!°t)je nn i v Trstu. b°-Wjansi.f v, Goriei. v bar- '**ChZrkv' 3e 30. juha gKi je !°V° mašo. Kot ka-DnJ ^3 služboval v Mobu, Več pa pri sv-J' Poučena 4 trideset iet ?>!* pri Girii-Metodo-J^ter nfso A. ^obu, vse totensPe 0.n.alWnske oblasti fr!)0 *t>*tn»«i* ukinile. Med ?a4 tudi no ?! P0:m° Je pouče-!«u n o< *l°venskem učite-zasehtU m na dooraz-iCi s‘Khon £r90Us!«i šoli r Nacionalistična ozkost in notranja nasprotja zavira jo sodelovanje medskandinavskimideželami fMo; Prijazn 'm nasmehom iv '•C» «e je sprejel, ‘'tam in blskal, da mu če- dS?Uorirn «d%Z nnjim kaj .r"1’ nanhb„ , e hočete, j, lc*. in Ie nekaj vr- M«ke. rnCCda!. mi je gornje l •. • »«*’ Li"° «J3.” A omejuje t"3e in del° se toiatke p "a. 'gornje suhe h"1! fcdor n„ 3 bl na dolgo ?to!n0 p028“. bo sva! 1; U7»n noo' uo znal Sl*, m delO nie9°V0 živ' !°toJ1"_ Požrtvovalnostjo Pfeiito In ens3c° mladino na m0 celiA ‘fi doli je on ktl 1 »Ijs,- trideset iet. «So 'nf“ »e Z'Vle- mi J« voditelju Coku fjJ' dobii' trn C(t »i rr-noao pisem ~ *tra’n *^i ni°31^ bivših uren-Pit' ' je 2'i materialno ""inl f>, Irn lpomnil, milo se 11 t? *e Ppfta se me !e , je ,-an° spominjajo». p*jl *e»n Jt-.abar človek, ki 'ti t”l!i tf upi, ki ostane A.! 'VP*. . 13 .... ........ vedno zaveden, Srn4 >eUb?,r,J?lnem sPomi- ■ i ■na P;i> ^ b rti*"1’ ,co so PO O«’ V!*? /afeeJ“. krdela po-1tepa, tičnih zločincev !" i. ^t do“n"ase Jjudi, poživeti Studii ‘vJ’ ” od leta Isil «eb C?s'tt, ico SetiVjo ,,„UJfn]eni cerkve-Sr lh 'n i'1 tudi drugih i S 3e « ?Orodnih pesmi, L*ti ,i Pojju tistih časih bil je pevskih zborov. vnda p°- SiHi^. let Škabar sporni- ! trni', ž‘pey mcd Ae?"nja v« n zadoščenjem AJ. dei07 i 5 katerimi viž * trpel- ?},' Ptepip, . zgodovinski liKl°n lliip,"3" d°bo, v kri-(.‘lii Sh e|- Pravil mi je it.‘itirt^^icnh00^3,0Jl3>' 0 ^t*- ‘Shfc nioy„Vkl *° i‘h ta- i? ^o, nei)r , 5 Prenašati, o J*e SienSkah, k, jih je II j»0T®1 rtn?. Pošten Slove-iSn.L* Sočni',’eti' Sočustvo-i,'m t Pi Sip fuje z našim ^"ikal-fzra»ffilco,n' med 2j*iej ba? te! 1,1 žive!. Ni ».‘‘i. V' »e i, Posfopiti proti -i («»'nem 'ObPdn° venili in !»>Vo Svun}Z°Vem m ^ei mu ‘o ^1 Pom Ws življenju in °Pert„i e Piarsikat Š^Jeleč mu iskreno 'eri^i <>ro M. B. znanstveniki %tSki n° zgodovino« SV' *v«j*rla 50 mleli v K- * Si bo odovini prali ^if.toa n.e.Ea sveta do ■{. "Niti* *Vezek dk°be’ tretjl 17 0 srpa obravnavata »uV >lttjad,n3e*a veka (5. ■iNd^tek petl> Sesti ln SNfS 5KJ3?? -Vi ;;*i|n,;n;',lik,: »M"«,- *»(M4v*tek revolucije, '“bi, 36 Posvečen rio- delo je pri- Finska, Švedska, Norveška jr* Danska z Islandijo so pred štirimi leti ustanovile Nordijski svet, da bi se medsebojno podpirale v skupnih težnjah in tako začele novo razdobje čim tesnejšega sodelovanja v reševanju skupnih vprašanj. Tej čim tesnejši povezavi so bile zlasti naklonjene ZDA, ki so računale, da jim bo po tej poti uspelo vključiti v Atlantski pakt vse skandinavske države, ker je znano, da se Švedska, predvsem pa Finska nista hoteli in nočeta vezati neposredno na to vojaško zvezo. > Sodelovanje med skandinavskimi državami pa ne beleži posebnih uspehov. Tudi četrto zasedanje Nordijskega sveta, ki se je vršilo od 27. januarja do 4. t.m. v Kopen-hagenu, se je končalo, ne da b: mnogo prispevalo k razvoju skandinavskega sodelovanja. Zbralo se je 30 ministrov, 70 poslancev, veliko število raznih strokovnjakov; izglasovali so številne resolucije, a vse to ni zadoščalo, da bi javno mnenje teh držav dobilo vtis. da se je napravil velik korak naprej v primeri s tem, kar se je bilo sklenilo na prejšnjih zasedanjih. To dejstvo najde med drugim svoje potrdilo tudi v tem, da se že govori, da bi se —. po prihodnjem zasedanju, ki se bo vršilo v Helsinkih — Nordijski svet ne sestajal več vsako leto, ampak le vsa'ki dve leti. Po tednu diskusij so sprejeli sklep o ustanovitvi skupnega zavoda za atomska raziskovanja v nordijskih deželah, o novinarskem tečaju na univerzi v Aarhusu in še nekatere druge manj važne sklepe. O osnovnem vprašanju, namreč o ustanovitvi skupnega tržišča — edino, kar bi moglo prispevati k poglobitvi skupnega sodelovanja — pa riso dosegli nobenega napredka. In tudi najbolj pesimistično nastrojeni niso pričakovali, da bodo naleteli na tako ostro nasprotovanje predstavnikov norveških meščanskih strank — ki so najhujši nasprotniki tega načrta — ko bo šlo za to, da se od slovesnih izjav preide k praktičnemu uresničevanju te zamisli. Dejansko je šlo le za to da bi se sporazumeli za ustanovitev skupnega tržišča le za nekatere vrste blaga, ki predstavljajo le 45 odst. celotne trgovinske izmenjave med Norveško, Švedsko in Dansko (Finska in Islandija bi iz razumljivih razlogov ostali vsekakor izven skupnega tržišča), n edtem ko bi odložili pogajanja med strokovnjaki določitev nadaljnjih vrst blaga, ar bi 'dosegli 60-70 odst. celotne trgovinske izmenjave med temi tremi deželami. tTak odstotek liberalizacije je namreč nujno potreben, če se boce doseči, da se trem nordijskim državam prizna zna-cai. enotnega carinskega področja). Spričo okoliščine, da v tem trenutku bremene zelo omejene carine mnoge od tistih vrst blaga, ki so bile predmet diskusij med strokovnjaki, je hlio upravičeno pričakovanje, da bo Nordijski svet vendarle sprejel kakšen pozitiven sklep glede enotnega tržišča. A gospodarskim razlogom, ki so jih iznesle norveške meščanske stranke, so se ■pridružila še čustvena nezaupanje do Švedske. K temu norveškemu nezaupanju so se pridružile še druge bojazni, predvsem od strani Danske, ki se boji, ,da ne bi njena industrija papirja bila izpostavljena na skupnem tržišču prehudemu pritisku dobro o-premljene in zato nevarne švedske industrije. Drži forej, da je sedanje zasedanje Nordijskega sveta zaključilo svoje delo brez rezultatov, ki bi jih bilo vredno zabeležiti, in da tudi bodoče perspektive niso nič kaj rož- nate. Tudi prisotnost finskih predstavnikov na zasedanju ni bila učinkovita; bodisi zaradi tega, ker sta bila Kekko-nen in Virolainen takrat člana vlade, ki je dimisionirala, bodisi zaradi tega, ker sodelovanje Finske v Nordijskem svetu vnaša na splošno v le-tega prej element neenakosti in različnosti z mnenjih, kakor element spajanja. Posebnost _ finskega gospodarskega položaja, pogoste politične krize, ki jih dežela preživlja, pritisk, ki mu je neizbežno izpostavljena od strani sosedne Sovjetske zveze, so prav tolike ovire za nordijsko sodelovanje. Prevladujoči značaj nacionalnih interesov je v ostalem razviden tudi pri drugih državah Nordijskega sveta. Medtem ko se Švedska drži dosledno, če že ne ideološke, vsaj jiolitične nevtralnosti, se Norveška ne izogiba živahnih polemičnih prijemov, kadar gre za Sovjetsko zvezo, Danska pa je med atlantskimi deželami ena med tistimi, ki se najbolj upira, da bi vodila uspešno obrambno politiko. Tako. se je zgodilo, da je Norveška zaplenila 30. januarja t.l. 16 sovjetskih motornih ribiških ladij, ki so vdrle v noryeške teritorialne vode. Vzdržala je sovjetski diplomatski pritisk in dosegla, da je morala Sovjetska zveza plačati 630.000 norveških kron, če je hotela doseči, da ji Norveška vrne zaplenjene ladje. Kar se tiče Danske pa njena politika niha med izpolnjevanjem njenih atlantskih obveznosti in starim prepričanjem, ki sta ga potrdili invaziji iz leta 1854 in 1940, da se de- žela ne more braniti. Nevtra-listične težnje, katerih glasnik je radikalna parlamentarna skupina, so zelo razširjene med prebivalstvom, ki je danes zelo zaskrbljeno zaradi r.ovih nemških dšyizij in poudarja obveznost vojaške službe v novi nemški oboroženi sili od strani danske manjšine v pokrajini' Schleswig-Hollstein, kljub še živim spominom na okupacijo. In ne samo to. Danske oborožene sile bi se mogle znajti jutri v primeru nevarnosti pod .poveljstvom komandantov širšega nemškega področja. Od tod izhaja danska apatičnost glede atlantske organizacije. Ce tako dansko zadržanje ni Zavrlo organizacije danskih oboroženih sil in oporišč, je vendarle vplivalo na to, da se, je ta organizacija izvršila le v mejah, ki so komaj zadostne za «demonstrativno» obrambo dežele Kriza nordijskih dežel je v bistvu podobna oni mnogih drugih držav, ki se nahajajo v vmesnem prostoru med dvema blokoma, in ki so zato podvržene raznovrstnim vplivom. Kljub temu da so v ideološkem pogledu na strani Zapada, se vendarle ne morejo izogniti vplivu, ki ga ima na javno mnenje v njihovih deželah dejstvo, da bi nev-tralistična politika predstavljala neposredno prednost za njihove dežele in bi jim hkrati tudi omogočila, da bi premagale notranja nasprotja, ki jih močno zavirajo na poti poglobljenega vzajemnega sodelovanja. CTfclJA HtLS! NOV PRIPOMOČEK ZA OŽIVLJANJE SRCA Električni d je rešil življenje Novi pripomoček sicer še ni povsem popoln, vendar ga že izdelujejo v večjem številu - Mnenje kardiologov o tej zadevi ( • Celrfltov .j. f točko igralci lahko c ejif. mije 50 kron. To so spremembe, ki 8° KIHU ŠKHDKH.I predvaja danes J. t. m. ob 18. uri Universal film: > švedske«® y gre tudi na Svea»»--_ |0f«j met počasi med *P.-panoge. Vsekakor korak do polprofes'eS t kakršnega imajo dan , v Nemčiji oaiovorni ure<1”'*() STANISLAV Tlslca Tiskarski zavod - TELOVADBA V Berlinu se je v nedeljo končal dvodnevni dvoboj moških in ženskih reprezentanc Berlina in Zagreba v orodni telovadbi. V konkurenci moških je zasluženo zmagal Zagreb z 275,20 : 256,35 točkami, v tekmovanju žensk pa Berlin s 188,50 : 188,30 točkami. z začetkom ob 18. ur« predvaja danes 1. t. 0000000000000000000000300 OOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O00°°' Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 16. g Prvo poglavje: NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU V prejšnji knjigi sem dejal, da nisem imel, kar se pisave tiče, prav srečne roke, to se pravi, da sem grdo pisal. Vendar sem pozabil takrat omeniti, da je veljalo to samo za latinico. Ne vem, ali je bila to zasluga stroge Pretnerjeve šole na pripravnici ali neka psihoorganska posebnost: gotico,, ki se je takrat za nemščino na splošno uporabljala, sem še kar čedno pisal Zato nisem imel v nemškem lepopisju nobenih težav. (Pozneje, v Ljubljani: sem v sedmi šoli doživel zame nezaslišan primer: profesor nemščine je dal neko mojo šolsko nalogo za vzor ne samo glede pravilnosti in jasnosti teksta, marveč tudi glede — pisave — v gotici seveda, medtem ko mi je profesor slovenščine v osmi šoli kratko malo črtal nalogo in mj pritisnil nezadostno samo zaradi necitljlvosti pisave, tokrat seveda v — latinici). Tako sem z gotico in povoljnim recitiranjem pesmi v nemščini pri dr. Rosslerju dobro shajal, pa tudi latinščina mi ni delala preglavic. Nas prvi razrednik je moral biti tudi sicer tenkočuten in dober človek. Kajti kakor je imel na primer debeli geograf Bartl poseben užitek, če je mogel s svojim «wo-tanstvoms. učenca prestrašiti, presenetiti ga z nenadnim pozivom in ga vreči iz morebitnih sanj, tako je dr. RiJssler učencu pomagal, ga prej pripravil in opogumil, preden ga Je z izpraševanjem postavil na preizkušnjo. Iz tega razreda se spominjam dveh za dobo, razmere in duha na naši šoli dovolj značilnih primerov. Omenil sem Dil že, da je vladala na zavodu v narodnostnem pogledu naj- strožja pravičnost in da je bil za Slovence in Italijane slovenski odnosno italijanski jezik obvezen. Dijaki smo prinesli na zavod po pretežni večini visoko razvito odgovarjajočo narodno zavest. Zelo malo je bilo na nemški gimnaziji tistih dijakov, ki bi ne bili prišli na šolo že strogo narodnostno opredeljeni. Srečal si — razkropljene —• sem pa tja dijake z nemškimi, redkeje s slovanskimi imeni, ki so se priglasili za Italijane, in dijake s slovenskimi in italijanskimi imeni (priimki), ki so se smatrali za Nemce. Zlasti Slovenci, bodisi iz okolice, mesta in tudi iz predmestij, nismo bili nič manj narodno zavedni na primer od Nemcev iz nemških pokrajin. Prav zaradi tega nas je osupnil neki primer, ki se potem nikoli več ni ponovil. Dejal sem že, da smo bili v našem zavodu Slovenci v večini. Neki deček z izrazitim splošno slovanskim imenom in z nič manj izrazitim slovenskim priimkom, ki je še v nemškem «Jahresberichtu» označen pravilno s strešico na š, Je dr. Rosslerju, ko ga Je ta opozoril, da bo moral obiskovati pouk slovenščine, izjavil, da se čuti Nemec in da zato ne bo obiskoval slovenščine. Dr. Rossler je vztrajal, ker so bili dečkovi starši označeni kot Slovenci, pri predpisih, prišlo Je celo do Joka, a menda takrat, ko je prišel k prvi url slovenščine in ga je naš prof. Jenko vzel po svoje v precep. Kot se spominjam, so bile potrebne prošnje in kolki, fant se je res osvobodil slovenščine, a mislim, prav kmalu je osvobodil tudi nas in zavoda — sebe. Kaj je tega dečka pičilo, sem pozabil. O Felixu Veselu, vnuku našega dičnega Koseskega, sem pripovedoval že v prvi knjigi. Bolj svojevrsten primer je bil primer mojega dragega mi sošolca Johanna-Ivana Miillerja, ki je bil po očetu Nemec, po materi pa Slovenec. Ker mu je bila mati Slovenka, je bil njegov materin jezik seveda — slovenski in vseh pet let, kar sva bila skupaj na zavodu, je brižno obiskoval pouk slovenščine in se «potil in trudil« štiri leta pri prof. Jenku in potem nekaj časa pri Avgustu Pirjevcu, dokler ga ni sredi pete šole bojna slava zvabila med «Jungschiitze» in na italijansko fronto. Bil je ne samo najmočnejši v razredu, marveč je veljal za najhujšega atleta na zavodu sploh. O njem bom imel še priliko govoriti. Tu naj postavim samo majhen spomenik njegovi materi, ki mi je ostala žal osebno neznana. Ne bi bilo težko temu mojemu sošolcu izogniti se obisku slovenščine, saj Je nosil po očetu dovolj izrazito nemško ime. Toda kadar koli je bil vprašan po materinem jeziku, je vselej odgovoril: «Slowenisch.>- Vsak nov razrednik ga je nato vprašal: «Wieso?» »Meine Mutter ist Slowenin.» «Und der Vater?« «Ein Deutscher.« Pri tem moram omeniti, da bi si bil moj sošolec, ker se ravno ni odlikoval po hitrem zapopadanju, verjetno rad iznebil vsaj enega predmeta. Z nami, Slovenci, je govoril slovenski kakor kdor koli izmed nas. Bil je sicer avstrijski patriot in se je, čim dalj je trajala vojna tudi tem bolj nemško usmerjal. Okrog majniške deklaracije se nam je že precej odtujil. Toda slovenščino je obiskoval do zadnjega. Postopoma smo izvedeli, da je bilo to njegovo vztrajanje zasluga njegove zavedne matere. Ta njegova mati je morala tudi sicer držati precej trdno domači režim v rokah. Spominjam se, kako se je nekoč, ko je bil vprašan in ni znal (kar sicer ni bila ravno pri njem redkost), izgovarjal, da je moral v pozne nočne ure študirati in da ga zato danes boli glava, ker je neprespan. «Pa bi bil šel spat,» mu je rekel profesor. «Kako?» je užaljeno odvrnil naš Ivan. «Ko je moja mati stala ves čas za mano in me nadzirala, da sem se učil.» Razred se je sicer temu izgovoru zasmejal, kajti bilo je v četrti gimnaziji in takrat ni bilo na zavodu ne Vel fesorja, ki bi ga Miiller ne bil lahko igraje premic t/.eC* S smo vsi čutili, kolikšna osebnost mora biti ta sošo«c 0jile da jo tolikšen brdavs uboga, kot da bi bil najbolj jagnje. 15. še eden od profesorjev, ki sem jih imel v prver« J* ar. Karl Wolf, je bil vpoklican kot rezervni častn1 JJ teku vojne padel na fronti. Poučeval je prirodopis ^ m hotelo v glavo, kako da vsaj pri tem profes0",^-..,, poučeval «moj» predmet, nisem imel prav dobrega * je menil, da zato, ker pač še ne obvladam dovolj, po'. da bi se mogel gladko izražati. V resnici je bil drug, ki bi si ga ne upal, tudi če bi se ga zavedal. s komur koli razodeti. Profesorju Wolfu sem se čisto preprosto Pr‘^I prirodopis moja velika strast. Izdal se nisem niti Pre„,ojc le Nekaj sošolcev Svetoivančanov je sicer vedelo za *h manje, spočetka so se čudili, da se pri profesorjev' |j, * j njih nisem oglašal, in me spodbujali ali vsaj da molčim. Toda ker jim nisem vedel ali tudi ve jasniti, so se kmalu sprijaznili z mojim ravnanjer11' je j Temu mojemu povsem instinktivnemu prikriva™ 5j verjetno več vzrokov. Nekdanja otroška prostodušni V umaknila deški sramežljivosti; nekaj je bilo zares . $9° ] to, da mi je bilo nerodno, izražati se v priljubUeIL ajj' jeziku, ki ga nisem dobro obvladal. Vendar zadal zadnji in najhujši udarec mojemu zaupanju (15U vrednost mojega prirodoslovnega prizadevanja Pra Ki gičm konec moje prve zbirke metuljev in žuželk’ . , bila pokončala surovost tržaških pobalinov. To n> v $ vanje, ki mi je, kot imam še zmerom dovolj živ° j|0 povzročalo neko tiho in stalno glodajočo bolečino, 1x1 atttuiu giuuujuco v Ab aalec, da nisem prinašal profesorju za določanj« niti cvetic, čeprav sem zase doma celo imel svoj 5pfJ^ to sem verjetno opuščal zategadelj, da bi pred in očmi součencev zabrisal vsako sled svojega tlt>