O govnjaču. (Mythologicna drobtina; zap. Dav. Trstenjak.) t; O govnjacu (iLuikäfer) se pripoveduje, da ve ključ najti do zlate gore. Čehi govnjača imenujejo babka, po Babi — boginji zemlje — boginji rodovitnosti. Pri Nemcih se veh' tudi Erdochse, torej je tudi v nemškem basenstvu bil v zvezi z rodivno zemljo, Kebra govnjača najdemo na darilni Radeaastovi skledi in pa na žrtvenem nožu (Opfermesser) Svetovitovem. V egiptovskem mylhu je govnjač Symbol rojenja in ker so starci mis'ili, da govnjač šest mesecev pod zemljo, in ravno tako dolgo na zemlji stanuje, tako je postal Symbol polletno se menjajočega svetlejra in temnega časa — lefneffa in zimskega soinca. Da je bil tudi symbol rojenja, to se lehko spozna iz njeg-ovega imena: babka. O zlati ali stekleni sor\, o kteri imajo tudi Polaci povesti, sem že govoril na drugem mestu. Vsi učeni basnoslovci razumevajo pod zlato aH stekleno goro — svetlo nebo. Povest, da govnjač ve kiju č do zlate gore najt«, potem takem ne pomenja drujrega, kakor to- kedar se govnjač iz zemlje izkoplje v mladoletji, zginja zimsko temno megleno nebo in jasno, svetlo, zlalolično se odpira. Prof. Z^noerle (K. H. M. aus Süddeutschland 1854, str. 179) piše, da po tirolskih povestih govnjač ključ izruje, s kterim se lehko vrata ffore odpro, za goro se pride v svetlo dežele, k'era je z zlato ključavnico zaklenjena, za to govnjač sopet ključ najde. Torej je govnjač tudi v nemškem myth. solnčni Symbol, pa tudi symbol rojenja, ker nemške narodne povesti vedo povedati, da govnjač ključ najde, s kterim ključem se lehko gora odpre, v kteri so otroki skriti (glej Mannhardl Germanische Mythen, str. 365). Primeri češko poznamo- vanje Babka, dalje Babica, Wehmutter. Zlata Baba itd. Vredno je slišati, kar so stari Egipčani o govnjaču mislili. Učeni Creuzer piše: Der Mistkäfer hat eine besondere symbolische Bedeutung in der egyptisehen Mythe, welche sich von einem Aber­ glauben ableitet, den man über seine Fortpflanzung hatte. Man glaubte nämlich, dass unter diesen Käfern kein weibliches Geschlecht vor­ handen sei, wesshalb dieser Käfer überhaupt Symbol des Mannes ist, und nun dichtete man folgendes: der Käfer bilde eine runde Kugel aus Mist, befruchte sie, wälze si zuerst von Morgen gegen Abend, und ahme so die Bewegung des Weltgebäudes nach *), indem sich die Erde von Abend gegen Morgen drehe, die Gestirne aber in entgegengesetzter Richtung; nun vergrabe er die Kugel in die Erde, wo innerhalb acht und zwanzig Tagen (Zeit des Mondum.laufes) die in der Kugel sich befindliche Brut reife, am neun nnd zwanzigsten Tage (wo die Sonne mit dem Monde in Conjunclion komme, und wo die Welt geschaffen wurde), grabe der Käfer die Kugel wieder aus, und werfe sie ins Wasser, wo die Jungen auskriechen, er lebe nun sechs Monate unter, und eben so lange auf der Erde (Symbol des Sonnenlaufes in beiden Hämisphären) glej: Creuzer Symbolik, 2. B. Str. 210 po Horapollu Hieroglyph I., 10. in po Kirscherovih: Obelisci ägypt. Romae 1666, slr. 24. 27. 29. Gori omenjeni učeni mož piše dalje: In Folge dieser sonderbar ren Vorstellung von der Fortpflanzung des Katers ist derselbe das Symbol eines Sonnen- und Mondescyclus, so wie der halbjährig wechselnden hellen und dunklen Zeit (primeri govnjača na nogi zim­ skega draka, symbol temnega meglenega zimskega časa) geworden, daher kommt der Käfer auf dem Opferrrsesser des Swan'owil vor. Es ist aber der Käfer auch, da es nur männliche gibt, Symbol der Zeugung (primeri poznamovanje Babka) und der Lebens­ quelle itd. Tudi učeni dr. Sepp (Leben Christi IV., 157) je enakih misli, pisaje: Die Weslslawen stellen ihren Beldog unter einem sechs- füssigen Käfer vor, der Käfer aber ist, wie der Krebs das Sinnbild der rückläufigen Jahressonne, und so kommt er auch auf dem Opfermesser Swantewit.«?, und bei der slawischen Naturgöttin Siwa, wie neben dem Bilde des germanischen Bai der des perso- nificirten Sonnengottes vor. Er ist also die Vignette der Wintersonne, die wie der Käfer in der Erde sich verkriecht, eben so zu den Schatten der Nacht sich zurückzieht, sohin ein Attribut des Zauber­ drachen (primeri: govnjača na drakovi nogi), der die Sonne verschlingt. Med štirskimi rimskimi kamni sem našel enega, na kterem se najde umirajoči solnčni bog pod podobščino kodraste glave, na kteri ste pogrezneni sokolovi peroti. Na vsaki strani je drak. Drak na pravi strani požira sokolovo perof, oni na levi strani pa grize kodre (symbol solnčnih žarov) Tukaj je torej izražena vera, kako zimske meglene teme premagujejo jesensko in zimsko soince. Ker kebra govnjača v slovanski in egiptski mylhologij nahajamo v enakem odnošenji in z enakimi symbohcnimi lastnostmi, ima gotovo *) Ostanki tega mnenja so ostali še pri štirskiti Nemcih. Staro nemško bable mi je enkrat reklo: Herr ist Herr, der Mistkäfer ist aueb ein Herr, weil er sich in dea Mist eingrabt, nnd glaubt, er drehe die ga^e Welt. tudi opica (merkovca) na podoliščini Sivini enak pomen, ktereg-a ima ta živel v eoryptskem hasenstvu. Tam je „Kynokephalos" (poseben roil opičji, sansk. markutha) symbol meseca, zcmskeo-a kolobarja in časa. Ker je Siva (celo različna Od Žive, ktera je. kakor Botho v svoji kroniki piše, v roki imela grozd, torej symbol veselja, ljubezni, dalje i a belko — spet symbol ljubezni) bila boginja domačega ognjišča, plemena, domače ljubavi, zato je bila merkovca, ktera ima veliko ljubezen do svojih mladih (prin)eri nemško prislovico: „Affen­ liebe") prav prikladen Sivin Symbol. AH Siva = svetla, jasna (primeri češko bo(.rinjo: Jesen. .lasni, Isis, (lingua Egyptiorum terra dicilur. Mater Verhör, suh voce) je bila prvotna boi'inja zemlie, torej tudi časa. ZnroMi novpg-a časa pak je bil po Hanušu (Bajeslov. Kalend. str. 102) 25. sušca, torej v dobi, v kteri se je začela zemlja jasniti in svetüli. Merkovca pa je po egyplskem mythu tudi symbol časa (Creuzer Symb. II., str. 62), ravno takošen je utegnila tudi v slovanskem biti. Vendar ker v indiškem mylhu je merkovčnjak Hanuman plod spojne ljubezni ^ivine, zato je verjetni«e, da merkovčnjak, atlribut Sivin, tudi symbolizuje', kakor drugi pridevek jabelko in grozd —; užitek življenja, kterega so stari narodi iskali v vinu in ljubezni. **) p Da je jabelko bilo .symbol ljubezni pri Slovanih to je Schvirenk (Mythol. der Slaw. Str. 3fi3. 3fi4.) do drobnega dokazal. Beri tuđi slovensko narodno pesem, ktera se poj«, kedar za nevpsto v jabelko pobirajo v zbirki: Pesmi kranjskega naroda, I. zvezek, str. 3. Nicolaus Thwins (cap. XI.) piše, da je Siva tudi imela za attribnt lelijo. Lelija pa je pri vseh starih narodih veljala za symbol ljubezni, torej nov dokaz, da je Siva bila boginja rodovitnosti, veselja in ljubezni. • -jih Narodska poezija. 1. Od dveh sinov, dveh vranov. (Čepovenska; zapisal M. Ternovec.) Mat' je 'mela sinka dva, 'i Oj sinka dva, oba mlada. \ Ona jih je šla klicat ; Le-to nedeljo kvaterno, Le-ta svet praznik: i „Vstan'ta, vstan'ta sinka dva, j Oj sinka dva, oba a4adal . i Se more svet roženkranc molit' Na to nedeljo kvaterno, Na ta svet praznik." - Ona dva sta se prtajala, Svoji materi sta nagajala.